SLOVENSKI
Leto - Año VII.
No. 302
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Uredništvo in upravništvo
Calle AÑASCO 2322	U. T. 59 - 3667|| Buenos Aires, 18 maja 1935
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.—
Gena ctiit,.
> g TARIFA KKDUOIIM "§ W__-	•
. p W
II §
► g FRANQUEO PAGADO Concesión 1551
SPLOŠNA STAVKA LESNIH DELAVCEV
Neverjetno nizke plače, ki so jih prejemali toizarij in sploh vsi lesni delavci, so dale povod, so se zbrale in združile tri organizacije les-Hh delavcev ter enotno nastopile za zvišanje Mač. Dne 19 aprila so poslale listo s pogoji v8em tvornieam lesnih izdelkov, dajoč osem dni časa, da jim odgovorijo.
Pogoji so v glavnem sledeči: Štirideset ur dela tedensko, 30 ur za mlajše «d 18 let. Najnižja plača za izurjene delavce 1.10 na uro (oficiales), $ 0.80 na uro pomočnikom íjnedio oficiales), enako težakom. Za delavce pri nezdravih in nevarnih delih najnižja plača $ 1.20 na uro. Za težake ki delajo na žagah $ 1.—- na uro. Najnižja plača vajencem; $ 0.25 na uro k poviškom 20 o|o na vsake štiri mesece dokler ne postane pomočnik. Delávcu katerega •Se pošlje delati izven delavnice dalje kakor 30 'tvader se mu mora dati $ 0.40 za tramvijo, če )1a are dalje kakor 60 kvader pa $ 1.50 za hra-tl°- Delavci pn- ki zaslužijo že enako ali višjo j^ftco kot je zgoraj navedeno, se jim zviša 10 ofo. ' 0 Pa še nekateri pogoji, ki pa jih zaradi skrom-t1(1?a prostora ne priobčujemlo.
^ Ker v določenem času ni bilo odgovora je bi-'' 29 aprila proglašena splošna stavka. Sindikat je že prvi dan poslal številne oddelke or-/ani5!iranih delavcev do svojih neorganiziranih |ovarišeVt da jih pregovorijo, da opustijo delo. 5ak° je bilo delavstvo že naveličano izkoriščanja od strani podjetnikov in pripravljeno ,la s^avko nam povejo sledeče številke. Vseh '°snih delavcev učlanjenih v to stroko spada-■l°cih organizacijah je bilo dan pred stavko
?'-600, teden pozneje pa je to število poskočilo na 13.000 in to število dnevno narašča. Povpreč-T1° se računa, da stavka 15.000 delavcev. Dan na dan prijema tajništvo omenjene organizare izraze solidarnosti skoro od vseli organiziranih strokovnih delavcev. Ustanovil se je ^di že odbor, ki bo zbiral prostovoljne pH-^vke v pomoč stavkojočim.
Neverjetno delavnost, ki jo razvija vodstvo r!tllvke je razvidno tudi iz tega, da pokliče tudi 0 ^Vakrat na teden delavce posameznih tovarn 1,(1 Sestanek in enkrat na teden na skupno zbo-^'ftnje v Luna Park kjer poroča o poteku
Se
bi
mo v bodoče redno poročali. Upamo da med slovenskimi mizarji ni nobenega stavkolomilca. Dolžnost nas vseh je, da se redno udeležujemo sestankov, ki jih sklicuje vodstvo, sodelovati kolikor nam je mogoče, da dosežemo končno zmago, ki ne bo samo zmago mizarjev temveč zmaga proletarjata nad kapitalizmom.
Skupina slovenskih mizarjev
JOf!podarji so tudi imeli svoje zborovanje 7 ^a,la ter so odločili posebno komisijo da prou-^ P°goje tekom osem dni. Pretekel je to določi Čas a odgovora še vedno ni. Kljub temu
^ .le zvedelo, da bi bili pripravljeni dati sle-
j ' piafo na lir0t Izurjenim delavcem po $ °-90,
pomočnikom $ .0.60. Tudi odklanjajo, da
1 Posredoval odbor organizacije med njimi in elavstvom tamveč hočejo stopiti direktno v Hike z delavci.
Njih namen je jasen. Razdvojili bi radi delav-0 ter v kalnem ribarili. O poteku stavke bo-
PREDSEDNIK POLJSKE REPUBLIKE PILSUDSKI UMRL
V nedeljo ob 8.35 zvečer je umrl predsednik Poljske republike Pilsudski. Telesni ostanki so bili položeni na mrtvaški oder v palači Belvedere.
Pilsudski za slovanstvo ni delal povoljne politike. Bil je smrtni nasprotnik Sovjetske zveze in je njegova vlada zelo dišala po fašizmu, da ni imel nikake stalne orjentacije in si je slej ko prej iskal prijateljstva z Nemčijo ali pa k Italijo, potem s Francijo in prav na koncu s Slovani. Mnogi so menja, da bo Poljska sedaj po smrti Pilsudskega ubrala drugo pot, ki ne bo nasprotna slovenstvu.
Seveda se h koncu ne sme reči, da se ni Pilsudski mnogo žrtvoval in delal za svobodo Poljskega naroda.
Francija in Rusija sta dosegli popolno soglasje
Kot smo poročali v zadnji številki, je odpotoval francoski zunanji minister Laval v Moskvo kjer se je mudil tri dni in je popolnoma dosegel namen svojega potovanja.
Stalin, Molotov, Litvinov in Laval so se sporazumeli za popolno izpopolnitev pakta, ki je bil pripravljen 2 maja v Parizu in ki predvideva trgovinsko in vojaško medsebojno pomoč. Rusija in Francija sta se obvezali, da ne bosta svoje skupne moči uporabljali za ogrožanje sosednih držav temveč, da bosta iskali kolikor mogoče tesnih stikov z vsako, državo, ki bo1 zasledovala minMjiibrio' politiko. Hočeta biti konstruktivni ir. n 1« pot pripravljati tudi druge voditelje dr?." ki jim je na srcu blagostanje naroda.
Ruski kakor tudi francoski narod odobruje-ta francoskorusko prijateljstvo vendar moramo resnici na ljubo povedati, da bo od te gospodarske in vojaške zveze, v poštev pride predvsem prvo, mnogo več imel ruski narod kakor pa francoski, to pa zato. ker imajo v Franciji gospodarski sistem ki sloni na zasebnem profitu medtem ko imajo v Rusiji zadružno gospodarstvo. To seveda je vprašanje posameznega naroda, da si preskrbi kakor mu je najbolje.
Vojna med Italijo in Abesinijo je neizogibna
če se položaj na kak način ne zasuče v popolnoma drugo smer je vojna med Italijo in Abesinijo neizogibna. Ta teden je govoril v se-
nadski zbornici sam Mussolini, da ne potrebuje nobene intervencije od strani Francije in Anglije glede Abesinije, da bo to že Italija sama vredila na svojo odgovornost.
Seveda je Mussolini tako govoril le vadi lepšega, ker je gotov, da mu Francija in Anglija ne bosta delali nikalcih ovir o čemer se je že prej prepričal kot je pričel pošiljati čete v Afriko.
Zaenkrat ima Italija pod orožjem letnike 11, 13 in 14, letnik 12 pa je pripravljen v rezervi.
Parnik "Romolo" je odpeljal ta teden v Afriko 1.510 delavcev in mnogo vojnega materja-la. Parnik "Argetina," 300 podčastnikov, "Co-lombo", "Leonardo da Vinci" in "Dalmazia" so odrinili proti Afriki natrpani delavcev in vojnega materjala. Nadalje je odrinila tudi "Principesa Giovanna" z 1.400 delavci.
Beograd. -- Beograjska "Politika" poroča, da je avstrijski kanciler šušnik izjavil Musso-niju, da se bo v Avstriji obnovila monarhija prihodnjo jesen.	,
Konferenca balkanske zveze
Ta teden prve dni je končalo zborovanje predstavnikov balkanske zveze., ki f-o je bavi-lo predvsem s podovnavskim vprašan ¡"m.
Baje bosta odpotovala v kratkem, v Rim obiskati Mussolinija romunski ministrski predsednik Titulescu in jugoslovanski ministrski predsednik Jevtič kjer bodo pripravili teren za končnoveljavno rešitev tega vprašanja.
Ne smemo pozabiti, da, igra Italija v podonavskem vprašanju važno vlogo pretkane lisice. Pripravljena je podpirati povratek Ilabz-liuržanov na avstrijski prestol ali pa tudi delati proti, če dobi zato povoljne koncesije.
Italija, je pripravljena se sprijazniti z Jugoslavijo, seveda za ceno, da se definitivno odpove Primorjn in poleg tega bi želela še ka.i za nameček v Dalmaciji. Vse to upa Italija da bo dosegla in še kaj več, ali pa bo delala za povratek Habzburžanov. Jugoslavija naj izračuna kaj bi ji bolj koristilo.
Vedno bližje je dan, ko bo Jugoslavija prisiljena se odločiti za splošno slovansko politično in gospodarsko politiko, ali pa bo postala popolna gospodarska kakor tudi politična sužnja Italije in Francije.
ČEHOSLOVAŠKA IN RUSIJA STA TUDI PODPISALI POGODBO
Podobna pogodba kakor med Francijo in Ita- t lijo se je v četrtek podpisala v Pragi, tudi med Rusijo in Čeh oslova ško.
Pričakovati je, da bo tudi Poljska pristopila na rusko stran, posebno ko je sovjetska vlada izjavila, da nima nobenega namena spreminjati notranje politične razmere na Poljskem.
