259. številka. Ljubljana, v četrtek 12. novembra. XVIII. leto, 1885. Ithaja vsak dan ive^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld,, m jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dum računa se po 10 kr. za mesec, po .>0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila pladnje so od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 Kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi so no vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Eirbiša hiši, „Gledališka stolna". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Naša obramba. — o.— Ob pojmovih, ki živijo nam v naši dobi o nalogi državne notranje politike, je sila mučno in žalostno opazovanje, da morajo slovanski rodovi v Avstriji biti v vednem strahu, v vedni borbi za svojo narodnost, eksistenco svojo. Moderne države prva in zadnja naloga je to, da s svojo skrbjo in podporo objema jednako vse svoje podložnike, in 5e ima v Bebi raznolične narode, da sleharnemu narodu daje to, kar mu je potrebnega za boljšo bodočnost, za gmotni in duševni razvoj njegove individualnosti. Drzno pa so se od te naloge oddaljevali državniki avstrijski! Tisti, ki so v polupretekli d6bi imeli krmilo naše države v nespretnih svojih rokah, še danes ta dan „sans fac;on" izjavljajo, s kakšnimi stebri so podstavili avstrijsko cesarstvo, ker so je bili postavili na narodni duvalizem, na načelo, da tostran Litve gospodujejo Nemci, a na oni strani Litve Madjari! To kaže, da jih ni zmodrilo izkustvo svojega vladanja, da še sedaj ne uvidijo posledic svojega političnega herostratstva, ki je dolga leta uničevalo nenemške in nemadjarske narodnosti, tako pa tiralo avstrijsko državo v gotovo konečno propast. Država v taci h rokah ni le grešila z neizpolnjevanjem svojih dolžnosti j, marveč je ona sama ostentativno zanikavala svoje naloge, je načelno krušila red umstvenega in naravnega prava, je „a priori" pobijala vzvišeni pojem države, s katerim se človeška znanost ponaša v devetnajstem stoletji! Slovani v cislitavskih pokrajinah živimo sedaj s srečno mislijo, da jo za vselej konec nesrečne polupretekle dobe, načelne nemške superi-joritete nad nami, „mferij ornimiu Slovani. Ali s tem še ni rečeno, da so sedanji naši državniki na Dunaji prešinjeni s pravim, Avstriji in znanstvenemu pojmu politike prikladnim programom, da za slovanske narode v Avstriji tako skrbijo, kakor bi morali! „Facta loquuntur", — govorijo naše slovenske razmere! Ustanoviti smo si letos morali šolsko društvo, da bomo z njim odbijali naval germanizacije, da bomo zapuščenim Slovencem ob nemški in laški meji preskrbovali prepotrebno osnovno izobraževanje z njihovim na- i rodnim jezikom. Ne bilo bi nam treba s težkimi I žrtvami zalagati „Družbe sv. Cirila in Metoda", ko bi vlada pred očmi imela svojo dolžnost. To, kar mi sedaj nameravamo in pripravljamo z novim društvom, to bi moralo biti delo naše vlade. Dolžnost države je, braniti narode mejsobnih napadov in pre-ziranj, njena skrb bi imela biti, da slovenski okraji po Koroškem, Štajerskem, v Primorji in v Istri do-bodo zadostno število narodnih šol. In baš to se ne dd doseči z umom, ker pri vsem tem, da že več kot dvajset let uživamo „svobodo", da seje Avstrija preobrazila v „pravno državo", da v osnovnih državnih postavali člen XIX. določuje narodno jednako-pravnost, pri vsem tem, da je predzadnji prestolni govor razglasil Avstrijo za „zaščitnico pravic in svobode vsem narodom", da grof Taaffe po svojem iz usti lu ne daje „Slovanov na steno pritiskati", da se že sedmo leto poskuša z uvedbo pravični šili razmer in činov, da se je v zadnjem prestolnem govoru znova slovesno obljubila jednaka skrb za „duševni in gmotni razvoj vseh narodov" — ker navzlic vsemu temu morajo baš Slovani