DELO . »a - -■ « •• F ' ~sfsm$jffi******* r* s' "'T T* UREDNIŠTVOM N UPRAVA: GLASILO AVTONOMNI TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. TRST, ulica Capitolina 3; tclcf : 44-046 in 44-047 Odgovorni urednik: RUDOLF BLAŽIČ (Blagi) založništvo „Dda"; tiska tip. Riva ul Tuirebianca 12 Leto~XI. štev. 4 (517) TRST - PETEKP6. MARCA 1959 Posameip» Štev. 25 Lir ; ■ m ■ 'f .-.v-.:-.' BIS Intervju s poslancem tov. Vidalijem o namenih nove vlade glede Trsta poslanca tovariša Vida-lija. ki se je te dni vrnil is Rima. kjer je v poslanski zbornici prisostvoval diskusiji o zaupnici novi vladi, smo vprašali kakšen je njegov vtis o vladi predsednika Segnija, s posebnim ozirom na tržaške probleme. Naš poslanec nam je dal naslednjo izjavo: Pantani je v svojem programskem govoru svečano obljubil ustanovitev dežele Furlani ja-Julijska krajina 5 posebnim statutom. V odgovoru na razne intervencije je zagotovil, da bo. 'lo povečali vladno pomoč za Tržaško ozemlje. Segni Pa ni, ne v svojem govoru, ne v odgovoru spregovoril •uti besede o deželi in Tr-stu. Ne verjamem, da je |o pripisati pozabljivosti. Ogleda, da je to koncesija Krščanske demokracije liberalcem, monarhistom in fašistom, ki so, kot je zna- saj se dogaja na tržaški univerzi oložaj, ki se je ustvaril na tržaški univerzi v zvezi s ^odložitvijo slovenske liste «A* 1 ria», se jc te dni še zaostril. Predložitev slovenske liste, ka-leri botrujejo slovenski kleri-^fllci (tisti, ki so pozivali Slo-Vrnce noj na političnih volit-'ah glasujejo za Krščansko demokracijo). ic dola povod nacionalističnim in fašističnim drogom za nove šovinistične iz* ®nihe in provokacije. Nacionali. ?*>č*ni nestrpneži so hoteli z raz-n**ni provokacijami preprečiti v°litve reprezentativnega organa a^ademikov. V torek pa je rek. *0r univerze prof. (trigone (pri-monarhistične stranke) s *aniovoljnim in nedemokraliè-n*n' proprashun enostavno prepovedal volitve, kar je vzbudi-1 0 Upravičene proteste pri veči-n' akademikov. Fanfanijeve svečane obljube o katerih Segni molči Glede IRI nič konkretnega za tržaška podjetja *ha in I» more bili nobenega dvoja ima vsaka skupina — torej tudi lista n Adria» -i'U'vieo predložiti svoje kandi-'Lle. Gre za načelno vprašanje ’Finokraeije in svobode, ki ga "e utore nihče osporavati. Zalo 0 Vsi šovinistični izpadi proti slo. "Venski listi vse obsodbe vre-Toda poleg tega sc je tre-I'8 v danem primeru vprašati, bi bile s predložitvijo liste 6 Adria» res učinkovito zaščite-n<‘ koristi vseh slovenskih aka-'"‘otikov. Zgleda, da med slo-''iškimi akademiki večina ni ,Pt:a mnenja. Baje se jc na ne-'Cln sestanku večina izjavila za ' ključi tev dveh slovenskih kandidatov na napredno laično l'sto «Università libera», ker je ''dela v taki rešitvi najboljši llaè>n zaščite njihovih koristi. no, dali svojo podporo tej vladi. V poslanski zbornici sta bila predložena dva zakonska osnutka za ustanovitev nove dežele; prvi je naš, drugega pa so predlo, žili tovariši socialisti. Obstoja tudi neke vrste osnutek — neuraden — rimske birokracije, ki je povzro. čil celo vrsto protestov in val ogorčenja v vseh poli-čnili krogih. Z naše strani smo že zahtevali nujni postopek za diskusijo o osnutku. Pisali bomo tudi predsedniku pristojne komisije naj vpiše v dnevni red zasedanja razpravo o našem osnutku. Toda važna je, po mojem mnenju množična akcija, ki mora podpreti to zahtevo, ker se bo drugače vprašanje dežele zavleklo v nedogled. Kaj pa glede velikega problema IRI, kakšni so po tvojem mnenju izgledi? Seveda, tudi o IRI ni bi. lo nič konkretnega. Nc vemo niti re misli nova vlada sploh držati obljubo prejšnje, ki je izjavila, da ho predložila parlamentu v diskusijo štiriletni načrt za investicije v korist državne industrije. Načrt je bil pripravljen, predložiti bi ga moral bivši minister Lami-Starnuti koncem ja. imarja. toda zaradi krize mu to ni bilo mogoče. Predsednik Segni je o-menil samo zgradil jo side-rurških naprav na jugu. Znano mi je. da ni v štiriletnem načrtu predvideno sk«ro nič za Trst. Zato (Sinatram, da ima industrija IRI v Trstu revne perspek. live. Upam da bodo. delavska akcija, ki je v teku, aktivni sindikalni poseg in delegacija predstavnikov občine, pokrajine in Trgovinske zbornice, ki bo šla v Rim, obrodili pozitivne rezultate. Potrebno je slediti vzgledu delavcev železarne I.L. V.A. in se združiti iznad političnih mišljenj in sindikalnih pripadnosti. Kakšno je tvoje mnenje o vprašanju volitev za senat na našem področju? Kar se tiče izvolitve senatorjev sem tudi jaz presenečen in ne vem si razlagati molka o tem vprašanju. Smo že v marcu in zato je malo verjetno, da bodo senatne volitve lahko to pomlad. Predložil sem zakonski osnutek že v začetku sedanje zakonodajne dobe. pred kratkim sem ga predložil poslanski zbornici; interveniral bom tudi ložil osnutek, katerega podpirajo komunisti, so pri predsedniku komisije, ) cialisti ter še drugi in vsi ki mora osnutek proučiti in ga prosil naj to stori čim-prej. Se eno vprašanje. Kako sloje stvari glede dolgolet-nega problema nameščencev bivše ZVU? Problem nameščencev bivše ZVU je že dozorel za rešitev. Komisije, ki so bile vprašane za mnenje so se sestale in tudi dale svoje mnenje. Mislim, da je bilo rešeno tudi vprašanje pristojnosti prve ali druge komisije in da je pristojna prva. Govoril sem s poslancem Colitto, ki je pred- hočemo da se stvar čimprej reši. Govoril sem tudi z več nameščenci bivše ZVU in vztrajal, da mora priti do sporazuma glede osnovnih žalitev. Naletel sem na razumevanje. Mnenja sem, da bo z večjim kontaktom med zagovorniki enega ali drugega načrta lahko prišlo hitreje do rešitve tega vprašanja in vlada bo morala dati zadoščenje tej zaslužni kategoriji. Potruditi se moramo, da bo vprašanje rešeno v zakonodajnem forumu pred poletnimi počitnicami. V NEDELJO 8. MARCA ob^l0.30 v kinu ARCOBALENO (ul. S. Francesco) bo Zveza demokratičnih žena Trsta proslavila Mednarodni dan zena Govorila bo posl. Marisa Cinciari Rodano predsednica Zveze italijanskih žena Za vodstvo Zveze demokratičnih žena Trsta bosta prinesli pozdrave Vittoria Luches Vera Žužek Predsedovala bo Jole Deferri VABLJENO VSE PREBIVALSTVO Nekaj ugotovitev glede konkretiziranja zakonskega osnutka za pravno priznanje slovenske šole D rimorsiti dnevnik» od 20. februarja je objavil nekaj kritičnih pripomb «sindikalista» na zakonski osnutek za ureditev slovenske šole. ki ga je pred kratkim predložil poslanec Vi-dali skupno z drugimi parlamentarci. Omenjeni osnutek je «Ded o» objavilo 20. februarju. Gre za ugotovitve glede izbire poti za konkretiziranje osnutka kot tudi glede vsebine. Če bi se hoteli bralci «Primorskega» usmeriti o problemih, ki se tičejo slovenskega šolstva, bi na podlagi objavljenega komenta-lahko prišli do kakega zaključka. ki bi ne bil povsem t> skladu s stvarnostjo. Omenjeni zakonski osnutek je sad skrbne in podrobne proučitve zahtev in mnenj, ki so prišla z raznih strani in z različnimi nameni. Osnutek je bil sestavljen na podlagi desetlct. nih izkušenj iz političnega in profesionalnega življenja. Ae bomo zašli v podrobno opisovanje razvoja tega problema, ki se vključuje v širše in splošne pro- Trst že danes občuti pogubne posledice uvedbe Skupnega evropskega tržišča Nedeljska deželna konferenca o problema SET Glavno poročilo je imel tov. Sema Intervencije predstavnikov z Goriške in Furlanije Pozdrav partije tržaškim ženam za 8. marec J(vtonomna tržaška federacija K Pl pošilja vsem tržaškim ženam prisrčno voščilo za l,sPch v obrambi njihovih pravic kot delavk, go-sPodinj in državljank, ki so jim pri srcu bodoč-n°st in blaginja njihovih družin in našega mesta. T ržaški komunisti se obvezujejo, da bodo Vedno bolj krepili borbe v obrambo miru, socialne Pravičnosti, dela in demokracije ter želijo, da bi 'Ule slovenske in italijanske žene našega mesta vedno bolj enoten in uspešen doprinos k borbam Za rešitev ter razvoj industrije in pristanišča in za 'lado, ki bo zagotovila tržaškim ženam zaščito njihovih pravir v okviru dela, družine in družbe. AVTONOMNA TRŽAŠKA K Pl FEDERACIJA Vf" nedeljo ji" bilo v našem mestu zborovanje, ki ga je organiziral deželni komite naše partije. Glavna tema je bilo Skupno evropsko tržišče in posledice njegove uvedbe za naše področje, Goriško in Furlanijo. Iz poročila lin. Sema, ki so ga izpopolnili s svojimi intervencijami tovariši Simsig. Lizzerò, poslanec Franco. Calabria. Muslin in Caneiani ter zaključki tov. Pellegrinija, so pri šle jasno do izraza ugotovitve poslanca Vidalija, ki je predsedoval zborovanju in sicer, da bi bilo naše področje, smatrano kot postransko tudi iz zemljepisnega vidika, najbolj prizadeto z uvedbo SET. kot orodje monopolov, ki hoče odpravili vse kar je postransko. V svojem poročilu je tov. Sema poudaril, da žrtvuje SET dejansko vse italijansko gospodarstvo tujim monopolom, še posebno nemškim, zadaja težke udarce že itak zaostalemu kmetijstvu in industriji ter zaostruje nesorazmerje med več in manj razvitimi državami, kot je Italija. Kar se tiče kmetijstva jc celo Feniani napovedal izselitev najmanj štiri milijone kmetov. Glede državne industrije je dovolj če pogledamo program za JRI, ki predvideva zastoj razvoja v tem sektorju. Vsak večji razvoj bi namreč škodoval velikim monopolom, kot so Fiat, Falck in drugi. Glede zasebne industrije, malih in srednjih podjetij ter obrtništva pa so do. kaj značilne izjave ing. De Rossija, izvedenca Confinili!