Ženeva. — V pondeljek se bo sestala komisija ki jma nalog pokazati javnosti koliko je Madžarska kriva pri umoru jugoslovanskega kralja.
k,

Dragi rojaki iti rojakinje
"o se i i
Spodaj. Hflpisani čl;uiek jo bil reci ti vá n «h ustanovnem občueni xho-cu U.Í'. 1),S., v Vil);) Uevot-o in ker ■v k;:':¡ii v,f 1 i. važiiugu (joriicna pri-
])ašam(i n:>sim foii.j. <'it«t<iljoni v .....
loti. Op.
ko vas vidimo zbrane v tako le-
8
pen; številu in' ufliri s i eni dokazu,jete, da se zanimale :•:.'. stvari, ki nas vežejo t skupne koristi in v «kupne potrebe.
Kakor je gotovo že vsem znano, smo se pred par meseci pričeli organizirati. Ustanovili srno pevski yJ;<u\.pkrag katerega se je pričelo zbirali vedno več naših rojakov in prišlo «e je na dan x lepo mislijo, ustanoviti si 1. :j več, kaj bolj potrebnega kar bi nam v sili in potrebi tudi koristilo.
Vidite prijatelji, danes smo tukaj, da ustanovimo društvo liakoršnega nam je bilo že pred leti življenjsko potrebno. Tudi danes še ni prepozno, rojaki. Potreba takšne ustanove je vsak dan večja.
Podpornega in gospodarskega društva smo zelo potrebni. Kdor ima zaslužek se mu morda zdi. da tega ni potreben ampak nihče ne ve, kaj bo jutri. Pride v hišo bolezen, smrt, ali kaka druga nesreča in kaj zae.eti če ni zadostnih sredstev na razpolago. Pri prijateljih išči pomoči dokler imaš sam kaj, če pa ničesar nimaš, te nihče ne pozna. Vsaj takšen je pregovor, četudi ni morda vedno in povsod tako.
Namen društva je pomagati članstvu v slučaju bolezni, ter za slučaj smrti nakazati podporo za pogrebne stroške. Vse to pa je mogoče doseči le z dobro voljo nas vseh. Čimveč je je število članstva, tem izdatnejša je lahko podpora V sili in potrebi je tudi majhna podpora velikega pomena. Hvaležen bo, kdor bi jo bil deležen in še večje zadoščenje bo imel tisti, ki mu bo pomagal, kajti veliko lažje je pomagati kakor pomoči nrositi.
Tudi iz gospodarske strani je ta nova ustanova za nas velikega pomena. Zavedati se moramo predvsem mi. da je naša slovenska naselbina v okolici Villa Devoto in Liniersa največja v Buenos \iresu. Večina nas je tu naseljenih, ki si osvajamo košček zemlje na, kateri smo si postavili, skromen dom. Tukaj nastaja naša vas, naša nova domovina. Skupne koristi nas vežejo. Odplačevati moramo zemljišče, davke itd. Zgodi se lahko, da. ima kdo izmed nas že skoro plačano zemljišče pa ga doleti kaka nezgoda in nem ore več izvrševati obveznosti. Ves njegov dolgoletni trud propade. Malenkostna podpora, pa bi bil obvarovan dom. Tudi v tem pogledu si moramo zaščititi naše koristi.
Naša največja želja in tudi najtežja naloga je .da bi prišli enkrat do skupneen doma v kateremu bi se mogli neodvisno gibati. Če smo bili toliko podjetni da smo si napravili lastne domove, si bomo znali tudi skupnega postaviti.
V. ta skupni dom naj bi se stekel ves slovenski. živel,j v -Buenos Airesu. V njem naj bi našel razvedrila vsak" slovenski izseljenec ter izseljenka. V njem naj »bi se očuvale naše šege, naše navade in naša govorica. Tja naj bi se obrnil potreben pomoči in iz njega naj bi se izlivale tudi iskre našega veselja. Vesele in ne vesele novice vse naj bi se zbirale v njem.
Težak je naš načrt in zato bo naporno delo, je pa. lep in koristen, zato ga ne smemo ovreči temveč gledati, da se čimprej dejansko vresniči.
H 1
nnb
b¡ V "si Él
Predno boste poslali denar Vaši družini pridite v naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK. Poslužili Vas bodo hitro in pazljivo uradnik Vaše narodnosti, kateri Vam nudi naš sistem pošiljanja denarja potom pošte, brzojavno ali z zrakoplovom. Poslana svota je izročena naslovljeno« v gotovini na njegoven lastnem domu, s potrdilom katero Vam bomo z lastnoročnim podpisom naslovljenca vrnili.
/
Sprejemamo pošiljke od 9 do 18 ure in ob sobotah od 8.30 do 11 ure.
THE FIRST NATIONAL
: AN K of BOSTON
FLORIDA 99 PUEYRREDON 175
Av. Oral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario)
WMBiBIBam«^
P0VJERENJE — ULJUDNOST — SIGURNOST
Argentinske vestí
PREDSEDNIK SOSEDNE REPUBLIKE BRAZILIJE V BUENOS AIRESU
Včeraj ob 4 uri in pol je odpotoval Predsednik BraziLijanske republike Dr. Vargas proti Buenos Airesu.
Tu se vršijo velikanske priprave za dostojen sprejem visokega gosta. - ■
Concordia. — V tem okraju razsaja otroška bolezen, ki jih kar od-kraja ugonablja. Pokrajnska vlada je poslala tja zdravniško pomoč ter večjo število bolničark ki so vzele bolne otroke v svojo varstvo medtem ba so zdravniki odredili da se mora vso perilo prekuhati in na ta način razkužiti. Čakre do sedaj .1500 so pobelili zunaj in znotraj z apnom.
PARLAMENTARNO ZASEDANJE
V sredo popoldne je predsednik republike, Justo, otvoril 72 parlamentarno zasedanje.
Slovensko Prosvetno Društvo I.
AÑASCO 2322
Buenos Aires
VABI
na
VELIKO ZABAVO
BRZINA
ki se bo vršila v društvenih prostorih
V NEDELJO 19 MAJA
Začetek točno ob 5 uri pop.
Za suha grla in prigrizek bo društvo bogato preskrbelo
Igra tipičen orkester
K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor
HIMEN
Danes sta si obljubila večno zvestobo Rudolf Klarič in Marija Ber-netič. Bilo srečno.
Z zaupanjem eden do drugega, z roko v roki, i o naj bo naše geslo tovariši in uspeh nam je zagotovljen.
.mo tudi omeniti, da današnje na novo ¡ M-:no\ ¡.;"iio društvo' nima namena, ovirati delovaje že obstoječih slovenskih društev. Ne, ravno narobe je res. Za ustvariti si kaj večje-nas ha vseli potrebno in čimvečja složnost bo vladala med nami, temprej bomo dosegli postavljeni si cilj.	Metod Kralj
♦	ZUBOZDRAVWICJV
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do T» in od 15- 20 nre
DONATO ALVAR?'Z £Í?1 V. T. 59 - 1723 Trelles 2534


testna Kronika
BEG IZ BOLNIŠNICE
Bolan na grozni bolezni lepri se je nahajal v bolnišnici Muñiz pod policijskim nadzorstvom 25 letni L. Gutiérrez. Neznano kako in kdaj si je pa medtem časom ko je bil zaprt v družbi e nekega drugega aretiranca izkopal l>od zidom, debelim 45 cm. nekak tunel skozi katerega jo je pred par dnevi popihal na sosednje dvorišče drugega paveljona in tam na prosto. Stražnik, ki je imel nalogo paziti na bolnika je šele včeraj opazil, da je ta izginil in zadevo nemudoma javil svojim .predstojnikom, ki so ga aretirali dokler se ne dožene ako je imel z ubegom kako zvezo ter begunca neumorno zasledujejo.
NAPAD NA "COLECTIVO"
V	sredo malo pred polnočjo je vozil po ulici Ituzaingo avto "colectivo", ki ga je vodil 23 letni Cayetano García z dvemi potniki. Do-spevši do križišča z ulico Algarrobo, so vozilo vstavili štirje moški in vstopili, komaj so pa prišli v notranjost so z revolverji v rokah prisilili potnike in lcondukterja, k navadnemu kvišku roke nakar so jim preiskali žepe in odvzeli Garciju svoto 35h pesov ter obema pot-
| bikoma 6 pesov. Ivo so jih tako očistili so jih Prisilili izstopiti nakar so jo z avtom odkurili m izginili v noč. Napaden so se takoj podali na komisarijo in zadevo javili oblastim katere, drzne napadalce zasledujejo upajoč, da jih po Natančnem opisu napadenih zdaj pa zdaj pridejo.
Z NOŽEM NAD SINA IN HČER
V	ulici Helguera 1312 se je pretekli pon-
izvršila krvava drama med očetom in Njegovimi dvemi sinovi. Omenjenega dne se je neki José Trimarco spri s svojim sinom 30 let-111111 Ivanom in 32 let staro hčerjo Adelo, tekom prepira sta zadnja, dva očeta napadla in mu zadala več udarcev in brc in ga tako na več delih telesa ranila. Stari se je silno razburil in stekel v kuhinjo iz katere je prišel z dolgim nožem v roki s ko jim, je začel udrihati po svojih nehvaležnih otrocih, zadavši jima več »recej velikih ran po rokah in nogah. Na obupne klice sinov je prihitelo'v hišo več sosedov Ul med njimi tudi stražnik javne varnosti, ki •!" razkačenega i četa razorožii in dal .»«l.^íja'.i i^Hiova v bolnišnico odkoder -poročajo da je knju stanje precej opasno.
UST v LIL GA	ULICI
^teval je : o	■•. . : :r :::.. i'.