misliti, kako se bodo najvspešniše organizovali, da si ohranijo in gojijo svojo narodnost. Fraza, da je v novejšem času nemštvo Avstrije zatirano, je neizmerno smešna, do-seza pa jako pametni svoj namen, ter služi za pretvezo, pod katero se isto nemštvo tem brezozirniše zajeda v svojino slovanske narodnosti; ako tačas oficijalna germanizacija z manjšini naporom postopa, zato pa je tem drzniše delovanje neoficijalne nemško-narodne propagande, ker ta si ravno za Taaftejeve vlade celo taka področja osvaja, do katerih si ni upala niti pod sijajno prikaznijo Auersperg-Lasser-jeve zvezde. V istini imamo se sedaj Slovani boriti z nemškim nasprotnikom, katerega je užaljena strast razbrzdala uprav do kanibalskega ekstrema. Ker pa smo Slovani razdeljeni in se nam je braniti vsak sebi, zato so naše pozicije zelo opasne nasproti zje-dinjoni moči avstrijskega nemštva, katero še vrhu tega ima mogočno zaledje. Oko naše države, naše pokroviteljice vse to vidi, a kakšno misel imajo o vsem tem njeni merodajni, a tudi odgovorni faktorji? Mi od teh stran ij niti simpatij ne čutimo za svojo narodno obrambo, kamo-li podpore? Nasprotno silijo nas vsa znamenja v prepričanje, da vladne naše kroge še vedno vodi absolutistični in centralistični nazor, da je nemško isto kar avstrijsko, da te fundamentalne zmote v državni politiki neso še pregnali beli dnevi, premnogi nemško-narodni pojavi novejšega javnega življenja. Tudi nemštvo z novejšo kvalifikacijo zmatrajo odgovorni državniki v Avstriji za steber države, kateri mora na vsak način ostati trden, če možno biti še bolj podprt. To je istina, ki jo patrijotični Slovani obžalujemo, to pa je tudi tisto, zaradi česar se Slovani še v sedmera letu Taaftejeve vlade braniti moramo in žrtvovati svoje najboljše moči za stvar, katera bi po pravici in resnici morala biti skrb državne vlade. Nemško državljanstvo je združilo svoje zasobne moči za ponem-čevanje in tako opravlja „ressort" poprejšnjih vlad, slovanski narodi pa smo prisiljeni odbijati take brutalne napade, kateri so ob jednem napadi na notranji napredni razvoj Avstrije, in še več: napadi na celoto, suverenstvo cesarstva. Kaj potem pre-ostaje še odgovorni vladi ? Vse to videti, lahko smo pesimistični, - a navdušuje nas zavest, da trpka naša obramba velja najvišim svetinjam, katerih zdrav in probujen narod nikakor trgati ne da, da pa tudi velja — za dom, za cesarja! Politični razgled. llUtraiiJe dežele« V L j ubijani 12. novembra. Kakor se govori, bode se držal nemil zboru, ko se zopet snide, takoj predložila vladna predloga o zavarovanji delavcev proti nezgodam in boleznini, katerih vlani zbor ni bil rešil. Nove predloge se bodo ozirala na one spremembe, za katere se je vlani izrekel odsek. Predlogi se bode priložila statistika o nezgodah, katero so izdelali obrtni nadzorniki. Ker je baron Conrad poklican v gospodsko zbornico, izpraznen je njegov državnozborski mandat v Radautz-Kinipolunškcm volilskem okraji v Bukovini. Za ta maiidat se bode potegoval novi iinueiii iiBimislc i* Gautsch. Njegov protikandidat bode nadsodnijskl svetnik Pitey, kateri pa nema dosti upanja, da hi zmagal. Minister vnanjih zadev odgovoril je v bud-getnem odseku avstrijske delegacije na interpelacijo Poljaka Czerkavskega o iztiranji Poljakov iz Rusije. Ugovarjal je, da njemu ni znano, da bi bilo LISTEK. Rip Van-Winkle. (Tz W. Irviugovo „knjige črtic' poslovenil Vinko.) (Dalje.) Velika napaka v Kipovem značaji pa je bila ta, da mn je bilo nepremagljivo zoperno vsako delo, ki bi mu kaj prinašalo. Temu ni moglo biti uzrok pomanjkanje pridnosti oli strpljivosti: mogel je sedeti na mokrej skali s trnikom, ki je bil dolg in težak kot tatarsko kopje, in cel dan loviti ribe, ne da bi mrmral, če prav niti jedna riba ni hotela