>„saiiieznji številka 10 cent. Poštno tek. račun. Conto corrente con lu posla. I.luj« «ll'C 1-, IO. lit 20. va.ikrga i.inlillk 1'lllKH Podli.f u" (.<11.1 oglas 1», na/11 Jiill.i llil . «aak.i »i»t* I I •t« t JirtlmSl vu nt ii|>iavn llvn 1 I lllllliiirltil >in>(*iiir v luni...... Vli lrln.i iiji< fnilla I /.1 n. Via I 1'av. lll '.I ii-.i.j Ni.IimIiij ll.knil.a If.lajal.-lJ p. oil/ot I NII. /.1 Ii|(iiviIik irklJiKi, Il.iin"n.i •ilivrslllj, |iokl.m.i, inmiluK ..1 22 *M> I. I.r.lo II. GOKICa, dno 10 iiiuicu IVII Pričetek boja in izseljevanje tržaškega naroda. Iščejo se raznašalci gospodarskih »ukazov izgona" vseh stenic, pajkov, miši, grilov in druge enake mrčesi iz tržaških stanovanj. Trst, 9. nuircu 1923. V Julijski Itcnečiji jc Trsi prvo mesto, ki se ravna po /istemu modernih držav. Ker jc politika v zadnjem snegu zmrznila, jc mesto prešlo v ekonomično praktično udejstvitev. Prvi, ki so pokazali to dobro voljo, so bili »blaženi po Musollinijcvl milosti« hišni gospodarji. Hoteli so postati celo Nadmusollit ni in skušali pognati s prihodnjim 24tim avgustom okroglo 50. mata do ubeglih in »fulirunih« mestnih svetnikov, du jim dovolijo postaviti nu pogorišču »hiere ('nmpionnrie« svoje buruke, du zumorejo stunovuti »' njih nu ostankih svojega pohištva in z ostanki svojih družinskih članov. Ker se je tu modu v času vojne tuko uveljavila, mi' sli jo, du bi se tudi seduj lahko nadalje valu. S tem hočejo najemniki ustreči u> bogim hišnim gospodarjem, ter jim zapustiti prazna stanovanja, katera bo* do prikone zasedli ki tujci iz Yokohume, uli pa prebivulci države »Tululu« iz glavnega mesta tlcžlsesolit. Zu izseljevanje narodu pu se je pot kazala mala težkoČa, zlasti, ker je v navadi, da se prevnžu po noči. Rudi tegu se napeljuje po zraku e-lektrična razsvetljava. Do te ekonomi č» nozmoderne naprave pa je prisililo mestno upravo več okoliščin in sicer: Ugotovilo se hi da' se uvede v kratkem tasativni kolek nu pllhove cestne svet tilke, ki itak niti gospodom tatovom do* volj ne svetijo. Poleg teg/u se je ugotovit lo tudi, du ni šc vsa trava po mestnem tlaku pokošena. Iz teh dveh razlogov bi se motilo dogoditi, da bi sc kuka ročt na »karjota* izseljencev prevrnila z o-stanki pohištva, katerega niso še najemt niki do cela poprodali za polento in slat nike. Znano fia. ie tudi občinstvu, da se je neki trebušni posestnik samega vet selia i 'spričo vsakdanjih dekretov neko noč v januarju tako imenitno opijanit, da je zadel oh svetilnični drog plinove razsvetljave. Drog se ie prelomil čez pot lovico. njemu pa se ic migajoči sodček raznočil s tako silo, du so sc vse šine na bližniem nosi on i it rn/bile. Govorilo se je celo med ponočninki. da so nočni čut vaji v svoji zmoti iskali po ulicah z že-nlenicami ostanke črrnini in odlomkov bombe vsled te eksnlozije. Zračna raz t svetiiava na se vnelic samo v mestu. Okolica, kakor sv. Ivan, škedeni. Ban kovlje in Lonier ie menda še preveč razsvetlieno. ker ima baje. vsaka hiša svojo oljnato »leščerbo« zu v hlev h kravam uli pre*ičcm. A tudi iz jezikovt nega razloga, du se ohrani pristnost značaju. Kakor smo rekli, politika je v Trt stu zmrznila in nfih vodje so se razprt šili po obljubljeni deželi, kier se cedi med dekretov in mleko kokaine. f.dit ni m a gnal i, ki se svoje umazane polit i t ke še niso odrekli, so gospodje nočni založniki — uzmoviČI. Ti poslednji skrt bijo, du imajo dnevno vsi tržaški kroš-n jurski vogali in trgi blago od lastnikov, ki si šc sumi niso vsega okradli. H vat lu tem založnikom, ki prepuščajq svojo po noči kupljeno blago zu polovično uli celo tretjinsko ceno svojim od je muh cem. Oni so se zukleli ostati pri svoji politiki toliko času, dokler kokainu vseli ne ugonobi, ali pa, dokler ne zraste hrast, iz katerega se l>o izdelala zibell, na kateri se bo iibul novorojeni kolovrat purdon, diplomat, ki bo napove: dul novo konferenco kje v Afriki uli v Avstraliji, za uvoz. cenejšega blugu v nušo domovino. Dornuče seje pa nc dat jo v lo svrlio na mugistrutu kukor v trgovski zbornici drugih vspehov kukor polne pljuvalnikc -čikov« in poplavljen nu tlu pljunkov. To luhko dokaže ravnatelj pometat čev, njih »kupo«, »podkupit«, »kupo škvudru«. -kupo pometuč« in »kupo brit sač«. Nu zadnji seji ni bilo rešena niti interpelacija odboru škedenjskih »brk' kic z blgumi«. glede naprave velike len Ive, da bi škedenjski itsli zumogli iti »o nji nu mestna poslopju in pojesti še ne: kolekovano travo in muh. Tudi naprsne številke nu medenih ploščah, po ziste* mu postrežčekov (Ser v i di Piuzzu) zu odvetnike nu civ. sod ni ji, ki beručijo in moledujejo stranke, nuj sprejmejo njih zunikc in vozle, niso še dovršene. To pu rudi velike žalosti, ker je njih kolegu havnatelj bolniške hluOujne v Trstu do> bil 1. t. m. »kec«. Tudi nuni je to silno težko in od vsegu srcu žul -- toda jot kuti se vendar ne moremo, ker nimamo nič čebule v uredništvu. NAGROBNI NAPIS PEVSKEMU DRUŠTVU V SOVODNJAM. Kdor bo otelina. — Ponesrečeno predavanje. »Dragi- poslušalci! Danes lx>m predaval o ženskem jeziku, o temu najčudovitejšemu inštrumentu, ki ga more posedovati človek1. Predavanje bo zelo obširno, zato ga mislim razdeliti v tri dele. V prvem delu bom govoril o dolžini in trpeŽnosti. v drugem o strupu, a v tretjem o ostrini — prosim, tiho?—tedaj o ostrini ženskega jezika. Prosim, mir!« »Ti bodi tiho! Cenjeni zborovalci. Ne čudite sc. da tako samooblastno stopim na ta oder. .Iaz sem namreč Sova. žena tega Culca, kateremu jezik nc d.i mini. da se neprestano zaletava v naš nežni ženski spol. Rebra mu polomim. Perje mu popokam. Le čaka naj! Nokaj fesa sem trpela. zdaj pa ne.moraUL več. Ko, $ačue ta lma kljun, ta klepetulja govoriti o žtnskili /ikili, ko ima sam najdaljšega, .najsimi* nojšega, mi je bilo pa že odveč: Zdaj I**, pa jaz govorila.!.. Tllio, Guk. ne scKa vmes, doktor ne končani. In to veš. (ki „ končam kmalu, Če enkrat začnem. Pa na se list imenuje tudi »Sova na metli«, a Iio&l — Prvo o kvartinčkih. Kaj mislite koliko'Jh spije na dan? Nlhčo JlhVue i>re šteje »Draga moja Sova, saj veft, dn nima denarja, da bf si kirpll uro. Tako pa s kv.n tinčki najlx>lj Izmerim čas. Pri petnajste kvartfnčku jc natančno polnoči, da gre domov.« »Kaj praviš, da nimaš ure. Saj ti j< vsak vočur jioštcno navljem, ko prl&S i>n> |x>/.ik) domov. Zdaj pa inolčl, da Ta/, ko vorlm. Drugo so ciga rete. Kadi kakor k a! Turek, smrdi pred njim in za njim.« »Joj, draga moja, Ui Je pa^samo z.iia da preganjam mrčeše...« »Kaj sem Jaz tvoj mrčes? Mene bl rai pregnal s tistim smradom. Pa me ne I h* Ce že tako smrdiš, pri Tel)i ostanem Kaj sem hotel, jaz Cuk na palci. V« W-noči kje dobim potem svoje kvartinčke? če ne podam sledeče Izjam ki scin ic izustil v eni sapi med tem, ko si Je moji 'Klara« nos obrisala: Kot vidite, mi nI več potreba predava nja. živ dokaz o dolžini, stnipemsti ii ostrini ženskega jezika je pred vami Mer je delo silovito olajšano. Klanjam se!