•tT
v v Ulici In'.::." n .' V •'	SV».;.-
/'c'lu- in mlad' deklice H« lei.cn ¡d...	:\f;.,d<ni-
V isti hiši h: kot- njčgtn rinjemnik	žive1.
do
Pred dvemi meseci • udi m2 letni -5:0¡í«' La-
Zadnji ne, je tekom svojega bivanja pri adonnu zaljubil v njegovo' hčerko, ki je še 1'iavi otrok in se hotel z njo poročiti, Sev da 111 hotel oče na to privoliti, posebno, ker je jaQelli poročen in ima, svojo ženo v Italiji kjer pHčakuje. Ta pa v svoji zaljubljenosti ni '°tel nič vedeti, radi Česar ga je Madonna po-ZVal naj zapusti sobo v kateri je .stanova!., kar f tn<3i storil pred par meseci. Ko je odšel se Je 2 njim dobro spri in mu z grozil da ga bo
dobro poznal značaj Lanellija je odsihmal nosil vedno s seboj revolver, da bi ga morda ne našel nepripravljenega. Po in .reernem naključju sta se pretekle nedelje popoldne srečala na voglu,ulic 24 de Nov. in hielan. V strahu, da bi ga morda ne prehitel se je Madonna približal svojemu nasprotniku in sprožil proti njemu strel iz revolverja v žepu. Krogla je zadela Lanellija v trebuh in mu povzročila .skoraj takojšnjo smrt. Na odmev detonacije je prihitel bližnji stražnik, ki je morilca aretiral® in zadevo javil svojim predstojnikom.
Za tiskovni sklad
¡N IJPRAVNiSTVA
N". N......
r-osič Mri:
Kü
Od prej'
2.50 129.50
3 37.—
/■¡.upaj ' ............ $
Srčna hvala! Rojaki in rojakinje, ki niste v zadregi za vsak peso, prispevapte za svoj tisk. Ne pozabimo, da s tem, da imamo svoj lasten časopis imamo mogočno Orožje v svojih rokah za obrambo pravice in resnice ter naše svobode.
iniina ponudba
Ljubiteljica Slovenskega tednika: Vaše naročilo je blagajnik v redu izvršil kot boste raz-videla na drugem mestu. Stvar je saino ta, da denarne zadeve med društvom ter upravo lista se ne vrejujejo vsak dan temveč vsak mesec. Pozdrav.
Leopold M. Villa Real: Bomo počakali. Hvala za pozdrave. Enako Vam in vaši družini tudi mi želimo vse dobro.
Chülar Gabriel, Chaco: Naročnino prejeli v vedu. Lista Vam nismo ustavili. Pozdrav.
Gc-rgolet Alojz, Cordoba: Pišite, če ste poslali naročnino nam ali na banko, vsekakor je pomota na naši strani s te m pa še ni rečeno, da smo Vas hoteli prikrajšati za list. Pišite koliko številk Vam manjka, da Vam jih pošljemo. Pozdrav.
Andrej Oopič, Brazilija: Tisti, ki Vam je lansko leto list naročil nam ga je tudi plačal in imate sedaj plačan list za tri leta naprej to je do 30. 3. 38. Morda bi bil v Sao Paulo še kdo ki bi rad čital S. T. Priporočajte jim ga ali pa nam pošljite naslove, da, ga jim pošljemo na ogled. Pozdrav.
Frank Franc, Loma Negra; Pošljite čimpre-je imena od tistih, ki se Vam zdi, da bi radi čitali S. T , da ga jim pošljemo na ogled. Pozdrav.
Rihard Berlot, Rosario: Vzeli na znanje. Pozdrav !
Vsi, ki ste s obrnili za kakršnakoli pojasnila na nas informacijski urad, boste dobili na-'o lila, potom pisma.
j^rr.^ir.rgwfeÉ^ inHÉmiiiiuiiiwni iin'iiiiHíii'i' i
Miad hrvatski i'ant prijetne zunanjosti išče znanj v svrho ženi t ve s dobrosrčnim slovenskim dekletom. Ponudbe poslati na uredništvo lista, pod označbo "Mlad, Hrvat".
DRUŠTVENE VESTI k občnega zlora (LPJJL v filia Bevolo
Preteklo nedeljo se je vršil v Villa Devoto napovedani ustanovni občni zbor G.P.D.S. za /Ualerrga je vladalo veliko zanimanje med našimi. izseljenci.
Občni zbor je bil dobro pripravljen ter je potekel v najlepšem redu. Društvo si je postavilo zdrava načela za čiinpopolnejši razvoj izobrazbe ter gospodarstva. Članstvo se je živo zanimalo za gospodarsko plat, ki je bila doslej povsem zanemarjena v naši naselbini.
Društvo šteje že sedaj šestdeset članov in tudi v blagajni je za prvo silo.
V odbor so bili izvoljeni sledeči člani: Alojz Fodgoraik, predsednik; Joško Ukmar, podpredsednik; Ivan Bajt, tajnik; Viktor Zlobec, pod . jnik; Franc Mihelj, blagajnik; Avgust Stol i a, podblagajnik; Julij Colja, knjižničar; Franc Levpviček, gospodar.
Revizorski odbor; Anton Colja, Anton Lo-tear, Anton Lože j.
Razsodišče: Franc šorž, Jakob Lisjak, Andrej Berlot in Vinko Vodopivec.
Načelnik pevskega odseka: Franc Vodopivec. Načelnik dramatičnega odseka : Angel Bri-ščik.
Po izvolitvi odbora se je vnela debata gle-v
ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA
Banco Holandés
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900
ZAKAJ?
SATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar
VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. LATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI.
ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH.
Usmrtil
pri.. . prvem srečanju. Madonna, ki je
Pridite osebno ali p.?, nam pišite cla se boste perprieali. Uradujemo od 8.S0 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30.
STRAN4
SLO V KNSI\ 1 TEDNIK
No. 302
Iz prireditve v Cordobi
de slovenske šole. Zastopnika društva "Tabor", Anton Prežel j in Ciril Jekše, sta tožila, da društva nimajo zadostnega smisla potrebe slovenske šole in da so tudi starši zelo malomarni, ker ne pošiljajo otrok v šolo in da vsled tega šola ni dosegla zaželjenega uspeha.
Društvo v Villa Devoto je odgovorilo, da bi za šolo radevolje prispevalo ampak samo pod pogojem, da ni šola pod kontrolo samo enega društva temveč vseli društev, in da nesmiselne slayospeve, kakim kraljem in ljudem, ki so vse prej kakor resnični rodoljubi, ne smatrajo za šolo.
Zastopniki Taborja v čigar rokah je šola, so izjavili, da je kontrola šole vsakemu dovoljena, tla pa so držali nekak monopol nad njo zato ker v drugih društvih niso videli ljudi, ki bi po njihovem mnenju mogli biti soodgovorni za tako važno ustanovo kot je šola.
Oglasil se je k besedi zastopnik društva "Prosvete" Jan Kacin, ki je naglašal. da šola taka kot. je sedaj ne bo nikoli povoljuo vzpe-vala ker ji manjka glavno in to je načrt kako se bo poučevalo in kakšna mora biti izselje-niška šola. Ko bodo starši videli uspehe, ki so jih otroci dosegli v šoli, ne bodo svojih otrok odtegovali koristnemu pouku. Šola pa ni vsaka koristna, posebno niso koristne tiste, ki slonijo na podlagi malikovanja bodisi pretirano verske ali nacionalne vzgoje. Če hočemo, da bo šola uspešno napredovala, ji je treba jasno začrtati pot, in jo bodo brez dvoma vsa društva podpirala brez morebitnega simpatizira-nja političnih tendenc.
Kar se tiče gospodarstva je nadaljeval zastopnik Prosvete, je zelo razveseljivo dejstvo, da so se člani društva v Villa Devoto prvi lotili dela za dejansko vresničenje. Zanesti pa se moramo samo na svojo zmožnost in moč, če si ne bomo sami pomagali nam ne bo nihče pomagal. Ne sme se z nami zgoditi tako kot se z ribo, ki se ulovi na va.bo. Reva misli, da se bo najela, se pa ulovi.. .
V kratkem nagovoru je pozdravil društvo v Villa Devoto drugi zastopnik Prosvete, Fran Kovač, ki je povdarjal da želi Slovensko prosvetno društvo I. ostati v vseh stranskih dobrih stikih z Gospodarsko podpornim društvom Slovencev v Villa Devoto.
K besedi se je oglasil zastopnik društva "Ljudski oder", Josip Drašček. Pozdravil je na novo ustaiiovljeno društvo ter se je več časa pomudil pri slovenski šoli. Povdarjal je, da je Ljudski oder vedno na stališču za skupno delovanje in da lahko isto trdi tudi o Prosveti, ni pa tako društvo Tabor, ki se je nedavno tega dosledno izmikalo in tudi izmaknilo, ko se je delalo za enotni nastop vseh društev. Na prireditvah obeh društev se je svoj čas dovolilo nabirati prostovoljne prispevke za slovensko šolo, ko pa se je na poznejšem sestanku obravnavalo, da če hoče šola imeti uspeh in da jo bodo vsa društva podpirala, mora biti neodvisna. O tem pa ni hotelo društvo Tabor ničesar slišati in je obdržalo še nadalje monopol nad šolo. Zato tudi, če šola ni vzpela, ne nosimo nobene odgovornosti.
Nekako v tem smislu je govoril delegat Ljudskega odra, zakar je bil deležu splošnega odobravanja.
Navzoča sta bila tudi urednika, Slovenskega tednika in Novega lista, ki pa kot taka nista nobene rekla.
S tem je bil občni zbor G.P.D.S. zaključen.