zagrabiti in podbuditi ga. Po cele ure je mogel na rami nositi puško za ptiče, dirjajoč po gozdih in močvirjih, navkreber in navzdol, da bi ustrelil par veveric ali divjih golobov. On bi se nikdar ne hotel braniti, sosedu pomagati tudi pri najtežjem delu, in vselej jo bil prvi pri vseh kmetskih zabavah, naj so lupili koruzo, ali zidali kamnitne ograde. Poleg tega so ga vaške ženske imele o prilikah za Bela in da jim je opravljal majhna lahka dela, katerih njih menj skrbni soprogi neso hoteli zanje po-stopiti se. Skratka, Rip je bil pripravljen, vsakemu pomagati pri čemer koli, le sam sebi ne; kajti da bi izpolnoval svoje domače dolžnosti in urejeval svojo last, to se mu je zdelo nemogoče. Kes, dejal je, da ni vredno delati na njegovem zemljišči; da je najslabši košček zemlje v celej deželi; da gre vse na njem narobe in da bi šlo narobe vkljub prizadevam njegovim. Njegove ograje so se veduo podirale, kakor jo pravil; krava zaide ali pa gre v škodo v zelje; plevel je na njegovem polji gotovo hitreje rasel nego drugje; dež je baš takrat imel navado liti, kadar je imel on zunaj hiše kaj opraviti; in tako, če prav se je očinstvo pod njegovo roko krčilo od njive do njive, dokler ni ostalo druzega kot jeden sam košček za koruzo in krompir, je bil vender tudi ta imetek v vsej okolici najslabše obdelan. Tudi njegovi otroci so bili tako razcapani In podivjani, kot bi ne imeli lastnika. Njegov sin Rip, Sloveče, podobno mu do pičice, obetal je, da bode s staro opravo podedoval tudi navade svojega očeta. Navadno ga je bilo videti, kako je kakor žrebe tekal svojej materi za petama, oblečen v obnošeno široke hlače svojega očeta, ki so mu delale mnogo trpljenja, da jih je z jedno roko držal kvišku, kakor lina dama v slabem vremenu svojo vlečko. Sicer pa je bil Rip Van-\VinkIe jeden onih srečnih umrjočih, onih preprostih, trdokoŽnih značajev, katerim je svet igrača, kateri jedo beli ali črni kruh, kakerSen se že dobi z manjšim dušnim in telesnim naporom, in kateri rajši gladu umirajo ob vinarji, nego da bi delali za tolar. Ako bi ga bili pustili v miru, prežvižgal bi bil vse življenje z vsem zadovoljen, ali žena ga je neprestano obirala, češ da je len, brezskrben in da bode svojo družino šo pogubil. Zjutraj, opoludnu in zvečer tekel jej je jezik brez prestanka, in kar koli je on rekel ali storil, vzbudilo je gotovo cel poplav domače zgovornosti. Rip jo samo na jeden način odgovarjal na vse takšne propovedi, in tega se je bil, često rabeč ga, čisto navadil. Zmajeval je z ramama, stresal z glavo, dvigal oči, rekel pa ni kar nič. Ali to mu je nakopalo na glavo vselej zopet nov ropot od žene, tako da je rajši zbral svojo vojsko ter se podal na polje, — res jedina rešitev za podložnega soproga. Jedini hišni pristaš Kipov bil je njegov pes, Volk, ki je bil baš tako pod oblastjo kot gospodar njegov; kajti gospa Van-\Vinklova imela ga je za tovariša v pohajkovanji in jo sosebno na Volka gledala z zlim očesom, mislec, da je on uzrok, da je njegov gospod tolikrat ušel s prave poti. A istina y ^*^p8r' res toliko osob i/tiranih iz Prusije, kakor se govori. Do 15. oktobra bilo je iztiranih samo 29 posamičnih osob in 30 družiti galiških. . Pa še mej temi je većina galiških Židov. Minister misli, da ima Rusija popolno pravico i/tiravati ino/enice, kajti tu neso merodajua teoretična mnenja učiteljev mejnarod- nem prava. husija iz ozirov notranje politike ne more dopuščati, tla bi se priselilo preveč avstrijskih in ruskih Poljakov, da se ne spremene v njenih deželah jezikovni in verski odnošaji, kar bi utegnilo škodovati pruskemu državnemu interesu. — Glavni zapopadek Riegrovega govora v budgetnem odseku avstrijske delegacije o balkanskih zadevah bil je ta-le ('udno je, kako različno se obravnavajo