« Odfrčal sem skozi okno. Sklenil p sem, da vzamem na vsako predavanja S<: vo s schioi. €?uk na palci MODERNI SLOVENCI. Takoj po okupaciji sem odšel v ino zemstvo, ter sem se vrnil šele pretečen teden, radi družinskih opravkov. Holt sem obiskati tudi mojega prijatelja tr govca Ozloviča, toda jskal sem zamai po ulici to ime. Naše) sem pač Oslovi na. Scle moja soprogi mi je razložili da sc ni samo Ozlovič spremenil v Oslo vino, marveč tudi Zaletclj- v Saleteli, Po bal v Pobalini, Prinčič v Ptfpciciani Očjalčič v Ocialini, Draškovič v D ra sti eo. Smcrdelj v Smcrdolino, PapaliČ v Pa Patino, Klobašnik v Klobassiti. Peter sni k v Petersilo, Zalatič v Salatino, ku retič v Curctino i. t. d. »No veš kai sem pripomnil svoji ženki, »mi se inu nujemo Srebotinčič, a dokler bom Trstu, predstavi me za Srebatinto. KKZ1JANSKE.. Po vojski sc dobita pri Melinki dva Rezijana, ki sc nista dolgo videl. »Brat moj, kaj pa je novega v Režij i V praša prvi drugega. »Slabo, slabo, stra> ne reči so sc zgodile v Reziji!«: »K;i pa tako strašnega? Ali ti je vmrl mati?« — »Se hujše!« »Ali ti je vmr oče?« — »Se hujše!« »Ali ti-je vmrl ženka?« »Sc hujše!« - »Ali jc potf" rela vas?« »Se hujšo!« — »Pa pove mi no, kaj je bilo tako .strašnega?« »Veš kaj brate, črnu kokoš je znesla l>< lo jajce.« »Zlodi vzemi tebe in tvoi< kokoš«, pljunil jc v stran in šel. iospod ..Zafllkan Rekelc". Ko sem bil nedavno po opravku v .juhi j;ini, sem nehote naletel »v narod* icui svetišči«« fiiiionske kleli ua skupino ra|f. ki navadno tam rešuje na lastno ;si narodne in vludne probleme. Tako in j o tc srajce prepevati, da bi se jih uliko smatralo slavčcvim konkurentom, r/ik jim teče kot šivalni stroj in če bi lučajno komu po nesreči odpadel, bi se laiiko vporabilo za podplate. Rekelc, li poznate te ljudi? Ste morda »v žluh> ., /. njimi? Ko sem vstopil v klet sem ,| v spremstvu z nekim literalom, ki lučujno -še ni bil popolnoma pijan. Vsi > /.m poznali. Prijatelji so mu bili iu za« so navdušeno zugrgruli kolikor jim jc cvlčkoVO vino dopuščalo: »Serbusl ioh tc živ! Tu j' naša kost; pr mejš •lilkn, pu še ne grema dum. Se mu še kej mil. Prnes še n liter, ti se pu kur Ida usedi« .Juz sem se ironično nasmehnil, ko .111 ugledal to »brihtno« inteligenco vičkove vrednosti. Moj spremijev.ilcc m mi je šepnil milo v uho: »Ti jest i čist suhi Če *m dost vina piu, bom u oštarij ;koz____ Lna klobnsa m'k up. le m vsaj gliste u želode' ogolfov, k' mi ur silja.« Njegova zauonost sc mi jc zdelu »vsem. logičnu. Izvrstni litcruti so ven-ar plačani, kakor jzukotni »šušturji«. Ko smo izpili prvo čušo unionske nodrosti so takoj intoniruli »Hej Slo* ani« m pesem je odmevala od zidu, ki:-or madžarska mazurka. Juz sc nisem otel vmešavati, zeto me je takoj neki zdnlin, ki je gledal z enim očesom na "co in z drugim nu stranišče, nuirknnt-apostrofirul: »Kua sc pu Vi tko dr* ite pr nas, koker b' biv košen turšk pu* Al mislte, de ste vi drug taljansk Slin ■nc kej več koker mi? Pa sej še Slu= nc niste, ("'ičariju. sama čičarijuin 'Br. inei ste!« Odgovoril sem mu povsem mirno, a ni umestno, da nas sorojaki žalijo, !iskrijo in -prezirajo po cvičkovi modro; li, medtem ko se v javnost trobi, da bi adi za nas s prvega morskega prista-nšča poskakuj i v zeleno lužo. Omenil iem tudi, du imamo'žeituk dovolj težav a lastnem ^domu. Moj spremljevalec lis erat jc -na široko-zazeval. Nisem mogel goniti, .jeli -"hotfcl» izvršiti svojo prejšnjo rožnjo, ali v stihih .zarjoveti na moj irotest.-Koncčno - je ^zamižal in naslonil >rado na prša. Eden izmed junakov nanstvenikov pa je .najprej s pestjo 0 mizi oglasil, prevrnil tri kozarce vina 1 nato mogočno zatulil: »Viš ga na, kaš= ia mevža t' je to! Kua u te nek govoril teh stvareh, k' ne znate druzga brat, oker'cujtcmgie >na stadn stran, k'1 sainse* ;it debel tiskan. Sej nimate glave ne re«= »a, K'ntisa -vffm'pa,.kiscl zele muha«. 'In-^e en"modrejši se je-oglasil: ^Pr ;is^na-Goriškem: se-tulk niste vrcd'n, dc sc-domu zagovarjal nc pa tle pr nas. .• sodnija so vam vzel. Pr nas ja pu avjn, zeto k'mama zmirej kukšenga >rliča. 'Vam sn jn pa zeto uzel, k'mate •remitl Idi ztfklnnch na dan.« Nisem vedel kuj početi ha to mos 1 m vanjo; ali -se razjokati, ali^smejati; 'ogledal sem- skozi okno na ogrevajoče "oJcmcl Uttto nu *kupw»« ux ir«atčn« jul: »Dc/ bo!«. Vse se je spogledalo. Moj sosed li' terut jc odprl trudne oči in vprašal, »če sc jc žc pričela veselica al' če so mu gspudje klobasa spil.« Opazil sem, du prejšnji pogovor ne l»«> nihče več nadaljeval, zato sem si dovolil še par opazk na naslov njih kulturnega in domoljub* nega dela, nakar je hripav basist vnovič intonirul »Lepo našo domovino,« tcno» risi ki ni prav razumel je pu neskončno zagrljcno »General l.avdona« cvilil. No laka je vzglcduu sedanjost domoljubne in kulturne inteligence. Tako scin raz« mišljnl, ko me jc nekdo nenadoma sunil. Padel jo namreč neki elegantni podlistek purdon lileral, preko mene pod mizo in lam tulil dulje »Lepo našo a je tolkel z eno roko po mizi in priporočal du je nu večer »važen sestanek pr 1'iga* birt«, z drugo je pa svoje žepleniee v kozarcu iskal. Moj sosed jc pozabil sne* ' sti klobaso, zato jo je urno vso mastno vtaknil v žep, vstal in prevrnil stol, kar jc |>o^)ohiomu naravno. («os pod /. dvomi različnimi očesi pa je spil iz kozurcn in si pri tem vso obleko polil, .laz sem mislil suin pri sebi: »Z Bogom »Rekelc« in odšel urnih kora> kov. Za menoj pa so se razlegali hripav vi glasovi: »Mar duš, mi Slovenci vina ne prodamo .. ..!« Banket po zadnji konferenci. Redni uspehi mednarodnih dogovorov. Velikanski uspeh zadnje konference. Listi i>išejo in lažejo, da konference nimajo usj>eha. Pa še kakšen uspeli imajo. Pogledati je treba samo končni rezultat Ko se pred časnikarji in drugimi ljudmi pošteno skregajo, da bi človek mislil, to bo kmalu vojska, svet bo plaval v krvi sc lepo povabijo ua večerjo in pika-i>oka šam-panjc, zalivajo se, da je strah. Po polnoči o pozabijo, da so se sploh kdaj kregali, l>roti jutru že pozabijo, katere države za- stopajo, zamenjajo si suknje in klobuk potem, ko so srečno spravili vse državne probleme v prazne steklenice vina. Ce bi jih svet videl ob teh jutranjih urah, bi se od veselja in ginjenosti razjokal. — Seveda, ko se prcspijo, sc pogledajo v zrcalu in se spoznajo, kdo da so, navlečejo obraz v hude gube in evo: vojska bo! vojska bo! do večera, da priredc pitje na čast komu drugemu. Svet se pa lc giblje na ta način! ČRTICI-: IZ ČUKOVI-GA POTO. VANJA. Zlctcl sem črez Štanjel, kjer jc ve= liko zanimivega, po Kaši v Brunico. So= le ni redne. Otroci sc učijo tudi ročnih del, pa samo ob sobotah eno uro. Možje pravijo, da plačujejo davke zu šolo, z/j cel leden, ne pa samo z/j Iri dni! Štjučuni želijo biti vsi pod Trst; pu sodnija Vipava jih drži nekaj pod Videm. MISLI. Zelo čudne sanje sem imel oni dan. Sanjalo se mi ie. da sem zbujcu. ko sern se pa zbudil sem opazil, da spim. V GOSTILNI. (j ost: »Kje pa je -tu kak žebelj ali ikaka kljuka, da bi obcsril nanjo svoj klobuk in svojo suknjo. Saj lu se še sleči ne morem.« N a 1 a Ik a r: »Prosim -sdekli vas bomo pa že mi, to je naša stvar.