Mislili smo že, da je večina naših rojakov zašlo in se izgubilo v samotnem suhem barju (Bario seco) a kljub temu se je, sicer nekoliko pozno vendar bolje kot nikoli in eno uro po doioCenem času zbralo »v prijaznih prostorni Čehoslovaškega kluba komodno slovensko občinstvo, da prisostvuje veliki veselici D.K.D. iskre. Razumljivo je, da so se prireditelji ra-vnali po točnosti udeležencev kar pa ne more biti v nobenem slučaju odpustljivo ako se hoče ljudi navaditi na toliko lepo čednost, ki se .ji pravi točnost.
Spored je bil otvorjen z argentinsko dekla-macijo "i\Ii pago nunca olvido", ki jo je krasno podala Skokova punčka in je deklamirala nato še "Bratje", ki jih je tudi podala z nič-manjšim uspehom.
Pod spretnim vodstvom našega novega pe-\ ovodja nas je pevski zbor vodil v naš planinski svet ko nam je izvrstno podal "Oj Triglav moj dom" in je bil zato deležen burnega aplavza.
Socijalna drama tridejanka "Prokleta last" od neznanega avtorja nas je posebno zanimala, dasi je prepovršno in nepopolno spisana a je vzeta iz realnega življenja na kmetih kjer kaže duhovnika v nedovoljenem razmerju s kuharico in samovoljno avtoriteto do hišnih ter sosedov.
Drama je bila tipično dobro zadeta in to je tudi glavni vzrok, da je bil uspeh popoln.
Udeležba je bila zadovoljiva posebno od naših gospa katere se vidi, da jih še vedno bolj zanimajo kulturne prireditve kot pa njih slabše polovice. Morda pa so postale naše žene že tako enakopravne, da kratkomalo ukažejo možem naj čuvajo doma otroke in nakrmijo kokoši.
Med nami je bilo opaziti tudi precej bratov Hrvatov in Čehov, ki so z veliko pozornostjo sledili poteku igre ter ob koncu čestitali igralcem in režiserju.
Po končanem vzporedu se je razvila presrč-na prosta zabava in ples, ki je trajal ob zvokih tamburaškega zboi-a do polnoči.
Udeleženec
PRAVILA
"GOSPODARSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA SLOVENCEV" V BUENOS AIRESU.
Ime in sedež društva.
Člen 1. — Društvo se imenuje: "GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO SLOVENCEV" in ima svoj sedež v Buenos Airean. Začasno v ul. Navarro 5201.
Namen Društva.
Člen 2. — Namen Društva je:
a)	organizirati vse Slovence v Buenos Airesu in okolici v svrho medsebojne pomoči, širjenja kulture in podpiranja slovenske šole.
b)	Poučevati v društvu petje, glazbo in dramatiko.
c)	Prirejati prireditve, predavanja in domače zabave v prid društvu.
d)	Biti v prijaznih stikih z že obstoječimi Slov. društvi v Argentini.
e)	Delovati v obsegu Zakonov Republike.
f)	Pomagati članstvu v slučaju bolezni po možnosti društva. V slučaju smrti pa z svo-to 50,— $.
g)	Gledati na to, da se pride čimpreje do lastnega skupnega doma.
h)	V slučaju smrti člana preide delež na družino člana, ali se pa izplača če tako želi družina umrlega člana.
Značaj Društva.
Člen 3. — Društvo je strogo nepolitičnega značaja, ter prepovedana je vsaka politična agitacija za ali proti kakršnikoli politični stranki. Kršitelja tretjega člena se kaznuje z izključitvijo.
Vodstvo.
člen 4. — Društvo vodi odbor izvoljen na občnem zboru za dobo enega leta.
Člen 5. — Odbor sestoji iz: a) predsednika, b) podpredsednika, c) tajnika, d) podtajnika, e) blagajnika, f) podblagajnika, g) knjižničarja. h) gospodarja, i) načelnikov sekcij, k) revizorskega odbora in razsodišča.
Dolžnosti odbora.
Člen 6. — Odbor mora, skrbeti za razvoj in napredek društva, za društveno premoženje in njegovo delovanje.
BANGO ARGENTINO
DE AHORRO Y EDIFICACIONES
Prodaja vozne listke za Jugoslavijo in Italijo
ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse p?rnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne; cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih.
DENARNA NAKAZILA........
Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE
Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju, vedno le v Vašem jeziku. Oddelek je v spretnih rokah Vaših izvežbanih rojakov.
BANCO ARGENTINO
DE AHORRO Y EDIFICACIONES
Corrientes 562	Buenos Aires	Corrientes 562

lagi medsebojnega sporazuma. Dočim je poprej veljalo, da mora slediti žena možu kamorkoli, ji je sedaj to pTed zakonom prepuščeno na prosto izbiro. Mož je ne more z ničemur prisiliti. Vse, kar sta si zakonca pridobila pred zakonsko zvezo, ostane še nadalje kot lastnina posameznika. Nasprotno pa je vse, kar si je eden ali drugi obeh zakoncev pridobil s svojim delom za časa skupnega življenja, skupna last obeh. V primeru spora določi delež, pripadajoč na posameznika, sodišče. Delo žene kot gospodinje se smatra isto toliko vredno kot vsako drugo poklicno delo. Ta določba ima namen, zaščititi ženo pred izkoriščanjem s strani lastnih mož in pred zlorabo ločitve zakona. Kajti dogajalo se je, da se je kmet poročil spomladi, ko je bilo posebno veliko dela, in se je ločil v jeseni, ne da. bi bil dal odpuščeni ženi kako odškodnino. Tak« primere pa je oblast z novim zakonom temeljito preprečila.
Omenjeni list zaključuje: "Četudi je v tem pogledu veliko svobode, je vendar javno mnenje regulator tudi tega odnosa, in to javno mnenje danes vstaja proti nerednemu in razvratnemu življenju moških in žensk, ki se mu udajajo. Deset let svobodne ljubezni je bilo, kakor se zdi, dovolj, da novi svet v Rusiji začenja, spoznavati potrebo stabilizacije v odnosu zakonskih parov. Štetje zakonov in razpo-rok kaže. zanimivo tendenco: v Rusiji je manj zakonskih ločitev nego v marsikateri državi zapadne Evrope in Amerike."
Stalin je rekel enemu glavnih komisarjev:
"Ne želim se mešati v Vaše privatne zadeve, toda če boste tako nadaljevali, Vas bom,o poslali v kraj, kjer ni nobene ženske. .."
Pismo iz Chaca
Predno se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate sami odpotovati v rojstni kraj, obrnite se na
Informacijski urad
Slovenskega Tednika
kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih stroškov, kakor se navadno dogaja.
Tudi v drugih kakorsnihkoli zadevah, bodisi poškodbe na delu, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči.
Obiščite nas od 5.30 do 7 ure zvečer, ali pa nam pišite.

lomo! 1 sssaocaor .....ioa«
D
Sporočam cen. rojakom, da sem prevzel ®
|T J..VV	•	]	lUV«
Kegljišče m krogljisce
v ulici Dto. ALVAREZ 2251 (La Paternal) „
D
Preskrbel bom za točno postrežbo ter se priporočam za obilen obisk
Andrej Rebek
ioeso:
X0E30I
o
IOBOQ
Cen j. g. urednik
Najprvo Vas prosim, da oprostite moji zamudi glede naročnine. Poravnala bi bila vse dočasno, da, ni družino večkrat obiskala bolezen. Tukaj Vam pošiljam celoletno naročnino in me zelo veseli, da mi lista niste ustavili, ker najbolj sem vesela takrat ko prebiram Slovenski tednik.
Kakor povsod se moramo tudi tukaj pošteno truditi za naš vsakdanji kruh.
Pred mesecem smo izgubili našega rojaka Antona Žerjala doma iz Krasa. Zaposlen je bil .v Serito pri Corrientesu. Imel je veliko veselje do ribolova in ravno to je postalo za njega usodepolno. Nekega dne je šel na ribolov in je padel v vodo, kjer je utonil.
Doma zapušča ženo in otroke. Naj mu bo lahek hladni grob, preostalim pa naše najiskre-nejše sožalje.
* # *
Kot sem čitala v S. T., sta se poročila, Ivan in Anton iz Drežnice ter jima tem potom čestitam in želim obilo sreče. Enako želim mnogo sreče v novem stanu tudi tebi draga prijateljica Marija. Kaj pa Nace iz Starega sedla? Oglasite se kaj,!
Moj srčni pozdrav vsem čitateljem in čitate-ljicarn SI. tednika, še prav posebno pa Bre-ginjcem in Vam g. urednik.
Rosič Anastazija
moja, ne more pasti niti las z glavo, kajti ti stojiš pod zaščito mogočnega kneza Uhtomskega, ki ima v tem tronutku največjo ulogo v Rusiji!
—	Da, tukaj, tukaj na mojem srcu, — je nadaljeval domišljavo, ko je slekel plašč in odložil čepico, — počiva važna listina, tukaj nosim bojni načrt, ki je odobren in določen. Edino meni je car zaupal to listino in naložil mi je, naj jo dam sedemkrat prepisati, da jo bo imel vsak general.
V Mimozinih očeh se je zasvetilo nkaj nenavadnega. Nežno se je privila k temu orjaškemu možu, tako da je bila podobna krasni vrtnici plezalki, ki se naslanja na močno drevo, ki kljubuje lahko najhujšemu viharju.
Sedaj pa, lepa Mimoza, daj da bova srečna in vesela!— vzklikne Uhtomski. — Nadejam se, da danes ne boš več tako strašno neizprosna. Tri mesece si se mi upirala, čeprav sem ti storil vso, čeprav sem ti izpolnil vsako željo, ki sem ti jo mogel prečitati v °čeh! Grom in peklo! Za moj okus se mi zdiš preskromna, ničesar drugega nisi zahtevala od mene, kakor to malo hišico. Zakaj se nisi okrasila z zlatom in hriljantit Iz srca rad ti jih bom dal!