-strie. «Če so iniciativnost, fan tazija in sposobnosti malih proizvajalcev lahko do sedaj nadomestile pomanjkljivosti, se bodo te možnosti z razširitvijo področja akcije (t. j. z uvedbo SET) znatno zmanjšale. V Italiji je namreč preveč industrijskih podjetij.» Gornje besede so pač dovolj jasne. V našem mestu in v deželnem merilu bi bile posledice še resnejše. Nahajamo se v obmej. nem kraju, ki mora še danes nositi posledice vojne. Večja industrijska podjetja so v sklopu IRI, ki bi morala imeli sicer poglavitno vlogo, v resnici pa pripadajo sektorju, ki bo najbolj prizadet z uvedbo SET. Gre za kompleks podjetij izven območja monopolov, ki jih oz- načujeta tehnična zaoslaln-t in nizka rasen proizvodnje. To jc konkreten primer naših ladjedelnic, železarne ILVA in tovarne SAFOG v Gorici. Zalo ni samo slučajno kot jc ugotovil tov; Calabria v svoji intervenciji - da so v štiriletnem načrtu IRI prezrli tržaška podjetja, da je bila ladjedelnica Sv. Roka že črtana iz seznama ladjedelnic, ki gradijo ladje in da grozi železarni ILVA v Trstu in tovarni SAFOG v Gorici demobilizacija, medtem ko so ladjedelnice v Trstu in Tržiču brez naročil. Zaskrbljenost Trgovinske zbornice Toda slika ni še popolna. V zadnjem času smo bili priča množičnim odpustom v deželi, od tovorne bombaža v Pordenonu do papirnice v Tolmezzu in O varu, od rajblskih rudnikov do ladjedelnice Giuliano. Felzsegy, podjetja SAICI v Tor-viscosa, SALDA in drugih malih in srednjih podjetji v Trstu in Vidmu, medtem ko so druga popolnoma izginila. Celo Trgovinska zbornica je v neki brošuri, ki govori o SET, omenila «zaskrbljenost kar se tiče posledic, ki bi lahko nastale v industrijskem sektorju, TT deleženci nedeljskega deželnega zborovanja o vprašanju SET so poslali predsedniku Segniju naslednjo brzojavko : «Deželno zborovanje, ki ga je organizirala KPI za proučitev posledic izvajanja SET v gospodarskem in socialnem življenju na področju Furlanija - Julijska krajina, poudarja resnost posledic ter ogorčeno protestira v imenu vsega prebivalstva, ker se vlada v svojem programu ni obvezala za ustanovitev avtonomne dežele: zahteva nadalje naj se izvaja 116. člen republiške ustave.» prav posebno v mali in srednji industriji». Kar se tiče pristaniškega pro. meta, ki je eden od poglavitnih virov tržaškega gospodarstva ugotavlja poročilo in intervencija tov. Muslina - - da občuti naše pristanišče že danes usodne posledice SET. Že danes je pristanišče v krizi in pristaniški promet pada z vsakim mesecem. SET predvideva ugodnosti za Hamburg, ki je tekmec Trsta, kar poslavlja našo luko v podrejen položaj. Poleg tega imamo politiko razdelitve Evrope v dva nasprotna bloka, kar je podlaga za SET in zunanjo politiko Fanfanijeve ter danes Segnijeve vlade, ki gotovo ne pomaga razvoju trgovine s tradicionalnim zaledjem Trsta, » Srednjim in Daljnim vzhodom, izven območja SET. brezposelnost vedno večja in izseljencem ne preostaja denarja za vzdrževanje družine v domovini. Kdor pozna Trst sc dobro zaveda, da je skupno z ladjedel-niško industrijo in pristanišiiem prizadeto vse tržaško gospodarstvo (mala in srednja industrija, obrtništvo, trgovina na drobno itd.). Zato bo težko v Trstu koga prepričali, da jc SET u-činkovito sredstvo za ozdravitev našega gospodarstva. Propadanje kmetijstva O posledicah SET za kmetijstvo in izseljevanje so na zborovanju govorili tovariši iz Vid-ma. ki so dali naravnost porazne podatke o propadanju malih posestev. Iz podatkov, ki jih je objavila KD izhaja, da se bo moralo izseliti najmanj stotisoč furlanskih kmetov. Kar se tiče izseljencev v Franciji so postale razmere nemogoče odkar je bila razvrednotena francoska valuta. V Franciji je V svojih zaključkih je tov. Pellegrini podčrtal, da so si ko. munisti na tem zborovanju u-stvarili še jasnejšo sliko o posledicah SET in še večjo zavest o pravilnosti stališča, ki ga je zavzela KPI do Skupnega evropskega tržišča. Komunisti sc zavedajo, da je potrebna odločnejša in širša borba za ukinitev SET z udeležbo vseh, ki jim je pri srcu bodočnost naše dežele, za nove vlado, ki bo tolmačila zahteve ljudskih množic in izvajala določbe ustave. Tržaški in komunisti iz vse dežele so se obvezali, da bodo okrepili akcijo za gospodarsko obnovo, proti SET, ki prinaša propast in uničenje. Obvezali so se, da bodo spričo črnih per. spektiv, ki jih daje vlada pred-sednika Segnija razvili široko borbo za dosego deželne avtonomije. kar bo pomenilo zmago demokratičnih sil, proti koristim, privilegijem in spletkam velemonopola. sovražnika avtonomije in naše gospodarske obnove. bleme, ne bomo se sklicevali na številna proučevanja, članke in dokumentacije in številne intervencije pri zakonodajnih, političnih in upravnih forumih. Naj omenimo le. da je bil osnutek sestavljen s sodelovanjem še drugih skupin in sindikata slovenskih šolnikov. Prišlo je do stikov in izčrpnih pogovorov s predstavniki sindikata slovenskih šolnikov in predstavniki raznih tendenc. Po predhodni sestavi osnutka in posameznih členov je prišlo do odkritosrčne diskusije z zagovorniki različnih mnenj, sprejete so bile razne formulacije in tudi popravki. Zgleda, da se «sindikalist», ki je napisal komentar ni dovolj poglobil v proučitvi osnutka, katerega kritizira v nekaterih toč. kak. Njegove ugotovitve se namreč sklicujejo pretežno prav na tiste člene, ki govorijo o jamstvih za poznavanje slovenščine s strani vodilnega in učnega o-sebja, ki so podlaga didaktične in pedagoške učinkovitosti. Več členov namreč izrecno določa, da mora učno osebje, od višjih stopenj pa do učiteljo osnovne šole popolnoma obvladati slovenščino. Zgleda pa, da je pisec komentarja to prezrl. Nekatera prehodna vprašanja ki so sicer znatne važnosti za določene skupine ali kategorije in so predvsem ekonomskega značaju, ne spadajo v okvir splošnega zakona. Za taka vprašanja je pristojna uprava, po'o skupne finančnega bremena. Zalo je danes tisoče družin v nevarnosti. da ostane brez stanovanja. Kako naj dobijo družine drugo stanovanje v zameno za akcije — končno razumela, da je treba pri sestavljanju lakih zakonov' upoštevati predvsem ekonomski položaj prizadetih. LIBERA SORINI JT£ onferenca predstavnikov komunističnih in delavskih partij, ki je bila v novembru 1957, je dokazala, da so bratske partije popolnoma enotne v svojih mnenjih. Deklaracijo konferen. ee so soglasno odobrile vse komunistične in delavske partije in postala je dokument mednarodne enotnosti svetovnega komunističnega gibanja. Deklaracija obsoja revizionizem kot po. glavitno nevarnost ter dogmatizem in sektaštvo. Življenje je v celoti potrdilo pravilnost zaključkov deklaracije in mi se danes navdihujemo po njej. V notranjosti vsake partije je prišlo po novembrski konferenci še do nadaljnje utrditve in vse mednarodno komunistično gibanje se je še bolj strnilo. Revizionistom ni uspelo odvr- Naraščajoča draginja povzroča velike preglavice družinskim gospodinjam p roblem draginje je staro vprašanje, ki resno za-skrblja posebno delovnega človeka že celo vrsto let. Štirinajst let kupna moč plač in mezd neizprosno pada. Za ceno težkih borb so dosegli delavci v povojnih letih sicer nekaj mezdnih poviškov, ki se pa niso nikoli dvignili na raven življenj, skih stroškov. Če so povišali plače, so skoro istočasno poskočile tudi cene živil in drugega blaga za široko potrošnjo. Tako sc morajo žene stalno boriti z družinsko bilanco, ker denarja pač vedno primanjkuje. Vzrokov za podražitev blaga široke potrošnje je mnogo. Toda dejstvo je, da je cena, ki jo mora plačati potrošnik dvakrat in celo trikrat večja od cene, ki jo prejme za svoj proizvod proizvajalec in največji dobički gredo na la način v žepe grosistov. Komunisti so večkrat nakazali konkretno rešitev, ki bi preprečila vsako špekulacijo na škodo množice potrošnikov. U-stanovitev občinske potrošne u-stanove bi napravila za vselej konec takim špekulacijam. 