vnanje zadeve to in onostran Litve. Tam se od vlad'1 energično in odločno zahteva odgovor o vna-njej politiki. Ministerski predsednik ogerski jako upliva na vnanjo politiko in svojim nazorom tudi v delegaciji pridobiva veljavo. Kako drugače je v avstrijskem državnem zboru in avstrijskej delegaciji! Vse molči, da bi le kaj ne prišli z vlado navskriž zaradi vnanje politike. Celo takoiinenovana „schiirf-ste Tonart je proti vladi jako prijenljiva in krotka, če tudi drugod povsod dela opozicijo. Minister vnanjih zadev ima težek položaj, ako se hoče ozirati na vse avstrijske narode. Jaz sem zadovoljen s sedanjim vodstvom vnanjih zadev in se nadejam, da „Rokdisrath-Correspondenz" ne bode zamolčala te moje izjave. Tudi z nemškim prijateljstvom sem zadovoljen, če tudi Nemčija v narodno-gospodarskih zadevah in v zadevi i/tiranja Poljakov z nami kaj brezozirno postopa. Kavno tako važno za nas je prijateljstvo z Rusijo, katero gospodu Heilsbergu ne ugaja, kateri bi rajši, da bi ne bili v prijateljstvu s to državo. Kar se tiče orijentalskih zmešnjav, mislim, da bi Avstrija morala podpirati ne le Srbijo, ampak tudi težnje bolgarskega naroda po združenji. Hitri in popolni vspeh gibanja kaže, da je narod za zjedineitje. Našim koristim nt) škoduje združenje Bolgarov in v Bolgariji je jedro za življenja zmožno in obširno slovansko državo, kajti bolgarski narod biva daleč zunaj meje Bolgarije in ima jako dobra Svojstva. Veseli me, da je vlada izjavila, da hoče podpirati pravoslavne življe na Balkanu. Toda ne bilo bi se treba tako strogo držati besed Berolinske pogodbe, katera je popolnem napačno delo in je bila skovana le za ponižanje Rusije. Na Balkanu ni nobenega ravnotežja in jaz jako dobro poznam tamošnje etnograficne razmere. V Srbiji se sklicujejo na neke obljube in jamstva avstrijske vlade in dobro bi hi Id, da hi minister odločno izjavil, da se Srbiji ui nič obljubilo in da ta država postopa popolnem na Bvoja nevarnost in odgovornost Tega govor; Riegrovega tedaj nesmo mogli priobčiti, ko smo objavili razlaganja Kalnokvjeva o položaji, ker je h la „Ueichsratli-Coriespodenz" ga skoro popolnem zamolčala. Ta korrespondeuca jako pristransko objavlja por« čila iz odsekov delegacij. Najvažnejše go-v« re slovanskih delegatov, ako vladi ne ugajajo, skoro popolnem zamolči, vsako besedo, ki je vladi po \olji, pa jako verno zabeleži. Zaradi tega se je nedavno že pritožil Rieger, toda brez vspeha. Sedaj je pa kratki obseg Kiegrovega govora po drugem potu prišel v časopise, sporočil ga nek delegat sam, kakor si ga je zapomnil. Vspeh konference je tembolj dvomljiv, ker Rusija ne more spremeniti svojih nazorov. V poli-tiških krogih se naglasa, da je obnovljenje status uiio ante brez vsacih ustopkov ruske vlade potrebno, da Rusija zopet pridobi v Bolgariji avtoriteto, katero je poprej tam imela. Rusko časopisje izjavlja, da se pod ustanovljenim status quo ante ne umeje samo razdelitev obeh Bolgarij, temveč zavarovanje ruskega upliva v Bolgariji, da bolgarski narod ostane pod uplivom ruske 111061, ter se ga ne polaste druga mišljenja, v škodo splošnih slovanskih in- teresov. V Parizu se v dobro poučenih krogih govori, da bode Rusija na konferenciji prellagala demobilizacijo bolgarske, srbske in grške vojske in da m' bolgarski knez odstrani Od ruske strani se odločno oporeka, da bi bili imeli vodje vzhodnorumelijskega gibanja in neke ruske osobe, mej njimi voditelj ruskega konzulata v Plovdivu, kako posvetovanje, pri katerem bi bili Rusi ruvali proti bolgarskemu knezu. Vse to je le nesramno obrekovanje. Z bolgarske strani se pa poroča, da uradniki ruskega konzulata agitujejo po Vzhodnji Rumeliji, da bi narod spuntali proti Aleksandra. Katero poročilo je resnično, se ne ve. Mi mislimo, da