—	Zlato in briljante, — spregovori Mimoza, njen obraz pa se zmrači in krog ust se ji pojavi prezirljiva poteza. — Nekoč sem imela tudi to, pa sem vse «iagovoljno vrgla od sebe!
—- Vem, — reče knez Uhtomski, — da si morala biti nekoč odlična Japonka. Toda čemu skrivaš svojo Preteklost pred menoj v tako globoki temi? Meni, človeku, kateremu si sama rekla, da ga ljubiš, bi pač lahko zaupala vsaj najmanjše stvari iz svoje preteklosti. — Toda žejen sem, Mimoza, daj mi kakšen po-žirek.
—	Miza je pogrnjena, — vzklikne Japonka in razone težko baržunasto zaveso, — saj jaz vem, da ima m°j knez čez vse rad šampanjec, ker mi ga je poslal tolikšno zalogo.
Knez in Japonka sta stoipla v lep salon, sredi katerega je bila pogrnjena miza.
Zlata in srebrna posoda se je bleščala na miznem Prtu iz damaska, cvetice pa, vrtnice, vijolic in bele krizanteme so bile razmetane po mizi.
Ulitmoski je sedel na udoben naslanjač, ki jo bil pregmjen s težko svilo, Japonka pa je sedla k njemu »a nizek stolček.
—	Ali, šampanjec jo dober, — vzklikne črnobradati Rus, ko je prvo čašo na dušek izpraznil. — Trčiva, Mimoza, — pijva v spomin na tisti trenutek, ko sem te spoznal. Ali se še spominjaš tega? Nahajal sem se ravno na potovanju po Uralu, ko so te moji ko-zaki pripeljali prod mene. V bližini mojega šotora si onemogla obležala. Na tebi sem videl, da imaš dolgo pot za seboj. Dopadla si se mi in obdržal sem te pri sebi!
—	Ostala sem pri vas, knez Uhtomski, ker ste dejali, da me ljubite, — spregovori Japonka. — Ali pa se še spominjate pogoja, ki sem vam ga stavila?
—	Ha, ha, lia, ta pogoj, — se zasmeje Uhtomski, — dovolj žalosti in jeze mi je povzročil od tedaj. Na neumen način sem ti prisegel, da te ne bom izpreme-nil v svojo ljubico prej kakor da se mi sama predaš. No, prepričan sem, da je ta ura napočila danes. Na Japonsko so ne moreš več vrniti, — kajti pijani vojaki bi te ubili, ker ti si Japonka!
—	Vem, da moram ostati pri vas, — odgovori Mimoza medtem ko so se njene oči z nepopisnim žarom dvignile proti njemu. — Uvidim tudi, da vas ne smem dalje oropati sreče, na katero že toliko časa s hrepenenjem čakate.
Dobro torej, —r in lepa žena skoči ter prime z divjim izrazom svojo čašo, napolnjeno s šampanjcem, — če se to že mora zgoditi, naj se zgodi danes!
—	Na najino ljubezen! — spregovori knez Uhtomski, v čigar očeh se je zrcalilo divje poželenje, — naj bo — na najino ljubezen in srečo nocojšnje noči, lepa Mimoza!
Z eno roko jo jo ovil okrog pasu in si jo z nepremagljivo silo potegnil na kolena.
že je hotel nastaviti kupo na svoja usta, ko .je Mimoza v tem trenutku glasno zaklicala:
—	Vi ne poznate japonslcga običaja, knez Uhtomski! Ko mož in žena pijcta na svojo ljubezen, morata zamenjati čaše. Dajte mi svojo, knez Uhtomski, vi pa vzemite mojo, potem pa jo mora vsakdo izprazniti do dna!
—	V ljubezni naj veljajo vsi običaji, — vzklikne knez in se na ves glas zasmeje. — Ha, ha, ha, pa ste zares nenavadni ljudje na daljnjem vzhodu! Pri vas je vse tako poetično! S cvetjem ste navajeni zmago-
vati, nikakor pa ne s puškami in z meči, — bojim se, de. s svojim cvetjem ne boste daleč prišli, naše to-povske krogle nam bodo napravile boljšo uslugo! Dvigni torej svojo čašo, najlepša od vseh Japonk! Japonska naj propade, vrag naj vzamo Mikada in vso njegove vernike — ti pa, krasna žena, živi!
Uhtomski izprazne čašo do dna.
V	naslednjem trenutku pa mu je nenadoma izginila iz obraza zadnja kaplja krvi, čaša mu je zdrknila iz roke ln se razbila na tleh, glava mu jo omahnila na naslanjač, oči pa so mu postajale od tronutka do trenutka bolj otrple.
Mimoza je odskočila.
Z bleščečimi očmi, ki so bile podobne očem divje mačke, je motrila spečega človeka. Kajti knez Uhtomski je trdno zaspal, to je dokazovalo globoko dihanje, pri emer so se mu orjaške prsi enakomerno dvigale in spuščale.
—	Zločinec! — sikne lepa Japonka, dočim so njene nežne ročice segle v nedrija in prinesle iz njih bodalo. — Svoje pohlepne oči si si drznil dvigniti k meni, — ha, komaj se premagujem, da ti ne porinem bodala v prsi!
—	Toda, ne — ne! — je nadaljevala Mimoza, ko je spravila bodalo. —• Zakaj naj bi so omadeževala s tvojo krvjo, tiger, sedaj, ko spiš? Smrti bi niti ne čutil, kakor sanje bi se spustila nate. Jaz pa hočem, da boš pozneje občutil vse trpljenje umiranja za svoje zločine!
—	Sicer pa ti niti nisem dala praška za spanje, da bi te umorila. — Ruski vojni načrt hočem imeti, ki ga nosiš pri sebi. Ah, koliko samopromagovanja je treba, da se dotaknem s svojimi rakami tega ostudnega vlovoka, toda to« se mora zgoditi, — on mi je to ukazal!
Mimoza se je nagnila, nad spočega kneza, s svojimi majhnimi prsti mu je odpela uniformo na prsih, — vzklik zmagoslavja in veselja se ji izvije iz prsi, ko ■ji držala zapečačeni omot v svojih rokah.
Vesela razburjenost je stresla prekrasno telo mlade Japonke.
V	navdušenju si je pritisnila kuverto na ustnice in jo poljubila.
(Nadaljevanje)
¥
Dekliška Greda
Angela Vodetova:
DRUŽINA IN ZAKON V RUSIJI
Dočim se v vseh drugih državah odnos med spoloma le polagoma preoblikuje ter korakajo zakoni vedno nekoliko z¡a resničnim življenjem, je v Rusiji baš nasprotno: zakonska (bračna) reforma je prehitela resnično življenje. Zakonskim reformam je morala priti na pomoč propaganda in mnogo prosvetnega dela je treba še izvršiti, predno bodo nove postave izpodrinile tradicijo. Saj je osnovno načelo prava popolna enakopravnost moža in žene, a vendar so v ruskem Orijentu še nedavno moški v družini lahko prodali ženo, sestro, hčerko.
Tekom zadnjih dveh desetletij se je tip Rusinje močno izpremenil. More se reči, da bi v današnji Rusiji zaman iskali ono Rusinjo, ki smo jo vajeni srečavati pri nas kot emi-grantko; to je pojava iz stare Rusije. V sedanji Rusji so predvsem popolnoma izginile razne pl^nkinje, a tudi žene in hčerke višjih u-radnikov, ki so zavzemale v družbi ugledno mesto ter so predstavljale "dobre partije" za moške. Nekaj jih je decimirala revolucija, nekaj meščanske vojne, večji del pa je zbež&l v tujino. One, ki so ostale v Rusiji, so se vto-pile v ruski množici. Izobražene žene starega režima, ki so bile pripravljene za življenje — učiteljice, profesorice, zdravnice, pisateljice,
novinarke itd. — so se povečini hitro znaSle v novem režimu ter so stopile v krog onih žen, ki so izšle iz naroda.
V	Rusiji je že prej pripadal ogromen odstotek žen delovnemu ljudstvu. Življenje teh žen je potekalo v uboštvu, praznoverju in nevednosti. Brezpogojna podrejenost možu in staršem — to je bila neizbežna usoda teh žen. Njihove družine so životarile po vlažnih, skrajno zanemarjenih in nezdravih bivališčih. Njihov položaj spominja na srednjeveške razmere v nekaterih zelo zaostalih krajih Balkana.
Stari ruski zakon je zahteval od žene, da "mora ubogati moža, kot poglavarja družine, vztrajati pri njem v ljubezni, spoštovanju in brezpogojni poslužnosti ter mu izkazovati vsa-ktero naklonjenost in uslužnost. Žena se mora v vsem podvreči moževi volji; to je pa ne o-prošča dolžnosti, ki jih ima napram svojim staršem."