0 koristnosti in potrebi take ustanove je naš tisk mnogo pisal in o tem vprašanju bomo nedvomno še pisali. Kakšne naloge ima občinska potrošna ustanova? Njena poglavitna naloga je, da nakupi blago za široko potrošnjo direktno pri proizvajalcu in ga da v prodajo po konkurenčnih cenah. Komunisti so predlagali naj bi blago prodajale Delavske zadruge, kot ustanova, ki bi morala skrbeti za zajezitev naraščanja cen. Vprašanje občinske potrošne ustanove razpravlja v tem trenutku posebna občinska komisija. Toda glavna ovira je sedaj finansiranje te ustanove. Kupna moč plač neprestano pada Občuten problem občinske potrošne ustanove Potrebno je jamstvo države za finansiranje Vloga Delavskih zadrug v resnici onemogoča ustanovitev, ker ne predvideva jamstva s strani države. Znano je, da je občinski proračun pasiven in zato je malo verjetno, da bo vladni komisar dovolil občini, da jamči finansiranje. Tržaška občina ima vendar vso pravico do ugodnosti, ki jih imajo v lem pogledu druge občine v republiki. Seveda je za to potrebna dobra volja s strani tistih, ki se sklicujejo na socialne programe in trdijo, da branijo potrošnike. Občinska potrošna ustanova je posebno v naših razmerah zelo potrebna. In tudi s strani Delavskih zadrug pričakujemo v tem smislu dokaz dobre volje. Delavske zadruge bi ne utrpele nobene izgube, če bi prodajale v svojih trgovinah blago za široko potrošnjo po konkurenčnih cenah. Tržaški potrošniki bi bili za tako pobudo zelo hvaležni. In končno še nekaj besed o cenah na splošno, V danem pri-mero prihajata v poštev medministrski odbor za cene in krajevni pokrajinski odbor, ki bi morala takoj poskrbeti za znižanje cene kruha, mesa, sladkorja, umetnih gnojil, tarif za javile usluge, zdravil itd. Za uravnovešenje cen je torej nujno potreben odločen poseg vlade, ki naj obenem sprejme tehtne predloge Komunistične partije. Le na ta način bodo žene, ki so najbolj prizadete pri tem vprašanju, lahko gledale z zaupanjem v bodočnost. JOLE DEFERRI Tudi glede finansiranja je da. la Komunistična partija konkretne predloge. Država naj bi-jamčila pri bančnih zavodih za 200 milijonov lir, kolikor je pač potrebno za začetno delovanje. Toda pred kratkim je bil razširjen na Trst zakon, ki dejansko onemogoča državno jamstvo za finansiranje te tako potrebne ustanove. To je seveda nova spletka demokristjanov in drugih političnih sil, ki rovarijo na škodo potrošnikov. Najprej so razširili na Trst zakon, ki predvideva ustanovitev občinske potrošne ustanove, kmalu za tem pa drug zakon, ki Vsakodnevna pot na trg in v trgovino, to je eden izmed največjih križev in težav skoro za vsako družinsko gospodinjo in seveda še posebno za ženo delavca ter uradnika. Možu, ki ima težko delo, je potrebna tečna hrana, tudi otrok, ki obiskuje šolo potrebuje vitamin. Ko tako razmišljitje pozabi mnogokrat, da bi bila tudi njej potrebna izdatnejša hrana. Toda na žalost ni mogoče vsega kupiti, ker je moževa plača zelo borna in tako se mora družina zadovoljiti samo z najnujnejšim. Plača je skoro vedno ista, cene živil pa naraščajo. Nedvomno bi občinska potrošna ustanova s svojimi konkurenčnimi cenami uspešno rešila tudi to vprašanje, ki tako zaskrbi ja skoro vsako družinsko gospodinjo. niti nobene bratske partije od poti marksizma-leninizma. Revizionistom so sledile samo bedne skupine oportunistov in nekateri poedinci, ki so izgubili pot pod ognjem razrednega sovražnika- Pene, ki so kalile čisti vir komunističnega gibanja v teku borbe, so prišle na površino in bile so odstranjene. Življenje samo ter praksa borbe delavskega razreda in ves socialni razvoj je pobil trditve revizionistov. Ovržcne so bile osnovne teze revizionizma o spremembi značaja kapitalizma, razvoju kapitalističnega sistema brez kriz, mirni vključitvi kapitalizma v socializem ter druge Pravo bistvo nesoglasja Mednarodno komunistično gibanje je obsodilo koncepcije in politiko jugoslovanskih revizionistov. Voditelji ZKJ skušajo dokazovati, da so marksistične-leninistične partije začele proti njim ideološko borbo, ker niso hoteli sprejeti deklaracije. Toda ta trditev je docela neutemeljena. Prav jugoslovanski voditelji so iznesli proti deklaraciji svoj revizionistični program, v katerem napadajo marksistična-leninistiena stališča mednarodnega komunističnega gibanja. Vprašati sc je treba, ali marksisti lahko kaj takega spregledajo? Zato so vse partije, ki so na stališčih ma rksizma-leniniz-Uia posegle z načelno kritiko preti programu ZKJ. Naše stališče do gledišč jugoslovanskih voditeljev je jasno. Povedali smo ga že večkrat z vso odkritosrčnostjo. Toda jugo. slovanski komunistični voditelji manevrirajo, niso odkritosrčni in se izogibajo resnici. Jugoslovanski voditelji skušajo prikrivati pravo bistvo njihovega nesoglašanja z marksi-sli-leninisti. Bistvo je v dejstvu, da jugoslovanski voditelji zanikajo potrebo mednarodne razredne solidarnosti in se oddaljujejo od stališč delavskega razreda. Prepričati hočejo vse, da obstojata v svetu dva bloka, dva vojaška tabora. Toda vsi vedo, da socialistični tabor, ki združuje evropske in azijske socialistične dežele ni vojaški tabor, marveč skupnost narodov, ki uživajo enako pravice, v borbi Za mir in boljše življenje za delovne ljudi, za socializem in komunizem. Na drugi strani je tabor imperialistov, ki hočejo vsak način obdržati režim zatiranja in nasilja, ki grozi človeštvu z vojno. Teh taborov si nismo mi izmislili, marveč so se ustvarili v teku socialnega razvoja. Jugoslovanski voditelji trdijo, da so izven blokov in iznad o-beli taborov, čeprav so dejansko v balkanskem bloku, ki združuje Jugoslavijo. Turčijo in Grčijo. Kot znano sta Turčija in Grčija članici napadalnega bloka NATO, poleg tega je Turčija tudi v bagdadskem paktu. Prvaki ZKJ so užaljeni, ko jim pravimo, da sedijo na dveh stolicah. Trdijo, da sedijo na svoji stolici, to je jugoslovanski. Toda bogvedi zakaj to jugoslovansko stolico tako podpirajo ameriški monopoli ! Prav zaradi tega stališče «izven blokov» in nevtralnost, s katero se toliko ponašajo voditelji ZKJ precej diši po ameriških monopolih, ki krmijo «jugoslovanski socializem». V zgodovini razredne bor. be ni bilo še primerov, da bi buržoazija materialno in ideološko podpirala svojega razrednega sovražnika in mu pomagala graditi socializem. Kdo je dosegel manjše uspehe Uspehi v razvoju nacionalnega gospodarstva, dviganju kulture in blaginje ljudstva, so najboljša kontrola o pravilnosti usmeritve pri vodenju države. Sovjetski komunisti smatramo za pravilno našo pot v socializem, ki jo je nakazal veliki Lenin. Korakajoč po tej poli j« Sovjetska zveza dosegla take zmage, ki so vzbudile občudovanje v vsemu svetu. Po poti Oktobrske revolucije, po Leninovi poti so stopile vse dežele ljudske demokracije, ki so tudi dosegle sijajne uspehe. Kdo pa je dosegel manjše u-spehe? Prav tista partija in tista država, kjer voditelji hvalijo svojo takoiinenovano jugoslovansko pot, kot edino pravilno. Nared tako pravi : boljša je tista pot, ki omogoči, da se v kratkem času dosežejo največji gospodarski in politični rezultati. Če primerjamo živ- j ljenjsko raven narodov socialističnih dežel, kot dokazuje material, ki so ga objavili jugoslovanski ekonomisti., ugotovi- ; mo, da se življenjska raven v Jugoslaviji dviga zelo počasi. Sama jugoslovanska praksa ! demantira teoretska «odkritja» jugoslovanskih revizionistov. Če : je razvoj Jugoslavije zaostal in če ne stopa ravno marveč križem kražem po poti socializma, pade odgovornost za to v celoti na revizionistično in proti marksistično usmeritev vodstva ZKJ. ki ima svoje posebne pojme o vlogi partije pri izgradnji so- ’ cializma. Jugoslovanski revizio- { n isti omejujejo vlogo partije in v bistvu zanikajo leninistični nauk o partiji kot vodilni sili v borbi za socializem. Marksisličnc-leninistične parti je zaskrbljeno opazujejo kar s< dogaja v Jugoslaviji. Bralsk narodi Jugoslavije so se za ee oo velikih žrtev in s pomočji Sovjetske zveze osvobodili nem škili in italijanskih osvajalcev strmoglavili so buržoazni jaren in stopili po poti socializma Toda politika jugoslovanski! diteljev, s katero skušajo po staviti Jugoslavijo proti socia stičnem taboru in med narod n mu komunističnemu gibanj lahko privede do izgube soci lističnih pridobitev jugoslova skih narodov. Z naše strani gojimo najho prijateljska čustva do bratski narodov Jugoslavije, do jugosl vanskih komunistov, junaki ilegalne in partizanske borb 0 vrsti problemov zunanje p litike imamo enako gledišč Tudi v bodoče bomo razvija trgovino z Jugoslavijo na osn vi obojestranskih koristi. Sk šali bomo sodelovati z Jugosl vij o v vseh vprašanjih bori proti imperializmu in za mi pri katerih se bodo naša sta šča ujemala. Kako se bodo odvijale stva na področju partije? Vse bo o visno od ZKJ Njeni vodite! so se sami izolirali od medn rodnega komunističnega gibanj Zato mora ZKJ napraviti pr okrel, da se zopet približa k munističnim partijam na osn vi marksizma-leninizma, kar 1 bilo kori.