stvar ni popolnem izmišljena. Če je ruski car tako odločno pokazal svojo nevoljo na bolgarskega kneza, je jalto verojetno, da bode Rusija vse storila, da spodkoplje Aleksandra. Govori se, da je mogoče, da velevlasti privolijo v združenje Bolgarov, samo poprej se mora uničiti fait accompli, kateri je ustanovil prevrat. Tudi Rusija bode privolila v združenje, samo poprej morajo Bolgari dobiti druzega vladarja Velevlasti nočejo, da bi se kar priznalo delo prevrata, ampak hočejo, da se zakonito premeni Bero inski dogovor. — V Rusiji so baje pričakovali, da bode bolgarski knez poslal nazaj ruske rede, ter da bode njegov oče prosil, da ga izbrišejo iz ruske vojske. Potem bi bil ruski car takoj prepovedal ruskim častnikom nositi bolgarske rede. Razen tega bi pa bila Rusija ložje našla kak povo I, da bi predlagala, da se odstrani knez. Bolgarski knez je pa iz političnih ozirov mirno potrpel to ponižanje, če tudi je nenavadno. Še nobenemu generalu se ni kaj tacega primerilo, ne pa kakemu vladajočemu knezu, ki je v sorodstvu z rusko carsko rodbino. Še celo tabnih častnikov se že več desetletij ni noben izbrisal na ta način iz seznama častnikov Na bol^arsk«- 1 Svslioj meji so baje že več dni vojaki streljali drug na ilru/.ega, če tudi vojna še ni napovedana. V ponedeljek je jedna srbska stotnija prestopila bolgarsko zemljo, pa s«1 je potem zopet umaknila. P.edvčeraj je pa pri Trnu 300 sriidvih vojakov skušalo vjeti 25 Bolgarov. Poslednji so se umaknili in Srbi so je preganjali jeden kilometer daleč v bolgarsko ozemlje. Najbrž so se potem zopet umaknili, ker sicer bi jih bili Bolgari že skušali s silo zavrniti, o čemer pa ni nobenega poročila. i"i' a.U-t vlada je zaukazala, da se imajo vsi v Berollnskem predmestji naseljeni ruski židjo izti-rati. Kakor se govori, se ta ukaz ni izdal iz političnih uzrokov, ampak zaradi tega, ker so židje preveč sleparili prebivalstvo. Papež je bajt; o Karolinških olocih že izrekel svojo sodbo, katerej se bosta podvrgli Nemčija in Španija. Poslednji je priznal neko moralično predpravico, a jej svetoval, tla odstopi nekatere otoke Nemčiji. Ta stvar, ki je napravila ob svojem času tolik«r» hrupa, je sedaj poravnana. Anglija je Ilirsui le vojno napovedala, kakor se poroča iz Ranguua. Odposlalo se je već vojnih ladij po zgornjem Irawadgy-ji. Z raznimi vojnimi založniki je vlada brzojavno sklenila pogodbe. Dop piši, I-£ (»oricc 9. novembra. [Izv. dop.] G. Ma-jonica, c. kr. profesor na tukajšnji gimnaziji, postal je imenitna osoba, o kateri se govori dandanes po vsej Gorici in v vseh krogih. Imenovani gospod imenovan je bil na ta zavod, ne da bi bilo mesto razpisano, ministerstvo ga je kar tako snu poslalo ter mu ob jednom izročilo voditeljstvo državnega muzeja v Ogleji. Priljubljen je le v merodajnih krogih v Trstu, kjer je našel v vseh položajih zavetje in zdatno podporo. Proti temu gospodu priobčil je v poslednjem številu tukaj izhajajoče „Rassegne" doktor Bizzorro poslano, očitajoč mu stvari, ki se nikakor ne strinjajo s častjo in poštenostjo odgojitelja nadepolne mladine, in sploh ne s častjo nobenega poštenjaka. Povod temu poslanemu bil je dopis iz Gradeža v naznačenom listu, kateri je obžaloval, da ni vodstvo državnega muzeja v Ogleji v rokah moža, kateri pozna popolnem domačo zgodovino in umetnijo ter ima dovolj poguma, da bi zabranil divje razruše-vanje v Ogleji in popravljanje brez vsacega sloga. Gospod profesor odgovoril je na ta dopis v prav razžaljivem tonu ter osobno uapal doktorja in odvetnika Bizzarro-ta, kateri mu sedaj javno očita, da ni imel prvi povoda jeziti se nad onim dopisom, dasi se mu je ondi mej drugim očitalo, da je le arheolog po dekretu, kateri si je na jako lahek način pridobil, ker je to istina, katera se da