V	novi Rusiji so pa zakonsko zvezo in vse, kar je ž njo v odnosu, ( zelo poenostavili. Kot osnova velja načelo: vsak odnos med spoloma je privatna zadeva. Zakonski predpisi veljajo kakor etične norme in le v primeru spora se pokliče na pomoč država kot najvišja instanca. Kakor je znano, se je treba dvema novo-poročencema samo vpisati v pristojnem urado (registrirati se) in zakon je veljaven. Prav tako enostavna je ločitev. Zakon v Rusiji je monogamen, to se pravi, da je zabranjeno sto-
piti v nov spolni odnos, dokler se zakone« ni pravilno ločil od svojega zakonskega druga. Pri ločitvi se pojm krivde izključuje, torej ni potrebno navajati vzrokov ločitve. Zakon se lahko loči na željo obeh zakoncev ali samo enega. Ločitev pa ne pomenja za zakonca absolutne brezobveznosti. Tudi tu veljajo za oba iste dolžnosti. Če je eden od ločencev, bodisi mož ali žena, brez sredstev, ga je drugi dolžan vzdrževati, in sicev v primeru brezposelnosti 6 mesecev, v primeru bolezni pa eno leto. (Nikakor pa v Rusiji zakon ne predstavlja preskrbe za vse življenje). Isto velja tudi glede otrok, za katere sta dolžna skrbeti oba zakonca po svojih dohodkih. Dotični od obeh roditeljev, ki bi se hotel odtegniti plačevanju alimentov za otroka, je kaznovan. Komu pripadajo otroci po ločitvi, je stvar dogovora, šele v primeru, da se zakonca ne moreta zediniti, priskoči na pomoč sodišče, ki odloči vedno tako, kakor je najbolje za otroka. Cesto se zgodi, da ne puste otroka niti očetu niti materi, temveč ga oddajo v zavod, oba roditelja pa morata! prispevati za njegovo vzgojo primeren znesek.
Položaj nezakonske matere in otroka se v ničemur ne loči od položaja zakonske matere in otroka,. To je danes, ko si ženska sama služi svoj kruh, manj važno za mater kakor za otroka. Prav v Rusiji je bila usoda nezakonskega otroka strašna: ni bil v sorodu niti z očetom niti z materjo, torej sta ga oba lahko zavrgla.
Kakor omenjeno, je ruski zakon (brak) zgrajen na popolni enakopravnosti zakoncev. V glavnem si uredita zakonca življenje na pod-
FEODORA
(0)
V svilnatem naslanjaču kočije je sedela velika kne-ginja, katero je mučila silna razburjenost. Zdelo se ji je, da mora zblazneti radi strašne negotovosti, v kateri se je nahajala radi Vladimirjevega življenja.
Kajti vedno znova in znova so ji zvenele v ušesih strašne besede, ki jih ji je preobloženi kozak zašepe-tal: — Vladimir je izgubljen! — Pleve ga je poslal v neizogibno smrti
6. POGLAVJE Skrivnostna Japonka
TiBto noč, ki je bila tako usodna za Vladimirja in veliko kneginjo Peodoro, tisto noč, ko so Vladimirja Borotina na Plevejevo povelje odpremili v Petro-pavlovsko trdnjavo, je bilo v palači vojnega ministrstva, ki je bila s tajnim hodnikom spojena z zimsko palačo, veliko vojno posvetovanje pod predsedstvom samega carja.
šele okrog štirih zjutraj je bila seja končana.
Car je odšel v svoje sobe, člani visokega sveta pa »o se porazgubili po svojih kočijah, da bi po naporni in dolgotrajni seji čimprej prišli k počitku. Samo dva se nista hotela voziti, temveč sta si ogrnila svoje plašče in stopala po Nevskem prospektu.
Oba sta bila približno enako stara, štirideset let »ta imela gotovo že za seboj.
Eden izmed njiju, vitke in elegantne postave, živih »votlo modrih oči in inteligentnega obraza je imel na sencih in v bradi ž nekaj sivih las, medtem ko je drugi, ogromna pojava s svojimi kakor oglje črnimi lasmi napravil na človeka vtis, da vidi pred seboj kakšnega ruskega medveda.
—	Sprejmite še enkrat mojo čestitko, prijatelj Ku-ropatkin, — reče častnik Herkulove postave. — Čast, slava in lovorjev venec vas čakajo, to noč je vaša sreča naposled utemeljena, kajti vi ste postali vrhovni poveljnik celokupne vojske v Mandžuriji!
—	In nadejam se, — odvrne Kuropatkin, — da bom priboril ruskemu orožju sijajno zmago, — toda — toda bodočnost nam je knjiga, ki je zapečatena s sedmimi pečati in dokler ni strgan tudi zadnji pečat, ne vemo kaj je v tej knjigi napisanega.
Sicer pa, knez Vasilij Uhtomski, ali smem tudi jaz vam čestitati, tudi vas jo carjevo zaupanje poklicalo na važno službo in v tem trenutku se usoda Rusije nahaja v vaših rokah, kajti vi ste imenovani za čuvarja tajnega bojnega načrta.
—	In zagotavljam vam, — se zasmeje knez Uhtomski, pri čemer si položi svojo orjaško roko na prsi, da so se videli prsti, na katerih so se bleščali prstani z dragocenim kamenjem, — zagotavljam vam, prijatelj Kuropatkin, da bom načrt, od katerega zavisi Breča ali nesreča Rusije — dobro čuval!
—	Pojdiva domov! — vzklikne Kuropatkin. — Samo tri ure bom spal, potem pa se moram pripraviti za odhod na bojišče. Ali ne bi hoteli uporabiti moje kočije, ki mi gre ravno naproti? — Tudi jaz se peljem v smeri, kjer je vaša palača.
—	Hvala, prijatelj Kuropatkin, nekaj časa bi se še rad sprehajal po hladnem nočnem zraku. To mi bo dobro delo. Lahko noč, general, in Banjajte o bodočih zmagah!
Oba visoka častnika sta si stisnila roke. Potem pa stopi Kuropatkin v svojo elegantno ekvipažo, dočim je odhitel Uhtomski velikih korakov po Nevskem prospektu.
Ko se je prepričal da je Kuropatkinova kočija zavila v stransko ulico, je obstal in poklical kočijaža, ki je prišel ravno mimo s svojo trojko.
—	Hej, pelji me v deveto ulico na Vasiljev otok in ustavi tam pred dvonadstropnico, ki se nahaja na oglu!
Trenutek pozneje ie letela trojka kakor strela po ulici.
Uhtomski sc je lepo počutil v volnenemu plašču, proti nebu pa je spuščal velike oblake dima iz svoje cigare.
—	Naj drugi spijo, — je zamrmral med svojimi širokimi zobmi, ki so bili prav za prav podobni zobovju kakšnega prošiča. — Jaz bom ostanek te noči prijetnejše preživel. Ah, moja sladka Mimoza, danes se mi najbrž ne boš upirala in kakor bomo mi Rusi objeli tvoje rojake s svojimi železnimi pestmi in jih držali, da jim bo zmanjkalo diha, tako si bora tudi jaz najlepšo Japonko osvojil. Ha, ha, ha, dovolj dolgo sem jo oblegal, enkrat se mora trdnjava predati!
Trojka se je ustavila v neki ozki ulici Vasilijeve-ga otoka.
Hiša, v katero je Uhtomski sedaj stopil, ko je odklenil vežna vrata s ključem, je bila majhna, vendar pa čista po svoji vnanjosti. Za okni so bile zavese skrbno zadrgnjene. Korak ruskega medveda se je razlegal po hodniku. V gornjem nadstropju so se odprla neka vrata, jasna svetloba jo padla na stopnice, ki so bile pregr-njene s preprogami, in prijetno doneč ženski gla* vzklikne:
—	Kdo je tu? O, vi večni bogovi, branite me! —
Moški!
—	Da, moški, —. se zasmeje Uhtomski, ki je hitel sedaj po stopnicah, toda edini moški, ki ima čast, da sme stopiti v to skrivnostno hišo, — ah, pri mojem zaščitniku svetem Vasiliju prisegam, da se mi danes še bolj dopadeš, moja mala sovražnica, kakor sicer!
Krasno mlado bitje, kateremu je Uhtomski sedaj ponudil roko, je bila zares Japonka, — brez dvoma najzapeljivejša, ki je kedaj hodila po cvetnih japonskih tleh.
Njen obraz je imel nk popolnoma rumenkast sijaj, ki se pokaže na plemeniti slonovi kosti, prekrasne svilnate lase je Imela počesane po japonskem vzoru, pri straneh pa je imela pritrjene s suhim cvetjem, pod vijoličasto svilnato obleko, ki je segala Čisto do majhnih nožic, pa se je brez dvoma skrivalo prekrasno oblikovano telo žene.
Žene? — Ne, človek bi tega skoraj ne mogel verjeti, kajti vse na Mimozi je izdajalo dekliško ljubkost in nežnost ter lepoto, ki jo more dajati samo de-vištvo!
Ko je zagledala Uhtomskega se je Mimoza za trenutek zdrznila. Naenkrat pa živo prime ponudeno desnico in si jo pritisne na svoje dekliške prsi.
—- Vedela sem, da boste prišli, knez Uhtomski, — reče deklica z drhtečim glasom. — O, Bog, danes sem se ves dan silno bala! Na ulici so hrumele in besnele množice, preklinjali so mojo domovino kakor tudi nje, ki jih smatram za svoje brate in sestre!
— Kaj te to briga! — vzklikne Uhtomski, pri čemer je odpeljal Japonko v prekrasno urejeno sobo, katere vrata so bila na stežaj odprta. — Tebi draga
EDINI SLOVENSKI RESTAVRANT V CENTRU
PRIMORSKE VESTI
LUDVIK ŠTRUKELJ IZPUŠČEN IZ ZAPOROV IN PONOVNO ARETIRAN
Idrija, aprila 1935. — Že pred kratkim smo poročali, da so pri Sv. Luciji aretirali Ludvika štruklja, doma iz Modrejc pri Sv. Luciji. Štrukelj je bil odpeljan v goriške zapore, kjer pa mu niso mogli ničesar dokazati in. tudi ne obsoditi. Prepeljan je bil nato v Sv. Lucijo od koder pa so ga poslali v idrijske zapore, kjer je po večmesečnem zaporu prišel na zatožno klop. V četrtek 4. t. m. je bil pred idrijskim sodiščem obsojen pogojno na 3 mesece zapora ter večjo denarno globo. Ko so ga pa v petek 5. t. m. izpustili iz ječe, ga je politični komisar dal takoj spet aretirati. Odveden je bil ponovno v zapor ter o nadaljni njegovi usodi še ničesar ne vemo.