« 0»veta brivske©« vajenca. »Stol viomitc. gosi»od Pika! Jožko dobro ga uauiažJ. Koj gotov Ikiiii s to frizuro. Oii si priden. sc izkažl. Jožko uboga, maže, maio. I »od rokami mu kipi. čc sc ustavi, hitro mojsl*r nad učencem za reži. Pravijo, da preti Čuku na palci nes varnost pred povirskaini fanti, ker so sklenili maščevati se. čuk, vami svoje perje. Pravijo, da iinajo v Povirju tako za« spanega orgnnista, da vsako nedeljo za= spi sv. mašo, a |>oguinni pevci jo udarijo kar na suho. Pravijo, du hi dve gospodični iz Ka* nala prišle rade v čuka. — samo da bi i== mele isto čast, katero so imeli vsi oni, Id so bili do sedaj v Čuku. Ali sprejema Čuk tudi častne člane? Pravijo, da je Dolfi, ki mora 34. marca k vojakom, napravil supiiho na vojaško komando potom žup. v Kanalu, da bi bil oproščen vojaščine iz razlogov, ker ne more prenašati »lazanjotov z luknjo«, to jc pašto šuto. Pravijo, da pravim jaz »pravijo® iz Morskega. Danes pravim, da prvič pra* vim, da nisem pravil, in nc bom pravil in s tem nič nc opravim. Iz starega le* ta znani Lipe Butec 7. kompanija. Pravijo, da je par fantov ob Soči že parkrat podkupilo nočnega čuvaja, bo» disi z ocvirkuco ali kuglufom in to samo zato, da jih nc ovadi županu, da so za* mudili policijsko uro. Pravijo, da jc bil letos pustni čas v Kanalu milejši od lanskega - spoznalo se je po tem, ker se je prav inalo kvan-talo. Pravijo, da so nekatera šmihclska dekleta s kratkimi krili o pustnih praznikih zamenjale svoje hlače z moškimi in tako hodile okrog, kot bi bile obse« dene. Pravijo y Kobaridu, da jc dobil Ne» rogoj radi velikih izkušenj v trtorejt, časten naslov »guardia quartini«. Pravijo, da republika »Divlnščin* razpiše v kratkem svoje voKtvc. Za pred scdnftca bo izvoljen čuk, na pal'ci. Pravilo, da bijenskl cerkveni pevci napovedujejo štrajk, ker jim občina hoče znižati plače. Svetujemo občinskim očetom, naj jim rajši kaj povišajo, ker če ne pravijo pevci, da bodo hodili peti v Buko vico, kjer je boljša plača. Pravijo, da bijenski tamburaški zbot priredi velikansko veselico še rv tem slo-letitL Posebna zanimivost bo menda ta. da bo kapelndk pni prvi točki koncerta tak-tiral kar po glavah tamburašev, Jcak<* zadnjič pri orchovski veselici. Pravijo v Orehovttah, da je Rudfič dal svojo kaneto v popravo botru Ototu v Bilje, ker kaneta je Iz sloveče tovarne Bombrdin. Boter Oto je menda strokovnjak v popravljanju kanet in bombrdinov Prav Ho. da je dokoi Kristijan od Oiota v Biljah iznašel nov način za prirezavanje pasjih repov, da žival prafv nič nc trpi. On menda pred amputacijo psu rep skuha, tla postane mehak. Pravilo, da bi bflo dobno v. MrtJakun dedaftšču napraviti še dve peči. Kadar brivec se ogleda, skoraj sc na tla podrč: gost je zakopan ves v »žajfo«, samo nos iz njo mu zre. gost mila je veliko, leče vseokrog, je narediti, v tone mu, o Bogi / Vsem, ki znajo citati in poslušati, Na zadnjem popevanju v gozdu na drevju čukov, so jo sklenil« sledeče; | »ovabljeno jo vse. kar ložo in gre in kar v Gorico prihaja, v , Narodno knjigarno« v ulici Carduccl št 7. Tam se po zmernih conah razdeli vse sledeče pred" mete: Knjiget bukve, bukvlcc. knjižice, rosne, šidjive, mašne, Spasne, posvetne, cerkvene, gosposke, literarno v prozi iu |x>-eziji, vezane, zlimane In sešite. Te so: Italijanske, slovenske, laške iu nemško, jugoslovanske. l>eiieške, francoske, angleške lu esjjonuitiio izdaje. Papir, papirčki za pisat in risat, črtan, prečrtan, nečrtan, za ol>čiue, Šole, (urade, gosiNKle. kosjhj, kmete, kmetice, trgovce, trgovke, starše'in otroke. Razglednice, lepe. krasne i u grde, resne, špasne in smešne v barvah, slikane motno iu svetlo, v narodnem slogu, za fante iu pttncc iu veselice z domačo |K>ŠtO. Pisarniške potrebščini', neskončne iniiožiiHT peres. držal, krede, kreonov, svinčnikov čr- na znanje! iiili, belih, modrih, -zelenili, m-dcČih, rumenih, sušilni papir, risalni okvir,- barve, barvice, ta* blo iu tablice, čopi in čoiiiči, črnilo, plavilo, tnšev. čruihrih steklenih iu porcokuiastili ]*xsod, kakoršnih iie dobilo povsod. Na časopisi; vseh vrst sprejema naročila. Na domačo In tuje, slovnaislče. italijansko In laško,' Jugoslovanske, i>oli lično, humoristiČuo. modne. moderno, za šivilje iu krojač« v znanih ln nc|>oziKUiili jezikih. Tista/viru• v vseli svetovnih' Jezikih in narečjih, za županstva. sodni je, krčma rjo. Mrli jo, cerkvene, društvene, pravdno, unidue, žaipuiško. trgovsko, strokovno, čnie iu v barvah, veliko in majhne. /. risl>o ali i>ruz-< ne. il SI'r a.ionsko- ogrom no n u m>-žina šo drugih predmetov sc tam nahaja, ki jih pa Čuki niso mogli i>okukjatl. Radi tega ml »iki gozdni milosti čuki« svetujemo ua jKMllagi nočnega odloka »Čuka ua (Kilci«, da se vsi taih pre* pričalo ua lastna ušesa, ako hočete ohraniti zdrave svoj« oči, pred Cukovim kljunom. Uničena pridiga. Humoreska. Tovarniški posestnik Rihard Pod= gorski je imel svojega sina na vseučili? šču. Dasi je bil stari Podgorski zelo bogat, je vendar pisaril svojemu sinu v stolno mesto neprestano moralne pri--dige, ker je preveč denarja potrosil. Oče pa jc bil pretirano skop, vsled česar si jc tudi tekom dolgih let nakopičil ogro* men kapital. Nekega dne je javil svojemu sinu, da sc pripelje osebno v stol* nico, češ, da še enkrat v. življenju vitli kraj, kjer je tudi on študiral svoječasno. drugič pa tudi zato, da sinu zapoje na vse .grlo tisto moralno pesemeo, ki sc jo vsi dijaki boje. Sin ga je šel počakat na kolodvor in nc meneč sc za očetovo prit digo, ki mu jo je imel stresti, je stekel k njemu in se mu ovil krog vratu. »Papa« — vsklikne sin, »zadnje tvo* je naznanilo, da prideš osebno k meni, jc bilo naslovljeno še na moje staro sta? novanje. Sedaj stanujem drugje, toda prav poleg prejšnjega«- »In ti mi nisi -nič zinil o tem.« »Hočem tc presenetiti.« Korakala sta kake pol ure dalje, prodno sta prišla do stanovanja. Ko sta dospela tja, se je oče v resnici začudil in vprašal sina: »Ti tedaj stanuješ v gostilni. Jo* sip?« »Da in sicer v prvem nadstropju.« Ko sta stopila v vežo se je stari Podgor? ski še bolj začudil, sin pa se mu je na skrivnem smejal. »Vsi piostori in količki se mi zde znani,« pravi oče, »kakor, da bi bil že nekdaj tu. (ilej. giej, eelo Ivoja soba me spominja na davne dni in tista omara s knjigami se mi zdi, da sem jo tudi jaz rabil.« »In v resnici si jo tudi rabil, kajti to stanovanje je prav isto, v katerem si ti pred 30.ini leti bival«. »Tedaj smo pri Svigclju. Ali jc šc živ«, opraša oče nekaj nejevoljno in -res trgano. »Kajpada jc še živ; in kakšno ve* selje je to bilo, ko mi je povedal, da si bil tudi ti pri njemu na hrani in stanos van»u.<« Oče se je namrdnil in mrmral ne* razločne besede. »Veš papa, kar oči so se mi svetile, ko mi je pripovedoval tvoje junaške čine. Rekel mi je. da mu nisi oslal dob žan samo brano, temveč tudi stano* vanje«. »Josipi« »....ter, da si si pustil vso obleko pri njemu napraviti. . .« »No, ker je bil on tudi krojač!« » ... Ln da mu nisi nobene plačal«. »Josip, ali boš žc enkrat...