-tno tudi za jugosl vanske narode. Komunistično gibanje je dalo revizionizmu uničujoči darce. Toda revizionizem ni popolnoma premagan. Raču je treba, da bo skušal impe ližem na vse načine podpiral aktivizirati revizioniste. Revizionistična teza o „ hegemonij i“ Imperialistični ideologi in rc' vizionisti, ki jim sledijo, skušajo na vsak način izpodkopali naraščajoči vpliv komunističnih partij in lažno podtikajo, da jf komunistično gibanje delo «ro' ke iz Moskve» in da so komu-nistične in delavske partije odvisne od KP Sovjetske zveze-Pri tem se odlikujejo jugoslovanski rcvizioi isti, ki skušajo dokazovati, češ da hoče naša partija doseči «hegemonijo» nad drugimi partijami. V svoj program so vključili celo tezo o «hegemoniji». Revizionisti trdijo, da se naša partija vmešuje ' notranje zadeve drugih dežel if da si skuša podrediti druge ko" | munistične partije. Za take kle- | vete so reakcionarne sile pra'" posebno hvaležne jugoslovanskim revizionistom. Za vse. k' ' poznajo komunistično gibanje' n' težko zavrniti laži mednarodne reakcije in revizionistov. Jugoslovanski revizionisti no* ‘ kritizirajo češ, da naša partij11 posveča veliko pozornost utrdi*- ® vi sovjetske države, kar bi p6 njihovem ne odgovarjalo mark’ ' fNartaliuvanie no 4. strani ) KULTURA IN ZNANOST Žena v slovenski narodni pesmi leiiiiwiswmiiiiiiiiiiieiwiiiiiiiiiieHiiisiieiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiii i*"t >•">ttr ■ ninuiiieimii li iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii tevilnc slovenske kakor tudi hrvatske in srbske na-r,|ilne pesmi opevajo žene ; ve-Scte in žalostne dogodke iz njihovega življenja, ljubezen do r°dne hiše in družine, zvestobo, Pa tudi nezvestobo do moža, zlasti za èasa njegove dolge °dsotnosti od doma, zasužnjene po nenasitnemu tujemu za-'°ievalcu, željo po osvoboditvi, P° vrnitvi iz suženjstva in podatku pod domači krov, po Vrnitvi moža iz vojne ali ujet-j. °*®tva itd. Skratka: v teh pes-llllh je orisan velik del narodne zgodovine in to že iz pradavnih časov. Narodne pesmi omenje-n*h južno slovanskih narodov se fazlikujejo med seboj in imajo ®v°j lasten značaj, v katerem se jasno zrcali značaj naroda. Slovenska narodna duša je Pretežno lirskega značaja, zato *udi ljudske pesmi našega o-iroda predvsem lirske. Te pes-**** pojo, rekli bi, kot ptiček 11,1 Veji, iskreno, preprosto, brez Posebne globine, topline ali lrasti, brez močnega čustvene-fa poudarka, rajši veselo kot ‘'tosino, rajši segavo, poredno a ' celo zbadljivo in posmehlji-kot pa ponižujoče ali raztezajoče. To je povsem narav-n°’ saj slovenski narod že po :v°j‘ naravi ni čustveno mehko. Il?n ali celo sentimentalen. In - tekem tonu je tudi slovenska ena dobila v slovenski narodni Postni odgovarjajočo karakteri-,acijo. Te pesmi so večinoma r"*kobesedne, a jedrnate, da rvčem, včasih celo dozdevno '«ravnost trde in hladne. Pesmi - n'atov in Srbov so v marsi-*n‘k mgačne. Čim bolj se po- Proti jugu tein bolj so , " 1 Pesmi gorke, strastne, pa ' krute in krvave. k ^aj se na tem mestu nekoli-°d bliže dotaknem sloven-e Alenčice, katere ime sc v '1' mogočih varjantah, kljub hudobne Ma-s- 'Ce 'n končno je prav tako ..»Patična tudi ribniška Alen-,lr(>a! ki je bila v nevarnosti p0 Turki in je bila rešena I), ,Zasltl8i zvestega ji moža. dr ' ffl"° te Alenčica svetla, ve-sli, Zaslopnioa tepe »n poštene h, VCnske žene. Taka ostane cc-z !*a i" ko v trenutni ljube-' opojnosti zablodi. Josip Murn-Aleksandrov pesnik ljubezni do rodne zemlje in narave ♦ Ob 80-1 etnici njegovega rojstva Na češkoslovaškem imajo danes 71 narodnih gledališč. Predstavam, teh gledališč prisostvuje na leto povprečno 13 milijonov gledalcev. To pomeni, da vsah državljan vsaj enkrat na leto gre gledališče. Razen tega pa deluje v državi več deset tisoč amaterskih igralskih skupin, katere priredijo vsako leto medsebojno tekmovanje. Lanskega tekmovanja se je udeležilo 13.235 takih skupin, pri katerih je sodelovalo skupno 365.000 igralcev. Te številke nesporno potrjujejo, da je kulturna raven češkoslovaškega ljudstva na izredno visoki stopnji. Na sliki: Narodno gleda-lišče v Pragi A marca letos je poteklo 8(1 * let od rojstva pesnika naših polj, travnikov in gozdov, pa tudi pesnika ljubezni do slo. venske zemlje in do vsega, kar je izrez ljudstva in njegovega življenja, Josipa Murna-Aleksan. drova. Pesnikova življenjska pot je bila zelo težka, a žal — kratka Rodil «e je v Ljubljani kot sin nezakonske matere. Ta ga je kmalu po rojstvu pustila v reji pri znancih in odšla kot služkinja v Trst, oče pa se je poročil z drugo žensko. Mali Josip ni poznal topline družinskega življenja. To je pustilo na njem trajne sledove. Vse življenje je ostal zaprt sam vase, nezaupljiv in zagrenjen. Po dovršeni osno-vnošolski izobrazbi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer so mu bili tovariši Dragotin Kette, Ivan Cankar in Oton Župančič. Po maturi je s podporo Trgovske zbornice odšel na Dunaj, da bi študiral ek.«-portno akademijo. Toda za ta poklic ni čutil veselja, zato se je vpisal na pravno fakulteto v Pragi. Toda tudi za ta poklic se ni mogel odločiti in sc je vrnil v Ljubljano kjer sc je naselil v znani Cukrarni. živel ! Trgovski zbornici v Ljubljani. pa«a, prepuščen sebi. prijateljem in dobrotnikom. Mladi pesnik ni imel roke, ki bi ga trdno vodila skozi vrvež življe- vmes pri znancih na deželi, ne-j darjenost, in v dobi, ko jc bil kaj časa služboval v neki odvet- i človek njegovega kova in rodu niški pisarni in nazadnje pri > docela brez življenjskega kom- Že za časa bivanja na Dunaju j nja in družbenih nasprotij ter je nevarno zbolel na pljučih, mu pokazala mosto v boju pro-Kasneje je iskal zdravja na raz- ti izkoriščevalskemu razredu. Rasel je kot tipičen proletarski otrok ter sanjal o lepo urejenih kmečkih domovih in o prazničnem kmečkem življenju, kakršno sc mu jr prikazovalo v njegovi otroški naivnosti, Kot pesnik je Murn znači-len pojav družbenih in kultur-nili razmer v slovenskem okolju ob koncu devetnajstega stoletja : doživljanje teh razmer mu je budilo misli, čustva in razpoloženja, ki jih je osameli, živčni, duševno razbičani, po povezanosti z zdravim kmečkim ljudstvom in po širokem svobodnem življenju hrepeneči Murn izpovedal v obliki osebnih trenutnih vtisov, kakršni so se izrazili kot «velikanski vzdih — neznanega sveta...» Murn je s svojo pesmijo krepko oplodil slovensko poezijo, jo približal ljudskemu čustvo vanju in mišljenju, hkrati pa jo napolnil z razbolelim, tenkočutnim čustvovanjem in razpoloženjem tipičnega mestnega proletarca intelektualca.» Murnovi pesniški poskusi se. gajo vsaj v nižjo gimnazijo. V šolskem letu 1895-96 je prišel že v takoimenovano Zadrugo. Eno leto kasneje se je oglasil nih krajih, a bilo je že prepozno. Umrl je v že omenjeni Cukrarni 18. junija 1901, star, torej, komaj 22 let. Pokopan je kupno s tovarišema Kettejem in Cankarjem. Stanko Janež piše o Murnovi življenjski poti naslednje: «Murnova kratka življenjska pot razodeva vso tragiko mladega proletarskega človeka, ki je živel v večni odvisnosti od podpor v družbi, ki ni imela smisla za njegovo bleščečo na- v Ljubljanskem zvonu pod psevdonimom Aleksandrov, leta 1898 v goriškem srednješolskem zborniku Na razstanku. Razen tega je objavljal svoje pesmi tudi v dijaški Zori, v Novi Naili in v drugih publik £ Izvirna kultura plemena Zandi da se je stalno naselilo v Strojanih naselbinah. Sledove nekdanjega tetoviranja je danes mogoče najti le še na ostankih zidovja. Ko se je pleme naučilo zidati hiše, je spoznalo, da je mogoče slikati in risati po stenah. Cut teh črncev za dekoracijo in pa nekakšen instinkt za kroniko dogodkov, sta doda. la svoje. Presenetljiva je izbira motivov. Medtem ko so se drugi črnski umetniki zadovoije-vali s tem, da so naslikali to, kar jih obdaja, ponazorujejo Zandi v svojih risbah dogodke o belcih, ki jih n. pr. preganja razjarjena slonica, o ekipi Une-sco, ki uči domačine vrtnarjenja o zirafih, ki jo je prvič videl bojevnik na prostranih poljanah Čada in ki jih njihovo pie. me še ni videlo, o modernem letalu, v katerem se je peljal neki njihov dečko itd. Najpomembnejše odkritje te vrste pa je freska blizu svetišča in žrtvenika. Po simboliki je ta freska prav gotovo prvi pisani jezik, ki so ga kdaj odkrili v črni Afriki. Pomeni suli-carja nad trikotnikom, ki pomeni žrtvenik, ob straneh sta pa krokodili in slon. Vse te po. dobe so že tako stilizirane, da je to že bolj pismeni znak kot pa risba. Freska simbolično pri. kazuje čaščenje vojščaka, ki ga varujejo bogovi. Nekoliko čudno se dozdeva človeku, če pomisli, da so tak nu že ob prvih stikih civilizacijo. našo MATI GEORGIJA DIMITROVA (Odlomek iz knjige bolgarskega pisatelja Kamena Kalceva „Sin delavskega razreda “) V sako jutro so moskovski delavci hiteli kupovat časopise da vidijo kaj je z Dimitrovim. tevcli ' 'Z Pariza 50 1>rav lako labili časopise in izpra-^•^«Mar se še ni začel proces?» in New Yorka, delavci iz Rima. de- laVcj " n — ( ----’-* «wjiia, ut> lav,.; 7 Prage’ Varšave, Budimpešte, Beograda, Sofije... De-izobr VCaa sveta, in ne samo delavci marveč tudi kmetje in kali aZ^UC'’ vs' bh'tei ljudje vsega sveta so z nestrpnostjo ča-pr0p Sačetek le velike razprave, katero so načeli hitlerjevei 1 Petim obtožencem. ipidV pisatelji, učenjaki, advokati, politiki, svetovno znani te- «o «e dvignili v zaščito obsojencev. rjJr ^ 'stil večjih mestih Evrope so se vršili mitingi, na kate-l)orC(, S°>0ri,i svc,°vno znani ljudje ter plamteče branili zaprte Parajo *'m 1 asu te z*vela mati Georgija Dimitrova baha «Vnjo h -a ' majhnem planinskem mestecu Samokov skupaj s Vc; 'rrko Magdalino. Mati Paraškeva je zgubila že tri sino-'^trtegaVa'^na' ^lk°teja 'n Tndorn... Smrt naj bi ugrabila še jih : ,gareki listi so pisali le malo o tem. Toda iz pisem, ki heh,-,;' T'1 ParaŠkeva Pojemala, jc razbrala, da bi bilo nujno llledte" !eni,1‘ č-reh bi bil ostati tu mirno v tej planinski tišini, lipj i ° se njen sin in z njim ves svet bori proti pobesne- "tlerjevcem. uje "^aSdalina» je dejala hčerki V“' *udi medve v Nemčijo.» agdalina se ni upirala, a le ni mogla doumeti. “ as bodo pustili, mama?» boVa" bova’ tekali na vrata, dokler nas ne puste... Ne konz 05,8,1 križem rok. nadlegovali jih bova. dokler ne bova n° uspeli.» i črno^^T® ',nc te s,ara. zgrbljena žena. oblečena v praznično «pripravi se. da odpo- je oblek prispela O, zapustila Samonov in se napotila v