SLOVENCU LASTNIKU BUFETA ODVZELI KONCESIJO
Trst, aprila 1935. — V Trstu so oblasti odvzele koncesijo lastniku bufeta v ulici Milano, Kristjanu Colja, doma iz Škrbine na Krasu. Oblasti so ga obdolžile, da je bil v neki gostilni pri Sv. Ivanu v družbi, ki je prepevala slovenske pesmi. Zaradi tega ga smatrajo kot protidržavni element in kdor pade pri fašizmu v nemilost, ta je obsojen na gospodarsko propast. Tako počasi izginjajo lokali za lokalom, ki so še v slovenskih rokah. Ne samo v Trstu, isto je v Gorici, kjer smatrajo slovenske podjetnike in obrtnike za hude' konkurente priseljencem. Isto je po deželi, kjer morajo izginiti stare znane gostilne, da tako odpirajo svobodno pot "dopolavoru" in njegovim ustanovam.
Hud a južno in Podbrdom tam, kjer so bile med vojno bolnice, se je nasellio kakih 3.000 vojakov. Do .sedaj jih je bilo naseljenih v vojašnici okrog 200. Vojašnica je popolnoma dokončana, sedaj skušajo napeljati v njo še vodovod. Vodo nameravajo napeljati s Porezna. S tem je dobilo Podbrdo novo nadlego, saj je že ita;c vse preplavljeno s priseljenci in uni-formiranci.
ITALIJANSKI KAPLAN ŽALI NAŠ NAROD
Slovani morajo izginiti s sveta...
Podbrdo, 8. aprila 1935. — V nedeljo 31. marca so nameravale prirediti črnosrajčniške organizacije v Podbrdu sveto mašo na prostem pred postajo. Zaradi slabega vremena so pa morali to slovesnost premestiti v župno cerkev, kjer se je vršila ob 11. uri. Službe božje so se udeležili razni urtiformiranci iz Podbr-da in okolice. V ta namen je prišel v Podbrdo že na predvečer miličniški kaplan don Altan. Poleg maše je imel tudi pridigo v italijanskem jeziku seveda, ali boljše rečeno — govor, navaden političen agitacijski govor. Človek bi pričakoval da bo vernike pripravil na velikonočno spoved iri učil ljubezni do bližnjega, kakor je to delal Kristus. Toda niti besedice o veri, o cerkvi, o bližajočem se vstajenju — saj to je fašističnim duhovnikom v Italiji postranska stvar, še bolj postranska pa onim, ki se nahajajo v naših krajih. Predmet njegovega govora je bil predvsem Mussolini in Abe-sinija. O vsebini ni vredno, da bi spregovorili, ker si lahko vsak sam predstavlja njegova izvajanja. Seveda še je dotaknil tudi slovenskega naroda v Primorju in ga nesramno žalil. Iz-
razil se je, da je nezdrav narod, poln tuberkuloze, ki mora izginiti s sveta. Komentar je nepotreben!
SLOVENSKE GOSTILNE ZAPIRAJO
Postojna, 2. aprila 1935. — lz Št. Petra poročajo, da so tamkajšnji daleč neakoli znani Muliovi gostilni oblastva odvzela koncesijo. Točna motivacija tega postopka ni znana, ve se le toliko, da je za vsem politično ozadje. To postopanje napram našim gostolničarjem in lastnikom drugih javnih lokalov nam je prav dobro zniano in se slučaji kar vrste. Na ta način skušajo fašistične oblasti uničiti še one naše podjetnike, ki so se vzdržali do danes.
DVE ARETACIJI V IDRIJI
Adolf Rupnik in njegov znanec zaprta
Idrija, 2. aprila 1935. — Prejšnjo nedeljo so tukaj aretirali dva mladeniča Adolfá Rupni-ka, elektromehianika in nekega njegovega znan-ua. Rupnika so pridržali v tukajšnjih zaporih, dočim so njegovega znanca takoj odpeljali v Gorico, kjer ga kot izgleda pripravljajo za posebno sodišče. Vzroka teh aretacij ne vemo, toda domneva, se, da sta bila denuncirana radi nekega šaljivega razgovora.
ARETACIJA ZARADI SLOVENSKIH PESMI
Ilirska Bistrica, aprila 1935. — V Podgrajah so pred dnevi karabinjerji aretirali dva domača fanta, ker sta prepevala slovenske pesmi. Po poročilih, ki pa niso še popolnoma potrjena, so oba aretirana odpeljali v tržaške zapore.
S pozornostjo izberemo
vse naše predmete, kateri so najboljšega okusa, in najnovejši in ekonomični
UTRJEVANJE OB MEJI NADALJUJEJO
Podbrdo, aprila 1935. — O raznih utx-dbenih delili v podbrškein kotu smo že večkrat poro-cali. Utrjevanje pa se še vedno nadaljuje in celo pospešuje tako tik ob meji kot v zaledju. Podminirani so vsi važnejši objekti v Baški dolini,' posebno železniški. Tudi v bohinjskem predoru vrtajo velike jame pri vhodu iz Pod-brda, in sicer na obeh straneh visoko pod stropom. V primeru, da bi Italijani razstrelili predor, bi nastale grozovite posledice: iz vsega Poclbrškega kota bi nastalo jezero, ker bi bila frača s tem zajezena. Učinek eksplozije same si lahko predstavljamo če pomislimo, da se je že sedaj pri vrtanju jam v perdoru posulo del škarpe ob Bači.
NOVO VOJAŠTVO V PODBRDU
Podbrdo, aprila 1935. — V novo vojašnico, ki so jo začeli graditi v začetku poletja 1933 končali pa koncem leta 1934 in ki stoji med
LUNA
se priporoča cen. rojakom za obilan
obisk lastnik	S
Luka Divič
Ulica 25 DE MAYO 482. — Buenos fíires -
■ AMAT	IOMO»
Najrazličnejša izbera za darove.
URE — BRILJANTI — FANTAZIJE — POŠADA Lastna delavnica	Točna popravila
Uvoz direkten	Ustanovljena leta 1907
ZRAVEN BANKE — "BANCO POPULAR ARGENTINO" S predložitvijo tega oglasa vam damo 10 ojo popust.
IZ JUGOSLAVIJE
Kupčija s človeškimi življenji
V Mariboru je n.s vidiku razprava, ki utegne biti zanimiva. Gre za posle "Naprednosti", registrirane poipožne blagajne v Mariboru, ki jo jo banska uprava 31. januarja letos razpustila ter odredila razrešitev. Blagajna je imela okrog 2500 članov, med katerimi je zavladalo veliko razburjenje proti onim, ki so blagajno vodili. Pregled blagajne je ugotovil, da je bila zavarovalnotehnična podlaga čisto zgrešena. Pogrešen je bil prevzem članstva od Splošnega podpornega in kreditnega društva po "Naprednosti ker ta ni prffjela za to zadost nega kritja. Sprejemali so se prestari zavarovanci in vodil se je pomanjkljiv pregled o številu, starosti zavarovancev, odnosno članov in o višini zavarovanih svot. Po pravilih je znašala zavarovana vsota od 2000 do (5000 Din, v resnici pa je bila večina oseb zavarovana, za vsote od 10.000 do 20.000 Din. V knjigah se je to prekoračenje pravil skrilo tako, dd so bile vpisane po dve, tri ali štiri police, glaseče se na ">000 Din pod isto številko, zavarovane vsote pa se niso označevale s številkami, ampak s črkami. Po zakonu smejo postati člani blagajne samo osebe v starosti od 21 do 60 let, po pravilih pa bi morala biti najvišja starostna meja zavarovancev 60 let. Y resnici je večina zavarovancev stara nad 60 let. Največ je 80-letnikov, imajo pa celo nekega Matuzalema z 99 leti. Obseg zavarovanih oseb je bil po pravilih ozko omejen: zavarovati bi smel mož ženo al narobe in lastne otroke in starše. V resnici so se pa zavarovale čisto tuje osebe. Poslovanje se je vršilo na prav preprost način. Ni bilo niti točnega pregleda članstva po starosti sti niti po zavarovanih vsotah. Aktiva znašajo sedaj 2,881.959 Din, od tega pe 1,701.957 Din terjatev na nevplačanih premijah. Izdatki znašajo 3,620.177 Din, tako da je blagajna močno pasivna, četudi bi se posrečilo izterja-Ji vse zaostale premije, kar pa je zelo dvomljivo. Ljudje okrog "Naprednosti" pa še ne mirujejo ter so že pripravili novo društvo, ki naj bi prevzelo člane "Naprednosti". Razposlali so na člane posebno okrožnico, s katero jih vabijo za pristop k "Slogi", registrirani pomožni blagajni, ki je bila ustanovljena že pred; leti, pa se ni mogla nikoli razviti. "Sloga" ima zdaj samo enega plačujočega,člana in v blagajni 400 Din. Toliko v opozorilo javnosti.