« »Mnogokrat, ko nisi imel za zemlje in kiobasico v vscueiliščnem buffctu, »i si izposmlil pri njemu denar«. »Ti falot stari!« »Knkrat si prišel tako pijan, da no tc morali nesli po stopnicah, parkrat »i bil aretiran ...« »Josip, molči, če ne ... Ti mrha krojaška I i.« »Pozneje si moral cclo v kolngiun, kar sc vjeina popolnoma.« »Jaz ti naravnam grbo, čakaj šivan* — kar!« »O papa, radi mene se nikar bc »o« nirajj tudi moralne pridige ti nc bona prepeval, kajti jaz sam ravno tako po; stopam. Izposojujcm si pri njemu de* nar, dolžan sem mu hrano in stanovanje in tudi tri obleke mu dolgujem. Saj !%i prišel menda ti radi tega semkaj, da fco stvar urediš in zopet spraviš v tir.« Stari Podgorski pa jc godrnjal *nmt s seboj: »Da me vražji slučaj po K)til» letih pripelje v moje staro stanovanje! To mi je uničilo mojo pridigo, a v nadomestilo sem cul pridigo svojega sina.« MEDENICA IN GNOJNICA. Mojster: »Smrkovec, to j« Šo tvoja pa nekaj zelo čudnega sanjalo, ja» mb padci v gnojnico in vi v sod medu!« Mojster: »Murkovec to jc še tvoja sreča, da ni ;em jaz padel v gnojnico!« Vajena:': »Nc. nc, tega pa že ne stirn, da bi padci moj mojster v gaoj= nico. Toda inojc sanje še niso kooča = ne zakaj potem sva se pa drug dru-zega oblizala.« Francija dirka na čelo Evrope. Prvo darilo: revoluciia in anarhija. Fvropa jc znorela, pripravlja ogenj, kri, na čudni zveri Francija v grozan prepad drevi. Od spredaj konj besneči, od zadaj tiger Ijut. In vse stepta z nogami, vse vžiga nje bič krut. Vsa besna, gluha, slepa, pijana črnih nad. požreti vso Fvropo, drvi v grozan prepad. Nje zvesta tovaršiea jo spremlja grozna smrt. pred njo se stena dviga v obrisu medlih črt. Cirozi se, dviga, širi strašanski velikan ... Kako bo, to povemo, ko pride »sodbe« dan. OH. MOJA LUCIJA! Bilo jo ob trgatvi. Mož sc jc nale* zel dobrega cividina. Zvečer mesto, da bi šel spat kot po navadi, zanesejo ua vinski duhovi v svinjak in tam sladko zaspi. Proti jutru sc malo predrami in začno klicati ženo: Lucija, al' šc spiš? »O^O« dobi za odgovor. »Lucija, pa me ne slišiš?« Zopet glas: »0=0«. Zbudi se popolnoma in vidi da jc spal pri svinjei. PKVA MISEL. Žena (ko ji sporočijo, da se ji je mož smrtno ponesrečil, služkinji): »Ana, zdaj prinesite samo pol kile mc» ali veš, kdaj je V SOLI Učitelj: »Franc, umrl Prešeren?« Franc (začuden): »Kaj Prešeren je umrl? Jaz pa še vedel nisem, da je bil bolan, gospod učitelj.« FNAKA. Zagovornik (obtožencu) • Ali ni; bili moj sem govoril za Vas, kako lastni sin?« Obtoženec: »Ali je ta tudi tak liirnp?« ZLOBNO: »Zakaj pa misliš, da me vzame K on* rad samo zaradi mojega denarja?« »No en vzrok mora vendar imeli « SV. K K IZ PKI TRSTU. V nedeljo popoldne se bo vršilo v Sv. Križu pri Trstu, na prostoru, kjer ji bil prej »čirko komiko«, uradno prcgle. dovanje za možitev godnih deklet. (io. spodične morajo priti vse v kratkih kri. lah. Za sposobne bodo potrjene le tiste, ki so že izvežbanc v ženitni stroki, drn. ge bodo dodeljene raznim kategorijam Ker je tukaj mnogo »Gašperjev«, ki se bodo oženili šele tri dni pred smrtjo, se bodo tem odbrale tista dekleta, ki so imela ženit no razmer je s kakim »zvez. donoscem« iu so bile slavno prepuščene nesrečni usodi Te bodo dodeljene L prvi kategoriji. V drugo kategorijo bodo vpisana tista dekleta, ki no bila za r oče na s kako osebo, ki nosi na glavi »ue.ro. plan« in so bile brez penzije odpu.šče ne iz ljubezenske službe. Dekleta, ki so id) zaroki vdobiht v dur prstan, ga mo rajo prinesli s seboj. Če je bila katera dvakrat zaročena vsakokrat z drugim in je dobila dva prstana, dobi za na grudo še. Irt:tjcgn, nakar bo avuncirala Ljubezenska pisma se morajo tudi pri nesli s seboj in jih predložiti pregledo valili komisiji, ki ho obstojala iz »šnol lahakaju« in dveh izvedencev. Pravijo, da naši slovenski fantje \ Aosti spravljajo vsaki dan in »špurajo-pašto, dokler jo toliko ne »prišparujo« da bodo lahko napravili iz nje telefon do Čuka na pal'cl. Obenem pošiljamo tudi miljone •'(> zdruvov Čuku in Slovenskim dekletom Franc Leban iz Slivoega; KnzctJ^ iz 2i zij; Spačal l7.. Kostanjevica; Tramnu/ F.. Temnica: (»odnič V. iz Komn« Mezgec F., Ostro viea; Češnik T. iz Pa I rja; Iskra J.. Novakraeina; Leban I Kneza pri Podmelcu; Pirjovec V. iz S« pri Černičah; Mevlja K.. Lokve; Kutai C. iz Logarskega; Mctljak A. iz Tem niče. Pravijo, da nekateri Bazovski fant j« I. 1903. prirejajo plese v družbi, s črn«, srajčniki šc sedaj ob postu, samo da m prislužijo kakšno lirco za k vojakom Dekleta pa so vendar tako pametnu, da ni nobene blizu. Pravijo, da zato ne umirajo stari ljudje na Kanalskem, ker čakajo vojn • odškodnino. Pravijo, da se v Bodrcžu tisti, ki imajo službo na pust nič ne hvalijo, ker imajo premalo zaslužka. Pravijo, da v Bistrici ne ljubi j" zvezd nepremičnic in prciničnic sam" deklic, ampak tudi mamicc, ki so po na vatli vse navdušene za zvezdoslovjc. Pravijo, da mislijo Repcntaborc i olajšati brezposelnost Julijske Benečije na ta način, da so sklenili zidati habilon ski stolp, ki bo segal 1 r i metre nad zvezde. Pravijo v Bistrici, da Pepe Dcbe\ cev zato ne eita »Čuka na palci«, ker g.i je ta videl z lipe pri sv. Trojici v družbi mladcničev, ki so Slovencem nasprotni Pravijo, da se župan Vrtojbcnski po Veliki noči in ob belem dnevu poro či. Naročil je vže sedaj 3 godce in en bas! Za to slavnost je obljubil, da si h< pustil rasli brke! Vedererno. [ronika na Tržaški brjači. Ko/mire: »Nje pcj, oblast jch injc* ii vseli včep! Pcj pestmo, pestmi) stat tii robo, klime, dc nas šc ankret k ceste, samu moučile, de Vns kdu -ie cilje.« Konture: »()štrigcta. kej sle ina> lalst! ("lestc, kukajinu. Kej ne znuste, on niinu bori, jen tle nc vsuko robo, k'u Italiji fubrikirujo, taki* ril marke!« Kiimure: »Pcj čc je toku, grjen nnci vele če b ujemi, tle mi du tuo ruobu. Tu komerčijo nese anu bom debilu an* ka ze gnspatlarjc t»tl hiše, tle buon fet plučcla.« Kume: »Eko, komurc, se boste saj ankret reiiriiln.« Kumare: »Nje pej, oblast jch mječi vseli ueepl Nej nunku ze se pestet videt, tle smo Iriještini trku matasti, ku oni pensira jo« Kume: »Brava, brava kumare! Pej dobru odpravit-!« Kunutre: ».Srečnu no, kume!« listi foljo »Čuk« u (iorici.« Kume: »Aloru nas je aden špijonc-v, oblast ga vduril Jest nisen nauku rav.« Komare: »Učiipte, učiipte »Čuka«, >ej boste vidu«. Kume: »Bcjn ja htm učiipu. Anzi zdej znan ze kej so nu Opki» iih bojijo, de bi ne zvejda Čuk o nftšmi »tlalpibi škarluvaji Toneti.« Komare: »Pej ktlu je ta Tone?« Kume: »Grbin kaj ga ne poznaste. \e pustno nedeljo je šu s frakiuu nu •les fa.šistou, jen plesov, tle se jc frak ■oitaljanču.« Komare: »Nej strcjla!« Kume: »Pej koku pljesou! Anka listi bot je biu vcscu, koker je zmiram.« Pej kam greste komare? Komare: But)n povejla, mu Vas pro; ■im, dc boste movčov. Un dan, k' je biu pov snejh, sm prlila u naš vazo od tle? Metih litru mleku sarnu pet litru vode. 1'ej sc jc nemara poznalu, toku, tle me ie aden denuncijirov nc kt>mcsarjut tle ionu. Jen zdej moren pej plačet multo.