Sofijo. Čim dqVo]jpc.a v Sofijo, je šla takoj na nemško poslaništvo za potne stopil *C uradnik slišal meno ime. ie ni nustil or». jc uradnik slišal njeno ime, je ni pustil pre-na j.P,ra®a ler j° jc odstranil... Tedaj je šla mali Paraškeva 0 ‘cijo, a tudi tam so ji rekli : ^8ubil^’ ^3,>a’ vrn' se domov... Kam boš hodila v Nemčijo... se boš... Niti nemški ne znaš...» ^ "Zna: ____ “temu sinu.» te b°š pa vzela toliko denarja», m nemški ali ne. to naj ne bo vaša skrb... Jaz hočem jo nadalje izpraše- Policifti, „(|0 Nemčije stane mnogo.» «Bo ,n že zbrala... Vi mi dajte potno dovoljenje » Z veliko težavo sta dobili mati Paraškeva in Magdalin: potni list za Francijo ler brž krenili ne dolgo pot. I ari/. Končno Pariz. Ogromna dvorana «Vagram» je bila polna ljudstva. Zbralo se je ne tisoče Parižanov, da slišijo slavnega [travnega zagovornika Moro Giafferi, ki jc prišel s Korzike, da pove vsemu svetu n tem «nezaslišanem juridičnem škandalu.» Mali, plečati Korzikancc je bil na tribuni. Govoril jc in mikrofon mu je štrlel nad glavo, a to ga ni motilo. Govoril je glasneje in glasneje množica je strmela ob njegovih planite-rih besedah. Velik del demokratičnega Pariza je bil tedaj v tej znameniti dvorani. Toliko je bilo ljudi, da so se stene oljnato pobarvane dvorane orosile s kapljicami. Giafferi je govoril dalje in dejal: «Fašizem grozi vsemu svetu, fašizem nosi vojno, fašizem vrača svet znova v srednji vek... On ne izbira sredstev da pride na oblast... Hitlerjeve! «o izkoristili nesrečne izprijence in psihopate, kakor Van Der T ibe za svoje podle provokacije»... Ljudje so napeto poslušali. Tu pa lam so se slišali kriki in ploskanja, kar je govornika še bolj podžgalo, z obema ro-kama jc prijel mikrofon in kakor bi kričal vsemu svetu dejal : «Ubijalec in netilec si ti Gbring!» Ljudje so vstali in navdušeno vzklikali. Te besede so pri-bajale vsem iz srca. Korzičan je izvlekel bel robec in si brisal potno lice. Odmevali so tudi glasovi: «Živel Korzičan!» Moro Giafferi se je nasmehnil, «kaj pa ima Korzičen s tem opraviti?» Stopil je ob stran ter čakal konca navdušenja. Občinstvo je polagoma utihnilo. Tedaj je predsednik zborovanja slavnostno objavil. «Tovariši in tovarišice!» — Nastala je grobna tišina. «Sporočam vam radostno novico,» medtem se je nasmehnil, ljudje so prisluhnili. «Med vami, tovariši in tovarišice, se nahaja mati enega obsojenih, gospa Paraškeva Dimitrova...» Obrnil se je in iz ozadja se je prikazala mala, skromna ženica, oblečena v črno. Oči je imela globoko vdrte, a obraz ves zguban. Na ustnih ji je podrhtevai otožen, komaj viden nasmešek. «To je mati Georgija Dimitrova,» jc objasnil predsednik. «Prišla je iz daljne, male Bolgarije.» l judje so «e dvignili in brezkrajni vzkliki in ovacije so se razlegli po dvorani, da so zatrepetale težke žametne zavese po stenah. «Živel Dimitrov», so vzklikali, «Živela Bolgarija, Živela mati Dimitrova!» Mati Paraškeva je molče gledala. Čakala je, ila utihnejo. Ta trenutek je bilo njeno srce mirno in radostno. Ni se bala za Georgijevo življenje. — Ljudje so se polagoma umirili. Končno so prenehali ploskati, sedli in prisluhnili. Predsednik se je naslonil ob mizo rekoč: «Gospa Paraškeva Dimitrova, vam bo povedala nekaj besed o svojem sinu Georgiju Dimitrovu...» Občinstvo je znova burno zaploskalo ter vzklikalo : «Živio, Hura!» Predsednik je dal znak, šum je potihnil in nastopila je grobna tišina. «Dragi Francozi», je tiho začela mati Paraškeva, «Zelo mi je drago, da vidim toliko delavcev, zbranih tu na tem mestu... Pri nas v Bolgariji je to že zdavnaj prepovedano... Veseli me tovariši in tovarišice iz Francije in vsega sveta, da ste sc zbrali, da branite ne samo mojega sina, a tudi oskrunjeno pravico. Stara sem in kolikor morem dom dala za zmago nase stvari, nase pravice... Moj sin Georgij ne more biti požigalce, ker smo ga jaz in ljudstvo kateremu je služil, vse življenje učili te dobro...» Kot je izrekla vse, kar je hotela povedati, je odstopila, Ljudje so znova vstali in vzkliki so napolnili dvorano: «Živel Dimitrov! Živela Bolgarija!» Stara ženira je sedla, prekrižala roke in mirno poslušala. Čez nekaj dni se je zbrala na pariški postaji večtisočglava množica in pozdravljala svoje drage goste na poti v Nemčijo. Mati Paraškeva je gledala skozi okna vlaka in tu pa tam vprašala hčerko, medtem ko je kazala na valovečo množico: «Tam oni « turbanom, kdo je?» «Indijec.» «A oni tam?» «Kitajec.» «Kaj je, žena ali mož?» «Mož.» Starka je dolgo in začudeno gledala. Srce ji je močno bilo ob pogledu na to pestro množico, ki se je polna ganotja poslavljala na pariški postaji od nje, uboge stare ženice iz daljne, male Bolgarije... Radost ji je polnila dušo in ponosna je bila na svojega sina, na svojo domovino!... cijah. Pred smrtjo je pripravil zbirko pesmi in romanc, katere ideografizem odkrili v 20. slopa so izšle po prizadevanju dr. letju pri slabo razvitem pleme-Ivana Prijatelja šele teta 1903. Lela 1933 pa so izšli njegovi izbrani spisi, katere je uredila Silva Trdina. Leta 1940 so" izšle njegove pesmi v miniaturni izdaji, katero jc uredil Avgust Pirjevec. Po zadnji vojni so izšle njegove pesmi tudi v zbirki Klasje. Dušan Pirjevec pa je uredil celotno Murnovo li-teiarno delo. Murnove pesmi se delijo v glavnem v štiri cikle : v kmečke pesmi, ki se jih je učil pri Angležu Burnsu in pri Rusu Koljcovu, med katere spadajo: Pomladanska romanca. Semenj. Pesem o ajdi. Pesem o klasu, Kmečka pesem, Zimska kmečka pesem, Balada, Vrnitev, Želji po nevesti itd; v pesmi drobnih rečeh», med katere spadajo: Ko dobrave se mraee, Ali, ti bori, Pa ne pojdem prek poljan. Prišla je jesenska noč. Trenutek, Dolga. dolga, zimska noč itd:.; v ljubezenske pesmi, v katerih zlasti izra ža svoje mladostne sanje in svo-jo osamelost: Golobčka dva. Petnajst let. Rožica, Marica, Res, oženil bi se itd. in v pesmi ki izpovedujejo misli o življe-nju in smrti, v katerih zlasti poudarja kruto slutnjo, da bo moral tako mlad umreti : Pe lin. Če na poljane rosa pade Vsak po svoje itd. Pisatelj Alojz Kraigher umrl februarja je v Ljubljani * umrl slovenski književnik in javni delavec dr. Alojz Krai-gher, star 82 let. Pokojnik je bil doma iz Postojne. Srednje šole je dovršil v Ljubljani, medicinske vede pa na Dunaju Zdravniško službo je opravljal najprej v Ljubljani, kasneje v Bovcu, Postojni in nazadnje ponovno v Ljubljani, kjer je živel in deloval do svoje smrti. Kraigher spada v vrsto najsodobnejših slovenskih književnikov, ki so izšli iz slovenske moderne. Svoja prva dela je objavil pod pseudonima Emil Palunko in Alojz Poljak, od leta 1911 pa jih je objavljal pod pravim imenom. Med najvažnejša njegova dela spadajo roman v treh delih Kontrolor Srobar. roman Mlada ljubezen, drama Školjka, Umetnikova trilogija. ki je posvečena prijatelju Ivanu Cankarju, drama Na fronti sestre Žive in Študije o Ivanu Cankarju. Za časa svojega bivanja v Gorici se je Kraigher u-dejstvoval tudi kot kritik tam-kajšnjega ljudskega gledališča, katerega duša je bil naš ožji rojak Justo Košuta. Svoje delovanje je moral opustiti zaradi fašističnega terorja in se celo izseseliti. Za svoje delo je lani prejel Prešernovo nagrado. Alojz Kraigher je bil po svojem pisateljskem bistvu in «logu naturali«!. V svojih delih je verno opisoval slovenskega človeka, predvsem izobražensko družbo in jc kritično ter ne-usmiljeno seciral njeno notranje vzdušje. Tudi ptice izmerijo daljo in nebesno stran «Kdor prebira liriko Josipa Murna, piše R. Ložar v Slovenski sodobni liriki (1. 1933), mora priti do prepričanja, da je težko kje najti toliko resničnega pesniškega daru in take čustvenosti v običajnem pome-nu besede, čeprav sc navadno ravno Murn smatra za poeta čustvene vrste, Lik. ki je skrit v njegovih pesmih, je podoben svetlemu kristalu, v čigar hlad nih in izbmšenili ploskvah je obseženo vse na prečudno logičen način. Ta lik tvori ono čudovito nastrojen je. ki ga pred Murnom v naši liriki ne sreča-mo nikjer in ki se mu je od da-leč skusal približati samo Fran Levstik. V čem je to nastrojeno in kako se javlja? Odgovor je preprost: v čistih zaznavah in predstavah. Murnova pesem je po tej strani izraz neskončno finega in iskrenega čutenja, ki ob vsakem vtisu zveni in polno odmeva Murn kot poet je ves apoteoza čuta. en sam čut. V našem slovstvu in še posebno v liriki konec 19. stoletja je to prav gotovo prvi človek, ki zna čutiti in svoje čute uporabljati. Pred temi brezmejno občutljivi, mi tipalkami se razgrinja vsa narava, toda ne na ta način, da bi ob tem nastajale njene suženjske upodobitve — nikjer ni tako malo idiličnega naturalizma kot pri Murnu •— nego le tako, da skozi vsako tako čutno ravnino ugledamo novo, še nevidno stran poetove notranjosti. Tu se vse neposredno simbolno nanaša na izraz njegovega najtanjšega nastrojenja, ki jc samo tako skrivnostno občutljivo, kakor je skrivnostna moč njegovega gledanja». Priredil MIRKO KAPELJ Q rnitolog freiburške univerze dr. Sauer je objavil ne-davno sadove svojih poskusov s pticami selivkami. Pri teli poskusih je ugotovil, da ptice selivke pri svojih dolgih poletih — celo prek oceana uporabljajo «astronomsko navigacij se pravi, da določajo smer svojega