dokazati. Leta 1875, pravi doktor Bizzarro, predstavil se mu je mladenič z izgovorom, da ima od svojih profesorjev nalogo poiskati pojasnil, ker ne veruje, tla je bil v Ronkah riinsk most. Dobil je od njega (Bizzarrota) ne le dotična pojasnila, temveč tudi tri izvode neke monografije o starem Ogleji z napisom: „Die neuesten Ausgrabimgen in Acpiileia. Triest 187o. —" v kateri se je razmotrivalo tudi pitanje o mostu v Ronkah. Te bi imel g. Majonica izročiti profesorjem, dva druga posnetka (facsimile) iz originalnih načrtov slavnega kanonika Bertoli-a o Oglejskem mestu in tamošnje patrijarhalne palače v lb'. stoletji pa c. kr. dvorni biblioteki na Dunaji s pogojem, da bi se njemu poslal od tam prepis originalnega dela „Tavola Peutinglieriaua . Gospod Majonica je vse obljubil ter si prilastil tri zvezke in oba posnetka, a prvih ni izročil profesorjem, drugih ne dvorni biblioteki. Od njegovih sodijakov se je kasneje poizvedelo, tla je potem na Dunaji pričel predavati o začetku staroslavnega Ogleja, o njegovem obsegu in različnih načrtih, kar je razpravljala ravno prej napovedana monografija. S tem pridobil si je ime temeljitega starinoslovca o Oglejskih najdbah, mesto profesorja, ravnatelja in konservatorja. — G. doktor mu predbaciva dalje, da se tudi potem ni dosti učil o arheologiji, ter navaja v dokaz slučaj o nekem grobišči; očita mu, da je vse plošče, katere so on (dr. Bizzorro) in drugi našli, poslal v Beč in Beroliu, češ, da jih je Majonica našel, ter da se dići s tujini perjem itd. Dalje poudarja gospod odvetnik, da so vse Majoni« cove objave od 1. 1876 mešanica tujih del, tla je slednji zahajal v gostoljubne hiše, prepisoval stare napise ter jih objavil pod svojim im nom; da je zlorabil zaupljivost njegovo, ker je objavil v programu Goriške gimnazije načrt o starem oglejskem zidovji, kateri mu je odvetnik Bizzarro pokazal, ne da bi bil povedal vir, iz katerega je zajemal. Ko-nečno trdi Bizzarro, da je Majonica prodal ob svojem času po svojem opravniku par stotin ploščic; pet teh nakupil je gospod Gregorutti, a o drugih se še ne ve, kam so prišle, ter končuje, da so vsi dokazi, navedeni v tem poslanem, v njegovih rokah, isto tako tudi lista onih zlatih, srebrnih, steklenih in bronastih stvarij, katere so izkopali v „necropoli je, da je bil Volk v vsakem obziru, kar zadeva pasjo čast, najsrčnejša žival, kar jih je kedaj letalo po gozdih; ali katera hrabrost se more protiviti neprestanoj in vse premagujočej strahoti ženskega jezikaV Tisti hip, ko je Volk stopil v hišo, pobesil je glavo, spustil lep k tlom ali stisnil ga mej noge, potikal se z grešinkovim obrazom, mnogokrat po strani pogledal gospo Van-Winklovo, in o najmanjšem šumu metle ali kuhalnice zbežal je cvile k vratom. Sčasoma godilo se je Kip Van-Winklu vedno slabeje, čini bolj so potekala zakonska leta. Trd značaj se nikdar s časom ne omehča, in oster jezik je jedino ostro orodje, ki vsled neprestane rabe postane še ostreje. Dolgo časa imel je navado, s tem tolažiti se, da je pregnan iz hiše obiskaval nekako stalno društvo učenjakov, modrijanov in družili brezposlenih ljudij iz vasi; ti so imeli svoje seje na klopi pred malo krčmo, ki je imela za znamenje rudečkasto sliko njegovega veličanstva Jurija tretjega. Tu so posedali v senci dolge, lene poletne dni, malomarno klepetajoč o vaških čenčah in pripovedujoč brezkončne, uspavajoče povesti o ničem. Veuder hi bil marsikak državnik rad kaj dal zato, da bi mogel poslušati korenite razprave, ki so ča- sih prišle na vrsto, kadar je po naključji v njih roke prišel kakšen star časopis od kakšnega skozi potujočega tujca. Kako svečano so takrat poslušali vsebino, katero jim je razjasnjeval učenik Derrick Van-Bummel, urno, prebrisano človeče, ki se ni dal prestrašiti