« Kume: »Porku muloru! Tu ste pcj itrilu slabu. Naš Fruncele prlijc ne vsa® eh desjet litru sumu tri litre votle. Pej nanka tiste nje iz poca, umpek prlijc z ležjevenco k'trku ne pozna.« Komare: »>Kej česte, ankret so me primli, pej me ne bojo več. Nina jc šra= icla snuči, de bo nt»silu mleku ne driig pluc.« Kume: »Brava kumare, anka nuši uosjo zdej ne pluc otl drvi; tum se lch* ku skrije jen prlijc krku se če«. Komare: »Pcj bon slu anka jest če! Ze zdej bon provalu ankrel dat mančo listmo komesarje, pcj me bo pestu fran« ko od multe.« Kume: »Bcjn fula, kumare! Anka naš Francclc je šrajov un dan, de sc jch lebku ueiipi tiste guurtliunc. Pcj je anka /m i rej bulše, če kešen nerdi špijo, de .11 1)1 C. Kanjki Peuciii je bil jako dohrodu-šen mož, ki je zlasti rad kaj dobrega vžil. Na neki oliecti ga vpraša krnel ič : »Slišjo, gospotl, oni so morali v svojem SMOLA V STRELNEM JARKU. »Zakaj se pa Janez tlrži danes tako kislo?« »Moj Bog, takn smola, kot jo ima. Včeraj so mu poslali otl doma lepo svinjsko gnjat. danes pu. ko smo imeli napad z ročnimi granalaini, jo vrže vslctl neprevidnosti meti sovražnike.« /VITO. C/os/; »Vaše .stanovanje mi prav ugaja, samo v vaši postelji sem nekaj našel.« Hotelir (jezno): »Takt), ste »a to pač sami prinesli seboj, to vzemite pa le prav lepo zopet seboj.« C i ost: »Hvala. Našel sem namreč zlat prstan z briljanti.« SLABI- KNJIGI*. Za blagor svojih ovčic vnet župnik priporočal je živo svojim vernikom, naj mu prineso vse take knjige, ki člo» veku mešajo glavo in mu srce kvarijo, da jih sežge. Drugi dan prinese šaljiv kmetič svojo in svojega soseda davčno knjižico rekoč: »Tukajlc Vam -rine* sem, g. župnik, tiste knjige, katere nam najbolj glavo mešajo.« VOJNI CENILCI. Tudi za našo občino Skočigor so bili izvoljeni zapriseženi cenilci. To izve domači »gospotl«, ki je bil ves poln muh. Čaka jih na križišču, tla jih poztlruvi. »Vam čestitam k tej časti«, jili na» govori. Ali hi mi pa znali cenili tole »kravjo pogačo«? (kravji odpadek.) »Ne, gospotl, jo morate prej obrniti!« dolgem življenju pač mnogo dobrega vžil i?« ».Ia». odvrne Pcncin, če bi vsi piščanci in kapuni, ki sem jih jaz sne-del, inarširali v nepretrgani procesiji skozi Tinin, bi v treh dneh ne prišli skozi.« ČUDNE REČI. L Pravijo, du tam pod Krnom čudne se reči gode, tla zaratii mladih fantov čeče skoraj sc vstrclc. II. Druge ti ve, ki so si v žluhti s fantom furujo okrog,. in ga zvrnejo šc v jarek, če ne trobi v njihov rog. III. Se so dve, pu bolj priletne, funte vabijo na dom in ne brigajo se dosti če jc v hiši kak poloin. IV. Čudno, prazno je pod Krnom, srne, zajca ne dobiš in sam suhi »gvarda boški« z lova je prinesel - miš. V. Čudnih šc reči jc dosti, kar tud' Čuk jc videl že, kar pa ni sedaj napisal pa prihodnjič vam pove. IJUBEZNJ1V SOPROG: »Ali se še spominjaš, Vladko, v najhujši zimi sva sc zaročila.« »Da, tla, saj nic šc zdaj mraz stre ssl, kadar se spomnim na to.« NAJVEČJA RAZTRESENC )ST. Babica: »Gospod profesor, dobili ste pravkar dvojčke.« Profesor: »Tako, prosim povejte to moji ženi.« Ribnitan Urban. Duohcr dnu vmn buh dej, gspud jc! Vajste, unu čudna rujč sem i jc zgodila tuo rujžo u vaše dežjeli. Salamejnsku .ste inalu vrajdni, de vam cupreuce Idi u uOsIc frdamujo, pa vajste, ne .sinajte neč zemjeret, jest vam muorein povaji dat prou netunku, koku jc tu blu. Unkrcl, k' »C mi je bili pr vas muoj lišček fjentov, niii biu tain najke ne Istrskem anga pisanga uo.sla kflph. Tuo* raj/o sni biu pa glili uod tam pršu. U BolOncc, -k' tu bujlc peske prodajajo, sm nc biu ustuvu prou nc kuonce vasi bllzc gmajne. Uo.sla .sin jemu uprježen* ga 11 šrajnge jenu u.s ustavlen. An kmet ■nc jc pokticov skuz uoknu, de nej inu u šišo .sita jen rajte njescin pokazat, zetu sm d jan muoj me uosličkc^ dc nej pr gmubc stoji, pa na ruobo en inalu poah* ta, dc nc buo kedu kej u|crov. Rečt nej tu neč, čc buo al ne, ampek safnu z ušje* sami jc pomigou, jest sm pa u šišo ruo* bo njesu. Nujkcj sm biu prodau. K sm vse ukep pospravu jen ven nc cajsto šu, sin pa tak čudeš vidu, de nckuol tega. Ruol>a sc nc vazi nej nč premeknila, ampek uo.sla naj nckul nekjer blu. An cajt sin gruntov jen gljcdov, koku b' inuoglu tu bt zekej utrgpv sc nej, zetu k' so bli vsi eugli jen štriki cajli. Djclcč, sm djau, majnde vnder nc muorc bt, sej naj sm biu dougu c&jta u šiše. Pa sm šu an malu neprcj jen uobrno bele doline, k' jc an fantek krave pasu, pa sm kar njega vprašou, čc jc morde uon vi Ju tam memu kašenga uoslU jet Pa jc djau, dc ga jc vidu majnde pred kasnem trejem miijsci. Pa sm gruntov, če jc biu tiste uosu moj al ne. Najsm prov duo* bru vajdu, pa vseglih sc mi jc zdajlu, dc majnde tiste naj biu muj. K sm pa neorej šu, jen čez dolino pršu, sm vidu pa anga gspuda pr anmc dre v j esc s štrikum uod muojga uosla prvjezanga, jen uokul vrata je jemu pa komat Psja> ka, al riej blu tu čiidnu! Jest sm an cajt gruntov jen najsm tu ne štrika ne ko*, inata uzet. Ce uosla naj, sm djau, pa tud' komata nječem. Pa sm tu kar ne za j h muojmc uze jet Ampek koker sm sc uobrnu je djau prvjezan gspud ne dr<;v* jesc. Lepu vas p r osem, vzemite vaš š t rek jen komat, k' me toku tešči. Vse tu je vaše jen tud jest sm vaš uosu. Če sin zdej člouek ratou jc zetu, Jc' sm se biu pregrajšu, pa sm biu zc pjet Iajt u uosla frdaman. Jojzes koku sc mi jc amilu, zetu k* sm ga biu tulkret fejst nc« šeškov. Kar njcrbl hitru sm mc uzjcu komat, štrek uodojczou, njega sm pa spfistu. Zdej pa nej drfizgu kazalu, koker štrek jen komat nc u.s nest, pa sam ruo* bo neprej po s vaj te pjelet. Tam k' jc biu muj u.s pred šišo, se je pouhnu Idi nebralu jen so mi djuli, k sen ke prou, tle šo mi muojcga uosla ukruli. Nuj rujs, sin djuu jest, lužete, muoj uosu je biu an nuobcl gspud, k' je biu frdaman. Ampek jest buom žje uno driigo no kfihov. Jutri buo, dvunajstga, k' je u če* žanl seuimj, pa buom tam driizgu kiipu. Toku .sm prju ze štangu uod imiojega voza, pu sin jo prutc Ccžani mulinii. Pa prjeeej ne use zgudej drug dan sm se nepravu kc na plae, k' žvino produjejo. Us sm ta cajt pred uošturijo pustil pa sin šu. Prešiču, krav jen kujn je blp šc duoste, ampek uoslu samu aneh pjet. Jojhata, jojbata vajste de mil Kuj nejsm tum na uoglc zegljcdou spjet muoicga lisustgu uosla!? Kar po cnjlem žcvuotc me jc mren Npreljetu. Ja vejš, «ortiš» muoj,*zdej tc ^ pu ne buom več u drfigeč kupu, sm djuu. Ampek fjcrbčen siu biu, kaj nc mi jc fipjct /.gudlu. Kur h njemi sm šu, pu po tlim sm ga u ušjesu upruštni: »Gspud, kaj »o sc pa zdej pregrejšli, dc ho spjet uosu ratuli.