poleta po zvezdah. Pri teh poskusili je uporabil umetni ne-bes v nekem planetarju. Ko je spremenil položaj zvezd v tem planetarju, so tudi ptice selivke premenile smer svojega letanja. «Navigacijske» sposobnosti ptic selivk so ena izmed velikih skrivnosti narave. Škorci, ki so jih odnesli iz gnezd blizu Berlina na najrazličnejše točke zemeljske oble, so se vrnili v svo-ja gnezda celo, če so bili od-daljeni od njih malone 2000 km. Neka vodna ptica, ki so jo ujeli na zahodni obali Anglije in prepeljali z letalom do Bo-stona v ZDA, se je po dvanajstih dneh vrnila v svoje gnezdo v Angliji; preletela je Atlantski ocean in napravila malone 5000 km dolgo pot. Nekatere ptiee pevke se jeseni selijo celo s severa Skandinavskega polotoka na najjužnejši del Afrike, spom. ladi pa se vrnejo po isti poti v svoja gnezda. Pred nekaj leti sta dva znanstvenika — • Nemec Gustav Kra-mer in Anglež Matthewc ne. odvisno drug od drugega ugotovila. da imajo nekatere vrste go. lobov in druge ptice, živeče v divjini, «občutek za čas.» ki jim pomaga, da izračunajo pot sonca po nebu. Dr. Sauer je zdaj dokazal, da se tudi škorci orientirajo po soncu. Ker pa škorci v glavnem letijo ponoči, je vprašanje, kako se orientirajo pri svojih nočnih poletih, pri katerih prelete ma-Ione polovico zemeljske obte. Dr. Sauer je zaprl nekaj škor. cev v posebne kletke, potem pa njihov zarod izpustil, da je letal po planetariju. Čeprav so ti mladi škorci bili že od rojstva v kletki, so v planetariju letali po isti poti kot škorci, odrasli na prostem. Tako je dr. Sauer ugotovil, da je ta sposobnost za orientacijo po zvezdah hkrati z zelo preciznim «občutkom za čas, de. jansko prirojena lastnost in da pticam zadostuje en sam po-gled na zvezdnato nebo, pa že najdejo pravo smer poleta, celo če nimajo nobenih poprejšnjih izkušenj v tem oziru. Toda škorci se pri svojih poletih ne zanesejo samo na «astronomsko navigacijo», marveč se ravnajo tudi po položaju soura. V oblačnih in temnih nočeh pa se o. rienlirajo tudi po zemljišču, nad katerim lete. Edinole kadar jc res trda tema. kadar nebo zakrivajo gosti oblaki, er ptire ne morejo orientirati in tedaj nemočno lete v krogu in pri lem resto zadenejo v svetilnike. Koliko vrst živali imamo na svetu četrtem stoletju pred našim štetjem je Aristotel na-[lisa! prvi zoološki učbenik. Živali je štel v dve skupini: z rdečo krvjo in brez nje. Naštel je skupno 450 vrst živali. Leta 1758 je Carl Linne naštel že 4379 živalskih vrst. Danes so zoologi mnenja, da obstaja o-krog 1.200.000 vrst živali. Najbolj različne so si med se. boj žuželke. Izmed vseh živalskih vrst jih odpade nanje kar dve tretjini. V ZDA imajo v seznamu več kot 10.000 vrst žu. želk. Žuželke se odlikujejo po tem, da se od vseh živalskih vrst najhitreje razmnožujejo, da živijo v velikih rojih, da imajo velik pomen za človekovo gospodarstvo. Par hišnih muh bi dal v 5 poletnih mesecih, če bi ostali vsi potomci živi, okrog 190 trilijonov muh. V' zadnjem času so ugotovili 8590 ptičjih vrst, sesalce pa cenijo na 3.500 vrst. Klasifikacija je precej težavna, ker sr zoo-logi med seboj ne ujemajo. Tako naštevajo n. [ir. nekateri avtorji pri skoljki-brezzobki o-krog 400 vrst, drugi pa trdijo, da gre za eno ali dve vrsti, o-stale pa naj bi bile mačice. Zanimivo ie, da živi v morju samo 20 odst. živalskih vrst. Morske živali se namreč zaradi večje stalnosti svetlobe, tein-perature in kisika težje spremi, nja jo v nove vrste. Žuželke so se ii. pr. razvile v 240 milijonih letih v približno 700 tisoč vrst, pretežno v morju živeči raki pa v 520 milijonih letih le v 25 tisoč vrst. Sovjetsko letalo JU-104 B“ V' Sovjetski zvezi so 13. {eh-ruarja letos z uspehom zaključili preizkušanje novega turbo-rcaktorja s 100 sedeži «TU-I04 B», katerega brzina znaša povprečno 720 km na uro. Dokončni poskusni polet so izvršili na progi Moskva ■ Kijev -Harkov - Dnjepropelrovsk - Moskva, ki je dolga 2.350 km. (Sorinformbureau) DOMACI PROBLEMI IN VESTI - Delo komunistov v mestnem svetu Posl. Vietali posreduje za kmete iz Trebč ► Svetovalec Pogassi predlaga, naj gre posebna delegacija v Rim, da zahteva nujne ukrepe za Trst a seji občinskega svela v Trstu, ki je bila v torek, je vodja skupine komunističnih svetovalcev, tov. Pogassi, ponovno _ predlagal, naj bi bila v najkrajšem času sestavljena enotna delegacija Tržačanov, ki bi šla v Rim z nalogo, da na pristojnih mestih posreduje za sprejem nujnih ukrepov za zaščito tržaškega gospodarstva. Odhod tržaške de- .1 Ieeaciie ie tem boli nuien. ker !laf»,a- naÌ bi. v Trs,u čimPrej ustanovili občinsko lekarno, od katere bi imelo tržaško prebi- legacije je tem bolj nujen, ker v programu, nove vlade se sploh ne omenja Trst, kljub te-mu, da se ta nahaja v zelo kritičnem položaju. Prav tako se v omenjenem programu niti ne omenja vprašanja ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina. S predlogom, ki so ga postavili komunisti sogla-glašajo tudi predsedniki pokrajinske uprave, Trgovinske zbor-niee. Splošnih skladišč in Rotacijskega sklada. Svetov, dr. Weissova je na torkovi seji med drugim pred- valstvo znatne koristi. 0 problemu občinskih cest Svetov. Bernetičeva je pozvala občinsko upravo, naj poskrbi za ureditev kanalizacije ob hišah «na Mandriji» na Opčinah. Odbornik za javna dela Cep- pi je na tej seji odgovoril svetovalki Bernetičevi na vprašanja. ki jih je postavila v zvezi z nujnostjo popravila cest v Trebčah. Povedal je, da so s tozadevnimi deli že pričeli in da bodo asfaltirali vse važnejše ceste v omenjeni vasi. Ob tej priliki je omenjeni odbornik tudi sporočil, da bodo asfaltirali cesto ki vodi iz Trebč proti Orleku, nekatere ceste pri Ferlugih, na Kontove-lu in Proseku ter v Križu. Do leta 1960, kot je izjavil, bodo ceste na podeželju, ki spadajo pod tržaško občino, asfaltirane, tako da ne bo več na njih škodljivega prahu. Odb. Gasparo pa je odgovoril svetovalcema Tonelu in De Ferrijevi v zvezi z vprašanjem nasilnega izgona stanovalcev v ul. Crosada 12. Toda odgovor ni bil ne zadovoljiv, ne konkreten, zato je svetov. Tonel izjavil, da se ne strinja z njim. Na torkovi seji so občinski svetovalci razpravljali tudi n problemu ul. Giulia. V razpravo je med drugimi posegel tudi naš svetov, ing. Braun. Sestanek s kmeti iz Trebč Na pobudo sekcije KP v Trebčah je bil sklican v sredo zvečer sestanek tamkajšnjih kmetov, ki so prizadeti zaradi škode, katero povzročajo tanki in druga vozila, ki vozijo med j vojaškimi vajami po njihovih travnikih in pašnikih. Kot je znano se to dogaja že vrsto let, toda vojaške oblasti ne plačujejo povzročene škode, kljub temu, da so jo prizadeti kmetje že mnogokrat prijavili. Sestanek je bil sklican z namenom, da posl. Vidali seznani prizadete kmete z vsebino odgovora, ki mu ga je dal prejšnji teden generalni vladni komisar dr. Paiamara, v zvezi s tem vprašanjem. Omenjenega sestanka sta se udeležila tudi poslanec Vidali in občinska svetovalka Marija Bernetičeva, ki je, kol je znano pred nekaj tedni na eni izmed sej občinskega sveta v Trstu, skupno s svetovalcem Gombačem, povabila župana, naj posreduje pri merodajnih oblasteh za to, da se izplača povzročena škoda. Na sestanku so kmetje dali mandat poslancu Vidali ju, da o zadevi posreduje v parlamentu. Iz Cerovelj V Ccrovljah bodo zgradili novo šolo. Gradilo jo bo podjetje De Motloni iz Trsta. Nova sola. za katero se je nabrežin-ski občinski svet boril že več Jet, bo stala 9.602.000 lir. Pred-videva se, da bodo z deli k m a li pričeli. Proslave 8. marca Ob priliki 8. marca — mednarodnega dneva žene, bo priredila Zveza demokratičnih žena razne prireditve in proslave po vsem Tržaškem ozemlju. Na teh enotnih prireditvah in proslavah bodo govorile predstavnice demokratičnih žena o pomenu mednarodnega dneva žene, o temeljnih zahtevah, ki jih postavljajo ženske množice, o borbi za preporod človeške družbe in za obnovo gospodarstva Trsta. Razen osrednje proslave, ki bo v Trstu, o kateri poročamo na prvi strani, bodo še naslednje prireditve, ki jih organizira ZDŽ: SOBOTA, 7. MARCA: — V Ljudskem domu v Trstu (ul. Madonnina 19) ob 20. uri. Govorila bo Libera Sorini. — V prosvetnem domu na Opčinah, tudi ob 20. uri. Govorila bo Zorka Legiša-Mervic. — V Ljudskem domu pri Sv. Barbari. Govorila bo Branka Donijo. — V Boljuncu. Govorila bo Slava Čebulec. Razen teh bodo tega dne še druge manjše prireditve v drugih krajih. NEDELJA, 8. MARCA : — V Miljah ob 20. uri. Govorila bo Armida Zobec. Življenje partije in ZKMI Diskusije o novi vladi V soboto, 7. marca ob 20 uri ,-osla proslavi ženskega dne tudi v DOLINI in na PROSEKU. Ti proslavi organizirajo skupno komunistične žene in ženska sekcija NSZ. Naša federacija je poslala ce-licam in sekcijam shemo za diskusije o problemu nove vlade, ki jo je sestavil posl. Segni in o stališču, ki jo imajo do nje komunisti ter o nalogah, ki stoje pred komunisti v se-danjem položaju. Priporočamo vsem celičnim in sckcijskim odborom, da posvetijo posebno pažnjo sestankom, na katerih se bo razpravljalo o teh vprašanjih. Potrebno je, da se teh sestankov udeleži čim več tovarišev in da se obenem aktivno udeleže diskusije o vprašanjih, ki smo jih omenili. Potrebno je tudi, da bi