"Ljudska samopomoč",
registrirana pomožna blagajna v Mariboru, je imela v nedeljo dne 14. aprila svoj redni občni zbor pod predsedstvom načelnika g. drja. Iva Šorlija. Na občnem zboru so bili navzočni delegati, vladni komisar banovinski nadzornik g. dr. Josip Lavrič in lokalni policijski nadzornik g. Cajnko. Po poročilu blagajniških funkcionarjev se "Ljudska samopomoč" ugodno razvija. Ob koncu poslovnega leta 1934. je štela 10.727 članov. Pri štiridesetmilijonskem prometu je izkazala prebitka 2,481.382 Din 81 p, tako da. znaša rezervni sklad zdaj 3,546.761 Din 76 p. Po umrlecih je izplačala lani 5,388.556 Din. Zaradi velikih dajatev je bila potrebna izprememba pravil, po katerih so se mesečni prispevki deloma malenkostno zvišali in dajatve za. primer smrti odstotno znižale. S to iz-
premembo pravil se je blagajna postavila na solidno in varno podlago. Na novo se je ustanovil oddelek za doto za mladoletne od prvega do šestnajstega leta starosti. Naposled se je sklenilo, tla se bo proti vsem obrekovalcem "Ljudske samopomoči" nastopalo sodnijskiin pótom.
Po 19 leiih is Rusije
\ Zenico s" j" \rnil te dni iz ruskega ujetništva kmet Tod.r O.sdič in pi ¡vedel s seboj tudi ženo in otroke. N' rnsk .:> ujetništvu je bil 19 let.
Smrtno ranjena v naročju mrtvega ljubčka
Na državni cesti blizu Velike Nedelje so našli nedavno mrtvega 261etnega šoferja Franca Janžekoviča, v njegovem naročju pa smrtno nevarno ranjeno natakarico 191etno Viktorijo Gabrčevo. Kaj je pognalo mladega šoferja, ki je že več let zvesto služil svojemu gospodarju Stanku Vesenjaku v Ptuju, in njegovo izvoljen k o v obup, ni jasno. Že pred leti sta se seznanila in je bilo splošno znano, da
Krojačnicam trgovina
MOZETIČ
Vam nudi naizbero, če§-ko in angleško blago kakor tudi od tukaj za obleke in površnike.
Velike zaloge zimskega perila za moške po kon kurenčnih cenah
Rojakom se priporoča
Sebastjan Mozetič
— OSORIO — 5025
BUENOS AIRES (PATERNAL)
ROJAKI
Poslužujte se veáno in povsod podjetij in tvrdk, ki oglašujejo v Slov. Tedniku.
Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem.
S tem koristite samim sebi in listu obenem.
se imata zelo rada. Nikoli se nista prepirala in sta bila- vdano zvesta drug drugemu. Med prevozom v bolnišnico so ptujski reševalci našli pri nezavestni Viktoriji stekleničko lizola. Iz tega sklepajo, da sta France in Viktorija že poprej izdelalnačrt, da bosta šla skupno prostovoljno v smrt. Viktorija je bila zelo čedno dekle in so jo vsi radi imeli. Na zelo dobrem glasu pa je bil tudi njen izvoljenec France, doma iz Domove.
30 tisočakov vreden briljant v smeteh
17 letna Marija Bručkova iz Prekmurja je pri nekem mariborskem zlatarju ponujala v nakup dragoceni obesek z vdelanimi diamanti in čez 30.000 Din vrednim briljantom. O zadevi je zlatar obvestil policijo, kjer je Bručkova izpovedala, da je omenjeni obesek našla pred tremi leti nt smetišču gornjeradgonske-i>a gradu. Policija zdaj poizveduje, kdo je pravi lastnik dragocenega briljanta.
Neumestna šala.
Poročali smo nedavno, da je kmet Arnuš Rudolf iz Škofe pri Ptuju prejel iz Amerike pismeno obvestilo s pristnim čekom za 5000 dolarjev navodilom, naj ta denar 1. t. m. dvigne pri Prvi. hrvatski šteclionici v Zagrebu. Mož, ki ima neke daljne sorodnike v Ameriki, se je res v spremstvu tovariša napotil v Zagreb ter se zglasil pri ameriškem konzulatu. Tja pa so dospeli še štirje drugi, eden celo iz Avstrije, eden pa iz Srema, ki so imeli vsi enake dopise, da se zanesljivo z glase zaradi dediščine. Pri konzulatu v Zagrebu so takoj ugotovili, da je to aprilska šala, s katero je nesla-než povzročil vsem velike stroške. Ugotovili pa so istočasno, da so bili vsi čeki pristni. Gospod konzul je obljubil, da bo uvedel na podlagi pisem in čekov strogo preiskavo.
Passasssaocgoi- , 11 "iioKaoissssssssaoBso
e	I
A
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah.
0 F. Quiroga 1275	DOCK SUD
P	Atelje MARKO RADALJ
i—mimiMf m ii vm
Neki modrijan, ki je imel dosti časa in potrpljenja, je sestavil statistiko, kako se obnašajo moški, ko razkrivajo ljubezen, in kako se Obnašajo ženske, ko jim je ljubezen razkrita.
. Za podlago je vzetih sto moških iy sto žensk, <n naj torej številke govorq:
36 moških pritisne žensko k sebi, ko ji raz-krijejo 'ljubeze n;
24 moških jo poljubi, en da bi čakali odgovora ;
2 jo poljubita na roko;
4 jo poljubijo samo na lase ali na čeio;
2 padeta pred njo na kolena;
20 jih ne more ižjecijat.i priznanja ljubez-
Restavrant "O S O R l
Edino slovensko zbirališče
Vsako nedeljo ples.
Lepi prostori, pripravno ra svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085	P/VTEREAL
diplomirana babica
ANA CHARPOVA
v Pragi in Buenos Aircsu
Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA 4311
sv. Cirila in Ffletoda
sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A.
10 jih sploh ne reče nobene besede ; 2 stojita na eni nogi, ko razkrivata ljube-
zen.
1 pade v nezavest;
20 jih zardi in si pokrijejo obraz z rokami;
4 mirno poslušajo njegovo govorjenje, (kajti to je njegova zadnja priložnost, da sploh
Žensk" se pa takole obnašajo, ko jim je raz- sme tako dolgo govoriti);
krita ljubezen:
60 žensk navdušeno objame moškega, ko jim razkrijejo ljubezen;
1.4 jih gleda moškemu presenečeno v obraz; 1 pobegne, ker ne more več zadrževati sme-
»iii'jjw n.r ..-»zrni*
Instituto Médico Internacional
92 3 - BrasiB-923
Dr. D. STIGOL
Specijalisti za. sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije, Kapavca. Akutne in kronične bolezni in njih komplikacije. — Notranje bolezni, želodec, drobovje. —
Mehur, obisti.
Vsak dan od 10-12 in od 15—21.	(U. T. 23 - 2398)
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana. povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelO.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vs?k dan do osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky
Av. SAN MARTIN 2579	Bs. Aires
Telefon: 59 - 052?
NOVA SLOVENSKA GOSTILNA NA n PATERNALU 8
sako soboto in nedeljo družinski ples. Lepo urejeno kegljišče. Prvovrstna slovenska kuhinja ter
postrežba	p
Pivo Quilmes	o
Se priporoča lastnik FLORIJAN TURK
Ülica Montenegro 1586 (eno kvadro od .. .
bolnišnice Tornú)	jjj
Cen. rojakom se priporočata brata
KURINČIČ
ulica CHICLANA 3899, vogal Castro U. T. 61-3681 — Buenos Aires
^elefonična in druga naročila se dostavljajo na dom
Ob nedeljah vhod Castro 2296
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolest.no, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
Hačelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
Klinica general. Jetilca, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in nara\t.
Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po «i/k..t .....
Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE
Ordiniramo od 9—12 in od 15-
-21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
sonaoE
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA
AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEPUIM
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Calle AÑASCO 2322 ¡ Año VIL NÚfll. 302 ¡ BUENOS AIRES
PROPIETARIOS:
LAS SOCIEDADES CULTURALES
ESLOVENAS
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
Urejuje: Jan Kacin
IZKUŠENA BABICA
i FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse žensk« bolezni, i,vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira ód 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
Dr. J. HAHR
ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjana perioda Beli tok. — Notranje bolezni želodec in drobovje. — Gonoreja. Mehur. Obisti.
Zdravljenje z Ultravioletnimi Žarki
NIZKE CENE
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejema od 3—8 zvečer
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
Ugodno tedensko in mesečno plačevanje
Veliki zavod
"RAROS MEJIA"
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analizo (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bole- < čin.
SPOLNA SIEKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevriistenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČEEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, nerodno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVOBI SF. SLOVENSKO
Plaza Once Eivadavia 3070
DR. S. SCHAVELZON
Vodja klinike v bolnišnici Mufriz
VENERIČNE BOLEZNI
moderno in hitro zdravljenje,
NOTRANJE BOLEZNI
srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd.
GOSPE: Rezervirani prosti«.
n oči
o
UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA
Pueyrredón 936
U. T. 47 — 8416
Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9
Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika
zatecite se na
CLINICA MEDICA CANGALLO
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Specijalisti za sigurno in hitro zdravlienie — Blenoragiit* - Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (CM-914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-Ihti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
GOVORI SE SIOVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
&rojačnica "La Confianza"
Slovenska gostilna pri Veselem Štajercu
Naznanjam vsem cenjenim rojakom v slovenski naselbini da razpolagam z novim igriščem na kroglje in keglje pod streho.
Krasen plesni salon kjer vsako nedeljo svira dobra slovenska godba.
Prvovrstna domača kuhinja in pijača po zmernih cenah.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik
Štefan Celeč
MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA
Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd.
Točna postrežba na dom. Se priporočava cen j. rojakom in rojakinjam. Lastnika
J, Trampuž in J. Brišček
Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto
ANTON KLINC
Vam nudi na izbero najboljša nacionalna in angleška sukna.
Svetovne znane tvrdka Camper
DELO PRVOVRSTNO
Cene ekonomične
CALLE ROSETTI 1527
BUENOS AIRES
Dr M1LOSLAVICH
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni.
Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
U. T. RETIRO 1852
CK5-C-O-0 ¡Ktt}