« Pu nč nuj tu rečt, ampek sumu z glavo jen ušjcsl je žalostmi po* klinov pa zct(ilu. Jest sm pa kar ptrani šu, zetu k' Nin nc buu dc so tud drflgi uosli frdamani. Pa sm prou Ntuoru, ze* kej k' nm pred uošturijo pršu, tfid uoza nuj blu nekjer več. Jent ga pa najsm tu jeskut, zetu k' sm precej vajdu, dc je biu tud us frdaman, pa je morde zdej kušen grof nezaj ratou. Pa sm kar figo u aržet du, pa nc pajngof šu, k' nc krajnsku uozi. Pravijo v Kobaridu, da jc razlika med vinom In glavnim kobaridskim tu* ristom ta, da vino pride prav hitro na vrh temu turistu, dočim on fic more no* beni gori na vrh. Pravijo, da v Kobaridu ne operira mladi zdravnik pacijcntinj, ampak one njega. ČIJK NA POTOVANJU. Potujoč skoz vas Dobravlje, nekega večera, šlišal sem, kuko sc v društvu cela tolpa žensk prepira. „ 1 Ker Čez ženske rad .zabavljam brez prcatuiika, žila zdaj ml radovedna, dala ni obstanka. Stopil' bliže Nem do okna društvene dvorane, in pokukal nkozi šipe v notranjost sobane. Pogled po sobi širni ne grozen mi odpre, so članice razgrete kot pile bi kofčl »Ti, da iinaš glan res pravi kakor žaba nu dobravi I« »Ti! Kaj ti boš neki pela, ko šo otrok si docela!-Tc »cm šlišul zubuvljicc, še potilo mi jc lice. Niso članice končale te prepir nadaljevale. »Stare« končno so dejale, bodo nc domov podale: ker dovolj že peti znajo, »mlade« naj le vaje imajo. Tako bil rešen jc prepir, rcgljanje bab je, šum, nemir, in moška pesem s koru zdaj, oznanja vernikom sc naj. Pravijo, da v Dekanih nekatera de kleta jočejo od strahu, da nc bi imel nji-Pruvijo, da jc nek ženin iz doline, ,,ov »finanzato« kako drugo »finanzato- ................• Pravijo, da bodo v Bovcu krstili ruz* nc ulice. Med drugim bodo tudi Imena: »Via Antonio Piccolomini«, »Via della Luna«, »Piazza dclloscurita« in podob- na Erzclju dobil grozno »korbeo«. Pravijo, da jc v občini Rjavci veli* ko hlač, pa malo mož. Prvaijo, da bivata v neki vaši blizo Krasa vedno skupaj: Krt in ovca in da na- Primerno! sc imata dobro. Pravijo,. du jc bilo v tem pustu ve* Pravijo, da Pečanov Čuk še ni obis; kal. Pa to ni čudo, saj sc mu šc nikdu liko bal šc iz vojaških »gomazinov« in ni pripetilo kaj tako smešnega, kakor na pustni torek, ko jo pust skozi zaprt« vrata hodil. Čuk bi nc verjel, ko bi nc da jih bo šc. Pruvijo, da je v Stjaku nekaj fašistov, ki so blizo ccrkve in delajo izlete sam. videl, in pohode na več strani. Pravijo, da v Loški cerkvi pevke Pruvijo, da v Raši sc pojavljajo so* štrajkajo. To pa zato ker so čez pust » potniki, ki pregledujejo srca in žepe, kasarni tako močno pele, da so vse z«» zlasti ženskam. Varnost po Raši jc od grljcnc. »Čuk jim ^priporoča za zdravilo poldneva do dveh črez poldan zelo var* kofč in toliko žganja noter, kot so ga na; za druge čase pa ne jamči kr. žen* imele nekatere na pustno nedeljo, da so darmerija v Štanjelu. mislile, da je »tanepoden« postelja. Pravijo, da so nekje na Krasu nasta* Pruvijo, da, je nclci »koinun.ski-vili proglo podganam, vjeli so pa veli* inož pri obč. volitvah izjavil pod čast-ko tico — tatico.— ^ no besedo, da ako ga bomo volili, bo dr* Pruvijo, da je Kanalski zvonik že žal za »stranko mutto« in da zmagamo, zrastel za enega moža. žrtvuje junico, in čc nc bo zadostovala Pruvijo, da so v Dekanih nekatera pa šc bika. »čuk« ga jo pa videl, da jc dekleta jako pametna, da ti zu pust obla* častno besedo pojedel, in ker mu je naj čijo moške obleke in hodijo po pleslii v bržo dobro teknila, je junico in bik* druge rasi , .Sflin flebi — žrtvovaL rrttvU*. 9C h tkti i* s« II1U vrUuvAc punce odklonile tapittku sluibo. i&o jokal, da bi potok ukvovih solza laliko gnal bni kofotove uitiiie. pravijo, da je biJjenske zvonove re-Kvirind lom Kokljcr «ia onem kralu. in jili Oiljenci vsako jutro iu -večer poslušujo, kako milo pojo. Zato tudi liodi Oto vsako nedeljo na grad k maši. Pravijo, da so se na Slapu dolto časa prepirali, kje aiafi bo mlekarna. »4vuiic« >c celo predlagal, naj se napravi tako, kod kuineddjaiitstai voz; kolesa da napravi on l,rcz|)lačno. Odbor Je pa ta predlog iu im> uudbo zavrnil, in dobil dnigje primeren prostor. Pravijo, da bo rodiški občinski zasitop odlikovan od ministrstva radi velikih iu nc precenijivih zaslug s sledečimi de koracijami. 2upan z borovo vejico. pod župani z ne še popokioma ruiavim želez ibiu ikrižem najzadnje vrste, svetovalci pa s kJadniml brcami vsetfa občinstva. Pravijo, da imajo ua Vojskem: ile un zvon. in še tisti je menda iz kravjih zvoncev. Pravijo, da so vsi lovci, ki si žeJijo mvunredneica lovskegu užitka, vabljeni v Bazovico. Od rtam do Opčki sc vrši v mesečini kov na strahotno pošast. Kdor jo ustneli, dobi goče ta bot nadrukati. V prvi vrsti nam manjka potrebnega spoštovanja do va* šib monarhičnih čustev. ČuK je pa še več kot komunist, on jc anarhist. M av hi nje. Pustite Nahrežince, naj lio» dijo gledat v Mavhinje nožicc vaših dc» klel. To je znamenje, da dekleta v Na« brežini ali nog nimajo, ali pa jih nc po* kažejo. Vojsko. Ni za vse uinljivo. Drugič kajl Bred jama. Pustite cer* kvenika v Bukovju. Bo žc navil uro, ko sc zbudi. V o jšči ca. Čisto vsakdanje, da so imela dekleta prej rada nemške vojake, zdaj pa nasprotno; uniforma jc uniforma, knof je knof; čc pride Kita« jec bo isto. Samo, da ni sledu za njim, ko gre. pa je dober. Vendar ne gre ka* zaLi V čuku, da ste ljubosumni radi tega To sc bodo šele držale. - Drežnicu. V koš! O nekod: Brez kraja, brc;e pod* plsa, pa ovajatc dekle, da jc kopo n.ioš* kili src ukradla. Zakaj nu fantje nosijo srca tako javno, da vsak pride do njih. Tako stvar se mora zaklepati. Sežana. V koš! Osluvle. Preoscbno! — Ruv? niča. Pustimo rafe. Pa drikgič!Neb do. Vsi dopisi brez podpisa v kos. IVAN TEM IL Carducci štev. €> GORICA - Via (zraven drogerljc McizzolI) B R U S A R IN NO Z A R V delavnici so nameSčenl d e I a -v c 1 specialisti omenjena dela kakor tudi asa popravljanje vseh operacijskih predmetov. • • • toaletnili nredmeti Brusi J>rivne In žepne nože, Škarje In knjigoveške ter vse druge nože In rezila. Za čas košnje dospejo najbolj pristni In garantirani kamni-osle ber-gamske za bruSenje kos. Di lavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, SkariJ, brl vnih nožev, naJelegantneJSIh žepnih nožev, sploh vseh rezil. ® 9 •T ZA IZVRŠENA DELA JAMČI. Gorica. 10. niurca 1923. »Cuk ua puTci, tj froc umazani. li luLe-petulja klepetava, nepridiprav Zailikarni, ali rt* misliš, da. si v Moskvi ali mod Zu-lukafri kje, Icjcr jc ves leni družabni red i»a glavo postavljen, da greš trditi o Iju-dčli, o katerih sc sploh ne sme iiič trditi, in ki iiii;4o za trditve sami izključne pravice, du spijo. Ce si Cuk ih Ce ros ivsc vidiš, bi lahko videl, du se vsak poti ik> svojem ua tihem sicer, ker je to Bogu do-paiUjivo. Delo'Jo delo, pa naj jo -tudi i>o-dobno Prešernovemu. ki ga le (naznanil v .svMii Klobuki nesignaciji. ali v pesna, ki začenja: »iz pravo koval bom... rumen* jake...