sklicali, kjer je to mogoče, množične sestanke na katerih bi stališča komunistov obrazložili tudi širši javnosti. Federacija je v teh dneh preko tiska in v posebnem lepaku opozorila javnost zlasti na dejstvo, da Segni sploh ne omenja Trsta v svojem programu Potrebno je. da se o tem vprašanju mnogo razpravlja in pravilno usmeri ljudske množice ter da pride do izraza enoten ljudski protest proti brezbrižju via. de do resnih problemov Trsta. Mesec partije za mladino Mesec Komunistične partije za mladino gre proti koncu. Ta «mesec» je imel namen izboljšati organizacijo in delovanje ZKM, jo utrditi in jo čim bolje pripraviti za reševanje nalog v zvezi z zaščito mladih pokolcnj in za pridobitev boljše bodočnosti. Razne sekcije KP so imele v tem času skupne sestanke s krožki mladih komunistov. Na teh sestankih so bili sprejeti konkretni sklepi v zvezi z bodočim delovanjem. Novi krožki v Ricmanjih. Trebčah in na Proseku Izredno pozitiven rezultat «meseca» je ustanovitev krožkov mladih komunistov v Ricma- I Z KRIŽA Tragična smrt tov. Zdravka Tretjaka njih, Trebčah in na Proseku. V okviru «meseca» se bo prihodnji teden pričel v Trstu politični tečaj za voditelje in akti-viste komunistične mladine našega Ozemlja. Na njem bodo obravnavali sledeče leme : 1 ) Kaj je marksizem ; 2) VIII. kongres KPI : 3) moskovska deklaracija komunističnih in delavskih partij ; 4) značaj in naloge Zveze komunistične mladine ; 5) izvor, vzroki in perspektive gospodarske krize na Tržaškem. V kratkem bo začel delovati tudi mladinski krožek za socialne študije «E. Curici», ki bo priredil tudi vrsto konfe- Voditclji sekcij KPI so dolžni, da v teh dneh, ki nas ločijo od zaključka «meseca za mladino» posvetijo posebno pozornost mladinskim vprašanjem in da poskrbijo za to, da se izvedejo sklepi, ki so bili sprejeti. Mladinsko komunistično gibanje naj se učvrsti po vseh mestnih okrajih in v vaseh in naj v resnici poslane dobra in močna, množična mladinska or. ganizacija. Sekcij ski kongresi Razne sekcije naše partije pripravljajo svoje kongrese, na katerih bodo tovariši pregledali svoje dosedanje delovanje, izvolili nove odbore in sprejeli sklepe za bodoče delovanje. Sekcija v Skednju bo imela svoj eg*g | "_______________________________________________ Pretekli teden so italijanski nacionalistični študentje v Trstu priredili nekaj manifestacij po mestnih ulicah. Manifestirali so za «obrambo italijanstva bocenske pokrajine» katero naj bi ogražali tamkajšnji Nemci, študenti so vzklikali proti Avstriji. Nosili so tudi nekaj transparentov s podobnimi gesli toda med njimi so bili tudi transparenti z napisi proti uvedbi dvojezičnosti v Trstu. Slišati je bilo tudi vzklike proti Slovencem. Vprašujemo se, kaj ima skupnega kampanja za «obrambo italijanstva Bočna» s tržaškimi Slovenci? Vsa resnično demokratična javnost je obsodila provokacije mlečno-zobih študentov. Slovenci pa, se povrh tega še zgražamo nad zadržanjem policije, ki je pustila, da so ti mlečnozobci žalili naš narod v Sirjenje našega lista v Bazovici in Gropadi Naši tovariši v Bazovici so pred kratkim sklenili, da bodo odslej dalje, redno prodali od 80 do 100 izvodov našega lista. Ta sklep je vse hvale vreden. Tudi tovariši v Gropadi so se Nadaljevanje z 2. in 3. strani Nikita Hruščev o revizionizmu ZKJ (Nadaljevanje z 2. strani) [ sistično-Ieninističnemu nauku o 1 odmiranju države. Kot sem že povedal, nimano danes več političnih pripornikov. Ne bi škodovalo, če bi jugoslovanski voditelji, ki tako radi razmotrujejo o odmiranju varnostnih organov, osvobodili vse komuniste, ki trpijo v ječali, ker se ne strinjajo z novim programom ZKJ, ker imajo drugačno gledišče od voditeljev o izgradnji socializma in vlogi partije. Leninizem uči, da bo država izumrla ko bo komunizem popolnoma zmagal. V sedanjih po. gojili bi ošibeti socialistično dr-žavo pomenilo pomagati na. sprotnikom. Če nas danes imperialisti ne morejo poraziti, nam revizionisti v bistvu predlagajo, naj se sami razorožimo s tem, da uničimo državne organe, ki jamčijo obrambo deže-le in naj se predamo sovražniku. * * * Jugoslovanski voditelji večkrat trdijo, da se komunistične partije izjavljajo proti njim, ker se pri gradnji socializma opirajo na posebnosti svoje dežele, namesto da hi sledili vzgledu in izkušnjam socialističnih dežel. To seveda pomeni potvarjati stvarnost. Marksistične-leninistične partije priznavajo posebnosti razvoja sleherne dežele. Toda to ne pomeni, da se gre lahko v socializem po poti, ki je izven splošne poti. katero je nakazal marksizem-Ienini-zcm. Posebnosti poti izvirajo iz skladnosti z značilnostmi položaja in obdobja v katerem se razvija neka dežela. Nekaterih ukrepov, ki jih je n. pr. napra. vila svoj čas Sovjetska zveza za izgradnjo socializma v deželi, ni mogoče mehanično izvajati v drugih deželah. Vse socialistič- ne dežele gradijo socializem, toda to se ne izvaja po v naprej določeni shemi. Komunistična partija Kitajske uvaja mnogo izvirnih oblik pri izgradnji socializma. Toda kljub temu ne obstojajo in ne morejo obstojati med nami in njimi nobena nesoglasja. Jugoslovanski revizionisti so osredotočili sedaj svoj ogenj proti Ljudski republiki Kitajski in širijo vsakovrstna podti-kovanja o nesoglasjih, ki naj bi se bila pojavila med KP ZSSR in KP Kitajske. Ruski pregovor pravi «lačna jezična žena misli samo na kruh». Revizionisti si prizadevajo, da bi odkrili nesoglasja med našima komunističnima partijama, toda njihova varljiva upanja so zapisana neuspehu. Mi se popolnoma in v vsem strinjamo z bratsko Komunistično partijo Kitajske, tu-di če so iz mnogih vidikov njene metode izgradnje socializma različne od naših. Dobro vemo. da ima Kitajska svoje posebnosti pri zgodovinskem razvoju. v številu prebivalstva, ravni proizvodnje in narodni kulturi. Zgrešeno bi bilo ne videti teh razlik in kopirati kar velja za neko deželo, toda ne bi bilo primerno za drugo. Zakaj ni nesoglasji med nami in KP Kitajske? Zato, ker sta razredno zadržanje in razredno razumevanje enaka za obe partiji. KP Kitajske je trdno na razrednih stališčih marksizma-leninizma. Bori se proti imperialistom in izkoriščevalcem, bori se za spremenitev življenja na socialističnih osnovah, zvesta je načelu mednarodne proletarske solidarnosti in se navdihuje po teoriji marksizma-leninizma. Osnovna stvar je ohraniti in okrepiti razredno solidarnost v borbi proti kapitalizmu, za o-evnboditev delavskega razreda, za izgradnjo socializma. O tej točki ne more biti med komunisti nesoglasja in ne posebnih koncepcij. In to je tisto, kar nas loči od revizionistov. Vprašanja sredstev in konkretne prakse pri izgradnji socializma so notranja vprašanja sleherne dežele. Mi ne diskutiramo z jugoslovanskimi voditelji o ustanavljanju delavskih svetov ali o drugih problemih njihovega notranjega življenja. Ko se je podpisalo deklaracijo konference predstavnikov komunističnih in delavskih partij socialističnih dežel, se o tem vprašanju ni dalo nikake ocene in ni bilo diskusije. Jugoslovanskim revizionistom lahko rečemo : ne iščite razpok, kjer jih ni. Vidno je, da se hočete opogumiti in varati jugoslovanske narode, češ da me obstojajo nesoglasja samo med nami in vami, marveč tudi med ZSSR in Ljudsko republiko Kitajsko. Toda iz te moke ne bo kruha. Nesoglasji ne boste videli, kot ne more nihče videti lastnih ušes. Žena v narodni pesmi (Nadaljevanje s 3. strani) mu /»na, zanjo hi dali Turki več denarja, a bo manj greha. In Bogdan proda ženo za tristo dukatov. Postavi jo na konjiča in odvede, v lugujoči hiši pa ostane Bogdan sam. Druga varianta pesmi pa opeva pretresljiv zaključek. Jelo Bogdanovo kupi turški beg Filipovič in jo odvede kot sužnjo domov. Med pogovorom pa izvesta, da sta si brat in sestra. Seveda se Jela vrne domov k svojemu možu. In sedaj še malo dalje proti jugu. med Srbe. Nedvomno spada srbska narodna pesem med najbogatejše v svetovni tradicionalni literaturi in to po pestrosti, strašnosti, junaški a obenem tudi zločinski vsebini. V večnih borbah proti Turkom, Nemcem, Madžarom, ciganom in drugim sosednim narodom, živeči na živahnem pretoku med dvema kulturama, med Vzhodom in Zahodom, pod visokimi snežniki in ob morju ter na ozemlju, ki je bilo priča hudih in izredno krvavih borb, so ustvarili srbski ljudski pevci tako epsko kot lirsko pesem čudovite lepote, vsebinskega bogastva in raznolikosti. Zato pa je na svetu malo narodne poezije, ki bi imela tudi tako veliko število različnih žena. Mnoge žene so mučenice zaradi mož-pijancev, nekatere pred smrtjo plemenito odpuščajo, druge pa može-pi-jance zastrupijo. Mnoge žene so nesrečne zaradi prisiljene poroke s starci, dasi ljubijo drugega. a se z njim ne morejo in ne smejo poročiti, mnogo žen pa je izbiralo ali bilo umorjenih, mnogo odpeljanih v turško suženslvo itd. Od vseh številnih pesmi, naj na tem mestu omenimo samo eno o Milici, najmlajši hčerki Jugo Bogdana in sestrici devetih bratov-junakov. V Milico se zaljubi Lazar, sluga silnega carja Stjepana. Pesem jo opisuje: «Ljepa ti je Milica gospodja, u slruku je tanka i visoka, a u lica bjela i rumena...» in jo postavlja v zvezo z zmajem, katerega jo osvobodi silni Vuk Andjelič. Lazar odide na