niti od najogromnejše besede v rečniku; in kako modro so se posvetovali o javnih dogodkih nekaj mesecev potem, ko so se bili dogodili! Mišljenje tega društva je imel po polnem v svojej roki Nikolaj Vedder, starišina v vasi in lastnik krčme, pred koje vratini je sedel od jutra do večera, premikajoč so baš toliko, kolikor je trebalo, da se je ogibal solnca ter se držal sence velikega drevesa; sosedje so po njegovem kretanji ure šteli uprav tako točno kot po solnčnej uri. Vsekako ga je bilo redkokedaj slišati govorečega; namesto tega pa je brez prestanka pušil svojo pipo. Ali vender so ga njegovi pristaši (kajti vsak velik človek ima svoje pristaše) po polnem razumeli in vedeli so, kako gre vzeti njegovo mnenje. Ako mu kaka reč, ki se je čitala ali pripovedovala, ni bila všeč, takrat ga je bilo videti, kako srdito kadi svojo pipo in krotke, pogostne in jezne dime odbija iz nje. Ako mu je pa bilo všeč, vlekel je dim lahno in počasi v se in v lahkih in mirnih oblakih pihal ga od sebe. Časih je pipo tudi vzel iz ust in dopuščajoč, vonjavemu dimu, da se mu je vil okolo nosa, kimal je dostojno z glavo, v znamenje, da je povsem zadovoljen. Celo iz te trdnjave je nesrečnega Ripa na zadnje pregnala prepirava žena njegova, ki je nenadoma planila v pokoj te skupščine ter ude od prvega do zadnjega zmerjala z malovredneži; niti presvitla oseba Nikolaja Veddera ni bila sveta otrov-nemu jeziku te grozne možakinje, celo v obraz mu je povedala, da jej soproga podpihuje v lenobi. Siromaku Ripu je bilo naposled skoro obupati; jedini pripomoček, rešiti se dela pri hiši in vršenja svoje žene, je bil ta, da je prijel za puško ter se zatekel v gozde. Tu bo je često usedel pod kako drevo ter zadržaj svoje torbe delil z Volkom, s katerim je sočuvstvoval kot s tovarišem svojega trpljenja. „Volk, ti revež," govoril je, „pasje življenje ti daje tvoja gospodinja; a ne boj se, dečko, dokler bom jaz živ, nikdar ne boš brez prijatelja, ki ti bo pomagal". Volk je na to navadno pomahal z repom, zamišljeno gledal svojega gospodarja v obraz, in ako psi sploh morejo čutiti pomilovanje, potem v istini mislim, da je on to čuvstvo vračal iz vsega srca. (Duljo prih.) della Colombora" ter so bile v Londonu prodane. Tu je veli očitanja nego more poštena profesorska duša prenašati; in vse je radovedno, kako se bode gospod profesor opravičil. I/ Celja 10. novembra. (Dejanje gosp. opata Wretschka.) Proti jugu Celjskega mesta stoji prijazen holmec, na katerem so sezidali pobožni Celjani cerkvico sv. Nikolaja. Celjani in tujci, katerih je po letu jako mnogo tukaj, zahajajo kaj radi na ta holmec, kajti odpira se z njega človeku krasen razgled na Celjsko mesto in vso pokrajino na severu od Celja. Na tem holmci ima tudi Celjski opat vitez \Vretschko, znan kot blag, ljubeznjiv človek, katerega vse spoštuje, samo Slovencev in pa duhovnikov nikilo, cerkvene gorice. Ravno pred hišico teh goric je mala planota, ter od te najlepši razgled, kajti drevje, ki je raslo ob robu holmče-vem, je posekano. Tukaj sem so torej Celjani in tujci kaj radi pohajali. G. opat, ki je za vse lepo jako vnet, sklene to planoto z neko zgradbo olepšati. In kakor je sklenil, tako je storil in imel je originalno idejo. Postavi torej sredi te planote tik na robu holinče-vem, tako da se iz mesta in z železnice kaj lepo vidi, majhno utico iz desek, skoro tako, kakoršno imajo vojaki stražniki, samo da ima vrata in je notri tako narejena, da se človek lahko usede, in sicer s hrbtom proti mestu. Služi pa tudi drugim namenom nego vojaške stražnice, kajti sem se umika g. opat, da si oddahne, ter premišljuje o minljivosti vsega človeškega. Materij al ist bi to utico imenoval — stranišče, pardon, pa res stranišče je. Da je torej g. opat postavil na