« l aka hi še daljša je bila hrulacija, s katero s6 me počastili zadnje dni. Res sem spoznal in u videl veliko liAnju y, točnosti svojih poslikanih iu napisanih poročilih. IVznati bi moral najmanj Prešerna iu njegovo glolioko nagnjenje do kovanja uajplehuanitjejših novcev. Ker tega nisem storfft. se kar najskejsanejše obtožujem iu obžalujem, ter priznam, da sei« storil veliko krivico, kakor Jc tudi ogorčenje zadnjih dni izsililo veliko priznanje, da vendar lo niscui tako brezpomemben ptiček. To dejstvo mi Je potegnilo kljun za dva oeotimciraJ t Brcdlagam pa. da v bodoče nc bavia^pcra^i/Ujenj, da ccnjeui javni delavelSpdtilli^.vdkar drugi disli nočejo vcč-prineša*7ve*i o-iiyo jc v politiki sicer šc morda «a usposobi ja glasilo... Pardon! DMjubljam. da sc bom )ina pobollšal in *po-10 in stvarno, kot lbj. Tri pike . - -Vrfc Tpomj wnetijeinu razburjenju so Italijani izpraznil Sušak, ki so ga tako tiščali, da se jc bMo bati. da se bo za Jugoslavijo popolnima posušil. Francozi imajo v rurski kotlini tak aperiit, da so zasedli še par okrajev. Pravijo pa, da za. zdaj Berlina in Potrograda še de mislijp zasesti. Hrvala Boiru! Nazadnje so Francozi vendarle skromni ljudje, z malim se zadovolilo. Tuika so poslali tako ražboriti, da je že čas, da jih dobe zopet por...; še miru nočejo skleniti. Ce se res pripravljajo na novo obleganje Dunafia. mam še mi dobro do ročalk nihčetjdruei Avstrijci so zadnje čase prišli v Bel-grad, ampak čisto drugače kot med vojno. Prišli so prosit in ne stikat do kraljevih sobafl. Dosegli so. baje mnogo zase. mi pa za koroške Slovence »figo freško«. V Tnstu se je izvršila inAd Mare^igan-ci tako »pravična« razsodba, da smo lahko veseli,, da gos pod jiv sodniki niso milostno obsodili oele vas! na smrt. Tega ni pričakoval nita Čok na pafei. Pravijo, da je fašjo JVLocco s *«dožom v RJcmanjili razpisal za »feštin«. ki s« i« vršil ma pustni tprckj nai&rado za loii, 1 k 1 ni res. Naj l>i bili raje dobro pogledali. Vlekel ga jc I&gošcv konj. lantje so lo pomagali. Pravijo, da so imeli pred vojno ihkI Ravnem Štiri »foitfanc« hi dnega oličln-Skega moža, zda(j por z odsekom trešiljo treSete. Umik: (xl 11. do 13. r-odmor' od 18. do 23. Nečlanom vstop v Igralne prostore zabrartien. — Za pre-inraivljalni odbor: Zelje/ Pravijo, da so bizjaška dekleta tako razburjena, da ne morejo več spati m cele noči na oknih- čuicjo, da vjameio Čuka! Pa pravijo, da se Cuk ne pusti vjeti. Pravijo, da je naš Cuk vseveden in vseviden ali za enkrat sc Jc pa vreza!! Svojčas je poročal, da ustanovijo device v Ajdovščini godbo na piltala. Do tega pa nc bo prišlo, ker tukafi je že biki ustanovljena. ko si sc nahajal ti dragi Čuk Še y Rimu kot čuvar vojne odškodnine. Da se pa ne boš spodrtakal češ. da na mogoče več ne funkcijonira zapomni si sledeče: Njeni slavni ustanovitelji so bili: Nemci, Ogri, Rumuni, Poljaki itd., ker so pa bi morali odriniti, so prevzeli akcijo ter jo Šc povečali fantje z juga. Sedaj se pa le primi za tvoj hudobni kljun! Pravijo, da bode prišel v Otalež Cvk na polka predavat o nogavicali in kratkih kniHh. Spotoma pogleda tudi v cetkev. Torej pozor, da ne bode kai več izčukal ta sitnežl Pravijo, da niso imeli kamenjski fantje denarja, da bi pusta zakopali. Ta revež se še danes potica.po .vasi in nc da mirnim vaščanom pokoja. Čuk naj odloči, ali bi bilo pametno, da In poklicali čedad-škega »šiutarja«. Ali morda Čuk vo-za kakšno udovo »pustinjo«, s katerP hI ga oženili — ter se tako iznebili neljubega kričača. DOBRO SREDSTVO. Vtvl: » Kako si pa napravil, da se k ivoji odvetnik Uiko zavzel ža tvojo stvar?«' DrugI: »Prosil sem gli naj Jpl posodi večjo svrtbo detiarja. I11 dal lni g« Je. Cc torej Izgubim svojo pravdo, — izgubi on svoj denar.« NEVERJETNO. : Sodnik (priči): »Vi patente fcldarju Shtbeta;. ka.j ,j*islitu o Ajeni, je U mogo če.ida je on pretečeninncaee.pofiesti uri zvefle*aužgal novo.poillopjc. trgovca.X« Priča (/klanski t polir); »Potftcstii.iDi? Nie;;'lcga ne iverj«ncnI 'PolH«s*i juri ^Slo^ be nc dela več.« OTRA3NO. /z čmnlškega poročila: »Polk je bil grozep. Ko hc jc dim nakdliko raikadil, jc bilo videti sedem mrličeV^lci »so se valjali v svoji lastni krvi!« Ga hoče nadomestiti. Obupnik je dolgo časa iskal službe. Na vsestranska priporočila se mu je' po* srečilo predstaviti se ravnatelju mini« sterstva. • »Evo, gospod komendator, sem čul, da je umrl sinoči vaš uradnik Krcpir* nik«. »Istina je«. »Gospod komendator, jaa nimam že leto dni nikakega zaslužba, ter ni nobc* nega kraja več, kamor bi «c zatekal. Prosim Vas, pustite me na njegovo me= sto«. »Za radi mene lahko«, odgovori ko» mendator, »dogovorite se s pogrebnim podjetjem na pokopališču«. Saj je mahal. Na železnični tračnici jc vlak podrl in ugonobil voz nekega kmctiČa, ki je nato uložil pritožbo na sodnji. -Edina priča je bil počni čuvaj Pri razpravi jc vprašal odvetnik, ki je zastopal kmeta, čc jc dal znamenje, feo jc vlak prihajal. »In šc kako sem malud svetilko«, jc odločno odgovoril čuvaj; !Ta njegova iz» poved je odločila razpravo. Družba jc bila kazni oproščena. Po končani raz* pravi jc pohvalil zastopnik družbe ču* vaja, da -jc tako energično pričal za družbe. »Da«, jc odgovoril ta, »toda jaz sem se bal, da ine odvetnik nc Bo vpra» šal šc kaj«. »ICaj pa?« »Če je bila v svetilki'tudi luč. Juz sem pač mahal z lučjo, ali bila jc nraz» na, ker nisem imel že osem dni olju«. \ Pismo, ki. 0* piše dekansko dekle itaJ. vojaku. Karišimo Giulio. Agi go rificvuto Ia tuvn Ictcra gra» cic. Jeri sono stata a Tricste cmi sono fotogrufato c ti mando unelic a I i mi Ic. Irak). A Dccani mi senlo jiuštuncu be« ' nc ina go molto di lavare pcr guudugnu-rc 'lualchc cosa di dcnuro pcr konipcrnr-si Iu bala pcr sposallcio. Pcr što karnc. val jcro a Tricste e sono andutu trovar Iu mija sorcla in via i l. Karduci .W. do-vc fa la scrva. Sono andata mike in Ic jutro e go viŠto un belo džiovanoto sc 11110 ti fusi ti mio finanzato li prendovo lui. Jeri jero ankc. a Skofic e sono andu« ta veder trpljenje del Kristo ncl čiucma« tografo. Ijo vodo onji tanta a Tricste t»cr veder cjualkc coza pcr škriverti dooo a le karišimo mijo Giulio. fllio kuvorc pi« janče drijo di tc. ei^dcso šero la inia Ictcra e ti mando tanti c moli i pači sul tuo cuore du mio kiiore fori e saluti tua mai dimenticata i___.__Pia. I Pravijo, da je priletel Cuk tudi v I« Idrijo in sc vsedel na cerkveno okno. Pogledal jc v nasproti stoječi hlev, ki se je sedaj preuredil v plesno dvorano. A* ko bi jo takoj ne odkuril, bi ga gotovo zadela kap. Pravijo, da so sc v Idriji na maska* radnem plesu nekaj Časa zelo dolgočasili. ker je neki gospod, ponosen na svo« jo lepota in glas, pel neskončno dolge, najmodernejše litanijc. Edina tiha želja vseh je, da bi drugič molčal. TOŽBA. Kmet toži soseda, da mu je ta na: pravil škodo. Sodnik: Ali ste ga videli? 'Kmet: Nc, videl ga nisem, ampak sli«' šal se ga dobro, da je bil on. Sodnik: To ni zadosten dokaz, če ste ga samo sliša« I i In ne videli!— Kmalu potem vteče kmetu nok pritajeno«zamolkel glas in po sobi zadiši neprijetno. Sodnik se zadere: »Kaj počenjate, li ne veste, kju...>stc?« kmet: »Ali ste ga pa vi videli? Samo sli* šali ste gd — in to tudi še ni zadosten lokaz!« KJE JE KOLO? Neki gospod je silno raztresen in iMizabljiv. O Božiču vošči znancem veselo Vclikonoč, o Veliki noči pa srečen Hožič. Nekoč se pripelje z bicikljem k tovarišu. Ob odhodu pozabi, kje je nu* slil kolo. Prične neznosno otipavati vse žepe. »Kaj iščeš,« ga vpraša prijatelj. »Ne vem, kje imam bicikelj«, odgovori raztreseni gospod in stika naprej po 'epih. MODERNI INSEKAT: Od jutri naprej bom prodajal svojo so precej veliko zalogo zgotovljcnih o« Mek za tako nizko ceno, da me je sram lo objaviti. iy)OK NE VE. (IčifctjicF (funtu, ki ji je (lonašal mleko). »Zakaj si pa danes prinesel to* h ko mleka.