Kosovo v boj. Milica ga prosi, naj ji pusti doma vsaj enega brata. Mož v to privoli, toda nihče izmed bratov noče ostati doma, vsi hočejo z «bračom umrjeti...» Tako ostane sama z dvema hčerkama in čez nekaj časa izve, da so na Kosovem padli mož, oče, vsi bratje, nakar se še sama poda na bojišče, streže ranjencem in išče trupla svojih dragih. Ko jih najde, jih pokoplje v skupnem grobu, žaluje in že nadalje streže ranjencem na bojišču, kjer je bila pobita vsa srbska vojska.. MILIVOJ DOLANC obvezali, da bodo razprodajali redno okrog 40 izvodov našega lista. Tako tovariše v Bazovici kot tovariše v Gropadi stavimo za vzgled tovarišem in prijateljem drugih vasi, zlasti listih, kjer se naš list še ne prodaja redno. Ta dva primera nam po drugi strani nesporno potrjujeta, da je z dobro voljo mogoče raz- širiti mrežo raznašalcev našega tiska ter s tem vršiti zelo koristno politično delo, ki je še posebnega pomena za tiste kraje, kjer ni druge politične aktivnosti. Sestanek odbora združenja Italija-ZSSR Pretekli teden sc je sestal Glavni svet Združenja za kultur-ne stike s Sovjetsko zvezo, da izvoli iz svoje srede izvršni odbor. Ob tej priliki so bile začrtane smernice bodočega dvomesečnega delovanja. Prisotni so iznesli predloge za pospešitev razdeljevanja glasil in publikacij organizacije, za razde-Ijevanje pristopnic in pridobivanje kolektivnih članov ter za prirejanje predavanj o šolskem življenju v Sovjetski zvezi, o zunanji trgovini ZSSR, o vprašanjih notranje demokracije itd. Ob lej priliki je predsedujoči, profesor Ernesto Weiss, pre-čital pismo generalnega tajnika Združenja ZSSR-Italija iz Moskve, Ivana Maksimovskcga, ki je v imenu vodstva ustanove izrekel prisrčna voščila novoizvoljenemu glavnemu svetu za dosego novih uspehov v častni na-logi razvoja in utrditve bralstva in kulturnih stikov med narodi SZ in Italije. M i T pretekli ponedeljek je umrl naš dobri prijatelj, tovariš Zdravko Tretjak iz Križa, star komaj 32 let. Umrl je zaradi težkih poškodb, ki jih je dobil prejšnji dan pri padcu z motornim kolesom, ko se je, kot po navadi, peljal na delo v šli-vansko papirnico. Vest o tragični smrti je silno pretresla vse, ki smo ga poznali in cenili. Fant, ki je imel pred seboj, lahko rečemo, vse življenje, je moral leči v hladni grob. Najbolj pa je, seveda, ta grozna nesreča pretresla njegove svojce, predvsem pa priletno mater. Pokojni Zdravko je bil zelo priljubljen tovariš. V delavsko gibanje se je vključil ko je bil še zelo mlad. 17-letnega so nacisti odpeljali v Nemčijo v internacijo. odkoder se je vrnil težko bolan šele poleti 1945. Dalj časa se je zdravil doma in kasneje v Jugoslaviji, kjer se j c, potem ko je ozdravil, učil svojega poklica, mehanike. Po povratku domov je bil vrsto let brez prave zaposlitve, tudi zdravje je imel slabotno. Kljub temu pa je deloval v naših organizacijah kot član KP in marljivo sodeloval v pevskem zboru «Vesna». Šele pred nedavnim je dobil delo v novoustanovljeni papirnici v Stivami in pred dobrima dvema mesecema je bil uvrščen med stalne delavce tega podjetja. Šele sedaj se je odprla pred njim nova doba in upal je na skorajšnjo uresničitev svojih mladeniških upov, kar pa je preprečila kruta nesreča. Kako je bil blagi pokojnik priljubljen v Križu je še enkrat potrdil pogreb, ki je bil v torek popoldne, katerega so se malone udeležili vsi vaščani. 19 vencev, nešteto šopov cvetja, vrsta deklet v belih oblekah, 26 deklet v narodnih nošah, dva vaška pevska zbora in pa neskončno dolga vrsta vaščanov in okoličanov je spremljalo krsto na zadnji poti. Zbor «Vesna» je bil v celoti navzoč, za kar je marsikateri fant opustil delo. Tudi naša federacija je poslala na pogreb številno delegacijo, na čelu katere sta bila sekretar tov. Sema in tovarišica Marina, ki je imela ob odprtem grobu v srce segajoči poslovilni nagovor. Naj bo 1)1 agentu tovarišu lab. ka domača gruda, vsem žalujočim, predvsem pa tako potrti materi naše najgloblje sožalje ! kongres konec marca. V ta namen so se vršili sestanki nekaterih celic. Na njih so tovariši razpravljali o važnih problemih, med katerimi spada na prvo mesto problem tamkajšnje livarne ILVA, ki še posebno živo zanima škedenjsko prebivalstvo. Kongres ANPI bo 25. aprila Pokrajinski odbor AN Pl (Vsedržavno združenje partiza nov Italije) v Trstu je sklenil na svoji zadnji seji, da z ozi1 rom na to, da se bo vršil vsedf žavni kongres ANPI šele sredi maja, odnese svoj pokrajinski kongres na 25. april. Kot j« znano je bilo prvotno določal no, da ho omenjeni pokrajinski kongres že 1. marca. ( Izjava ANPI i Č V zvezi z vestmi, po katerit ^ naj bi tukajšnja ANPI vabil* y na svoj kongres tudi bivše par" ^ tizane. ki niso včlanjeni v nje . ni organizaciji, odbor ANPI i* javlja, da to ne odgovarja re* ® niči. Na svoj kongres vabi 1* * bivše partizane, svojce padli) u borcev in bivše pripadnike od" (J porniškega gibanja, ki soglašaj« s z njeno politično platformo. j, to odklanja vsako podtikanj* o «vmešavanju v dejavnost d P1' ^ gih partizanskih združenj n, k«1 ' so to objavili nekateri tržašk' s časopisi ANPI vabi svoje člane in pd' D jatelje, naj se strnejo okro! L njene organizacije zato. da b« j, postala vedno močnejši brand y v obrambi pravic, ki so p ri pa** ■ nikom bivših partizanskih en«1 ' zajamčene v ustavi in izjavli3 da je vedno pripravljena sod« lovati v enotnih akcijah z vs<" 11 mi odporniškimi gibanji. d Smrt vzorne žene Borba za obnovo gospodarstva Za prihodnji ponedeljek je «klican skupni sestanek sekcij iz Skednja, Sv. Ane in Kolonkovca. Sestanek bo na sedežu sekcije pri Sv. Ani, na njem pa bodo razpravljali o problemih, ki se tičejo najvažnejših industrijskih ustanov in podjetij, ki se nahajajo na območju omenjenih sekcij in ki so ILVÀ, čistilnica Standard in žaveljsko industrijsko pristanišče. Tovariši bodo razpravljali o deležu, ki naj ga dajo komunisti v akciji za obrambo tega sektorja gospodarstva v okviru splošne borbe za obnovo vsega tržaškega gospodarstva. Prešernova proslava v Mačko vi j ah Pokojni Zdravko je izhajal iz zelo zavedne in delavski stvari predane družine. Eden izmed njegovih bratov, Marcel, je skupno s 16 tovariši iz Križa pa. del leta 1944 med zločinskim napadom Nemcev v Cerknem. Njegova dobra mali pa je najstarejša živeča članica KP v Križu. Točno tri tedne pred nenadno smrtjo mladega Zdravka je legla v grob njegova teta Cotič por. Sirk Justina stara 79 let. Pokojnica je bila znana kot skrbna, zavedna in poštena žena ter mati osmero otrok, ki so vsi I prav tako zavedni in predani delavskemu gibanju. Tudi njenega pogreba se je udeležila množica vaščanov in okoličanov ter pevski zbor. Družine Cotič, Sirk in Bukavcc se preko našega lista zahvaljujejo za izraze sočustvovanja in udeležbo na pogrebu vaščanom, Komunistični partiji, pevcem in vsem darovalcem cvetja in vsem ki so na kateri koli način počastili spomin nepozabne pokojnice. Naj ji bo lahka rodna zemlja, žalu. j oči m pa naše iskreno sožalje ! Iz Saleža SOŽALJE Ob nenadni smrti tovarišice Katarine Mcr-kuža iz Saleža. izrekata krajevna celica KP in prosvetno društvo «Rdeča zvezda» tovarišu Josipu in lov.ci Bogomili ter o-stalim svojcem in sorodnikom globoko sožalje. Pridružuje «e tudi «DELO». Pogreb tovariša Zdravka Tretjaka v Križu 15. februarja je priredilo prosvetno društvo v Mačkovljah Prešernovo proslavo za svoje člane. Mladina, ki po večini sestavlja to društvo, je pripravila zelo posrečen spored. O Prešernu je govoril predsednik A. Smotlak. V svoj govor je vključil tudi številne odlomke pesnikovih poezij. Adelina Slavec, Miranda Purge r. Norma Olenik, Cecilija Bandi in Danica Tul pa so podale vrsto recitacij. Danica Tul in Aleksander Smotlak sta. oblečena v narodne noše, podala dvogovor «Od železne ceste». Oh tej priliki so bile razdeljene tudi članske izkaznice domačega prosvetnega društva. Letos so v to društvo pristopili tudi številni novi člani, kar je zelo vzpodbudno. V znak priznanja mladim prosvetnim delavcem je SIILP iz Trsta podarila društvu zavoj knjig za novo društveno knjižnico. 15. obletnica smrti tov. Cermelija 3. marca je poteklo 15 let od mučeniške smrti tržaškega mladinskega voditelja Sergija Cermelija, ki spada nesporno v vrsto najzaslužnejših antifašistov tržaškega mesta. Cermeli je hil ustreljen na trgu Stare mitnice v trenutku, kn je opravil neko zelo važno nalogo, ki mu jo je zaupala antifašistična organizacija. Ob 15. obletnici smr. ti so predstavniki ANPI položili venec na spominski kamen v parku «Rimembranza» pri Sv. Juslu. mučenikova mati pa je darovala 3.000 lir v sklad zn kritje stroškov bližnjega kongresa ANPI. Posl. Vidali obiskal s jetnike j J v Coroneu i Poslanec* Vidali je v ponedf 1 jek obiskal zapore v ul. Col^ neo. Raztovarjal se je z ravfl3 teljem zaporov in z jetniki se zanimal za razmere, v k* terih živijo. Kot je znano, se nahaja njen» ječa > zelo slabem pol^ žaju in je nujno, da se zgra^ nova. V zadnjem času se gov^ o tem, da bodo zgradili nov‘ ječo nekje v bližini Mirama** Koliko prebivalcev ima Tržaško ozemlje Iz podatkov, ki jih je pf r e m i c r a PEKEL JE VENDAR PEKEL fantazija v dveh dejanjih OGLEDALO monolog Spisal JOSIP TAVČAR ________________