« Tant: »Miš je padla nOtri. Pa so mati rekli: Kdor ne ve, vseeno lahko je.«- MOČNA KUTA ZA NOS. Obtoženec: »Suj sem vdaril tovariš Šu le s svojo žepno rutico.« Sodnik: "»Pu »i vendar ne čistite nosu s svojimi petimi prsti « O TA LATINŠČINA! Kmet vozi dva gosi>oda. ki sc |x> govurjutu latinsko Potomu ju vpruša. »Ali ni to latinsko, kar govorit^', gospo* dje.« »Da, a nO?« Kmet: Ko pa jaz slišim latln ske besede tabulacija, eksokuuija. licitacija |>u če sc le spomnim nanje, ne morem ne spati, ne jesti.« V GOSTILNI: A.: »Juz hilro spoznam starost vsake gosi iu kokoši, ki pride ua mizo.« li.: »Na čem?« A : »Na zobeh«. li.: »Suj gosi in kokoši nimajo zob«. - A.: »Jih iinain pu juz.« RAJE PREJ. Dvorni šaljivec francoskega kralju Eruncu I. jc tožil kralju, du mu sovražni? ki prete s smrtjo. Kralj ga tolaži: »Če tc umore, dam jih pet minut nu to obesiti.« »Veličanstvo«, zavrne šaljivec, »pri« jetneje bi'mh bilo, ko bi Jih dali pet minut prej!« MORNARSKh HUMOR. Neki italijanski, .parnik: ju- hotel na Sredozemskem morju prehiteti franco« ski parnik, ki je plul prod njim. V to svrho jc vporabil kapitan vse strojne sile do zadnje inoči: N® krovu sc pribli« ža mornarski učenec francoskemu pot« niku: »Hočete staviti, da bomo ini franco« ski parnik prehiteli?« »Ne, jaz nc stavim!« »I ločetc staviti, da. bomo imeli na ladiji eksplozijo?« »Ravnokar sem Vam dejal, da jaz nc stavim.« V tem trenutku se jc čul grozen pok. Eksplozija je bila »»otova. In ko jc dečko z drugimi vred frčal v zrak, jc še kričal Francozu: »Hočete staviti, da frčim jaz bolj vi« soko kakor. Vi?« NEPRIČAKOVANO: Profesor: »šolar, zadnje naloge pa gotovo niste naredili sami. Povejte mi resnično, katero tele vam jc pomagalo?« Šolar: »Vaš sin, gospod profesor!« MAI Pa ljudstvo pradi govori ter se znklinja venomer', da tu pri nas prostosti ni in zagovornikov nikjer. A to .krivično je; gotovo du, ■ ker mi smo vedno tu, bja, i*jat Če narod vika, se srdi; da smo izdali delavstvo, resnica to le vendar ni, le olja mnogo pili smo. Pa kajt to nič ne dii, se poravna, ko v Moskvi bo kongres laja* i»jul Saj vendar krivi nismo mi, ko privundrul je »(Jlolitfi mi njemu radi rekli bi, na) ne Siva nič brez »Nitt i«. Da smo protlvnl b'H, vas svet to zna, a o/i je hi vat nps .faju, h jat. In prednik r'deč »Bonomi«? kdo pač je mislil to kedaj, iln on nam vsem noge polomi In nam napravi direndaj. '/.alo smo vnovič dol' zvrnili ga. »štrbunk« nazaj med nas, i>ja, i;juf Ko oPada« le prišel nu tron, »Tur al tU s kraljem je, pajdašil, »Seru/tU zvonil je na zvon, iln fe še Moskvo s plašil. Pa kuj I o dc' In stri, če nič ne 'zda, vt čujte le naš glas, l-ja, l*jat Ker z našo barvo ven, na dan nam vMusolfini« nc pusti J/i da nam ni mandat prodan v Rimu mor* rn<> kričat' mi: »NapreiU Bog živi Musolllnlia. mi sodelujemo, h ju, bja.it. MU -;-:-,7 ....'."»•- ZAPRAVMIVEC. Brzalaiv, ki ua lo prejel kmet Stržen. je bil sestavljen s tiskanimi ČrkajrJ. Poslal mu ijo, da so na Planino pripe« liali toliko zvonov, da jih nimajo kam dati, na Slap na nobenega. PraVdjOi da. je,- postal »gospod« gerški najvišii ccrkvcni glasbenik. Pravijo, da je bilo nekje poročenih ta nust večie število .lisiakov in Iisičic; tudi krtovi in brtio: jti-.bilo' že. -vo&poro* čenih. celo mišk; da sc pa še hlače po« ročaio, nezaslišano! Pravilo, da je cerkovnik v Borštu (tako močno zvonil, da >e počil zvon. iter- da so. za prvo silo stisnili zvon z, obročem, smeli železen kcmbelj, ter jca provlzoirič-no nadomestili. Iz iprevidnositi, da se nc zopet pripeti nesreča, s kostjo od šurtke. Pravijo nadalje, da so v Bor št u streljal — izgubljeno »mnlco« misleči, da je to kaka divfci mar. Čuk bo »letel sam v Borš. aflco sc mu bo zdela zadeva važna, najtančnej.; p®r#čal o tem ineidetrtu. Lisi niču. (Nadaljevanje.) Po\'ir. Nič obče zanimivega. Trnovo. V koš! Sinod nje Odložili. Trnovo. Tudi Vaše zanič! liorjunu. Poosebilo. liorjunu. Nezanimivo. Tolmin. Pustimo dcklchi, ki se niso no ročila iu raje okljuvajino avše, ki s r las-ko pačijo; lepe nožicc pa (tuli raje i/.pu stinio. da se ženske ne prevzamejo. Y.uko\cu. Kar /.aiiima enega, ne zanima vseli. <".'uka pa berejo deseltisoči. ('u ro mio (Utre. Pride prihodnjič. Dekleta le pišite laško, ftuk dobiva vaša pisma ( mirti V koš! Vedri je Nečitljivo! Ncblo Kar sc vseh ne tiče. me nič kai ne miče. Nemški ro/. Isto. Do! Osebno Mersko. Odložili .*?/ Veter Morda • sebno Dune Nerazumljivo ne/a • ":mivo Plave Za danes ne! Drugič I" i! Z milu/. Ne suadn v naš list! Muriltor - (iitrcniu Hrunicu. Vsled sto-lin dopisov se vašega nckdaniega nc snominjaino več. Shuteno. (/Senilna noiuidbaV Ali ne veste, da ie posl. Po čakajte do Velike noči. Smurjc. Pesem je drugače lepa. samo ne spada v »laika«; pravo čuvstvo jo preveva: »Oi, dekliea prevzetna, kai še zbiraš zdai. oridejo že časi taki, ko ne boš imela kaj.« ' Pa drugič. Nabrežina. Cuk Vaše pi« save ne »zgrunta«. 'Tribuku. Malo po^ rabnegu. Naj bo domače, a mora imeti vsai malce soli in manj smole. Niv brer.ina. Zgovoritc sc raje osebno. Je mnogo l)olj praktično. — Grahovo v A-friki: Dopisnik je očividno hotel pikniti dejstvo, da na Grahovem pevk sploh' ni zato so »izgubile posluh«. O drugih pevkah sploh ni govora. Priznamo, da pev-. kc s Koritnicc s tem niso bile mišljene. f'ast jim! — Senožeče. Brez vsebine in soli. - Sempolaj. Dekleta pa mreže. Za danes jim prizanesimo, da Vi drugič dopis boljše napišete. Bazovica. Os stalo preosebno. Ne poznamo razmer in neradi delamo krivico. Gropada. Odložil. Vrhovlje. Malo prepozno. Rukitnik, Premalenkostno. Strži&če, Opiljeno pesem morda princ« semo. Slup-Roče, Nima pomena. Seljan, Nerazumljivo. Pošljite šc kaj! Bazovica. Pesem in pravijo v koš! (iorenje pri Po« stojni. Preosebno, prežaljivo. Josip Kerševani mehanik In puftkar v Gorici. Stolni trg 9, desno. Zaloj^ raznih ftivaluili iu kmetijski Ii siro|ev, dvokoles, pušk in samokresov, ler vsili posameznih delov, spariajočili v mehanično in puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umetnem vezanju in krpanju. Lantim dolavnioa In popravljalnima, Stolni trg f>, Ponlklanje ln lakirat^« v vsaki barvi. Priporočam vHakoiiiu Original MiiikIIoh Bivalne h t roje, bor ho najbolj zanonljlvl, xa lo Jamčim 15 lot. | Pozor! Pozor! f j Podpirani nazatinjo Mlnvnemu občinstvu v 4-! iuckIu In na dožoll, da Jo prevzel dobroznuno I Restavracijo Marzini Corso Verrdl št. 1 v Gorici, nasproti slarcga semenlSča preskrbljeno s prenočiščem In hlevom. H>ol»! se dobra vinska kapljica, domača briška In vipavska vina. PoMlrežbn dobra, cene vgodne. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogoštevilen obisk. J. ČIBE). Goriški Slovenec, ki pozna dobro mesto in slovenske družine, dobi p rov i; zorično službo. Oglasiti se jc v »Narod« ni Tiskarni«. Zakaj na vo/.u