tako lepo mestice to le zgradbo, kaže, kako fin okus in koliko razuma ima za naravino krasota. Pridobil si je s tem velike zasluge za olepšanje Celjskih sprehajališč; tujci in Celjani, ki bodo po letu okolu te zgradbe stali, ter občudovali Celjskega mesta krasno ležo in okolico, bodo se s hvaležnostjo spominjali opata, da je tako okusno in originalno najlepše mestice ozaljšal. Pa ta zgradbica tudi ni kar si bodi. Že od zunaj opazi človek, da je to nekaj nenavadnega, in postavljeno za nenavadnega človeka, in nenavaden človek je g. opat skozi in skozi, on „paše" k Celjanom in Celjani k njemu, da nič jednakega. — Že na vratih te zgradbice se kaže nam a lan steber in kap'telj, kakeršni stebri se nahajajo pri starogrških zgradbah. Ako človek zvedavo notri pogleda, kar ostrini. Na desni steni v zadnjem kotu zapazi '6 nngeljčke (glave in peroti), in na mala P 6 stebre, na levcj steni rastejo zelene p a 1 m e in rudeče cvetoče, eksotične rastline, tudi tla so lepo pomalane. In kar je najgenijalneje opatovo delo: Vse te deske, namalaue z angelji, stebri itd. služilo so prej v.a božji grob v „iiemškej" t VIjskoj cerkvi!!----— Ko bi navaden človek kaj takega si napravil, reklo bi se, to je profanacija; ali ker si je g. opat kaj takega napravil, se tega ne more reči, kajti g. opat je silno pobožen in moder gospod. Stari žid, Ben Akiba bi dejal: No, kaj takega pa vendar še ni bilo na svetu, zmotil sem se, ko sem rekel: „Alles sclion da gevvesen". -• G. opat se torej s ponosom sme ozirati na svojo zadnje delo, češ: exegi lnonumentum, aere perenniusi Celjskim mestnim očetom se je to opatovo delo neznano dopadalo in opatove zasluge za olepšanje Celjskih sprehajališč navdale so jih z globoko hvaležnostjo. Ko je torej „Slov. Gospodar" v številki od zadnjega četrtka omenjal, da se je v Celj-skej okolici postavilo stranišče, ki je ravno iz ta-cih desk, kakor jo bil božji grob v Celjskej „nem-škej" cerkvi in da je to „čudna prikazen'1, razsrdilo je to Celjske mestne očete in šli so, ko so se zopet zbrali k seji, ter so, kakor ve „Vahtarcau povedati, proteste vali zoper take napade na vele-spoštovanega nemškega gospoda opata in viteza Wretschka po slovenskih listih, ter so mu na župana dr. Neckermanua predlog votirali jednoglasno svoje in vseh nemških Celjanov popolno zaupanje, ter so pooblastili župana, da mu to naznani! Ilabeant sibi. Mi, Vaš dopisovalec in še nekaj drugih, smo pa šli na bolni sv. Nikolaja, kajti kaj tacega se ne vidi vsak dan, ter smo napravili „ogled v večen spomin". Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 10. novembra. (Daljo in konec.) V imenu stavbinskega odseka poroča odbornik Potočnik o oddaji gradnje obrežnega zidu na desnem bregu Ljubljanice pod Hradeckega mostom in nasvetuje, da se zidanje izroči ponudniku Ant. LončariČU za 12.509 gld. 90 kr. Odbornik dr. Tavčar opozarja, da je pri zadnji obravnavi o tej zadevi nasvetoval, naj se izroči zgradba gosp. Lončariču, ker ni pričakovati po novi dražbi boljšega vspeha. Zdaj je Lončarič dražji, nego je bil pri zadnji ponudbi, kar hoče dr. Tavčar konstatovati. Odbornik Gogola opomni, da pri prvi ponudbi Lončarič ni dobro premislil, sploh pa zidanje obrežnega zidu letos ni bilo mogoče, ker se je pod-zidavala Aicholzerjeva hiša. Pri glasovanji vsprejme se odsekov predlog. Odbornik Potočnik v imenu stavbinskega odseka nadalje poroča o določilu stavbinske črte pri Filip Zupančičevi hiši na Rimski cesti in nasvetuje, da se g. F. Zupančiču ne določi nobena nova stavbena črta in se mu tudi ne dovoli nikaka odškodnina. Obvelja, V imenu šolskega odseka poroča odbornik prof. Zupan o poslednjih letnih računih tukajšnje j c. kr. velike realke in mestnih ljudskih učilišč, ka- j tori se vsi brez razgovora odobre. Odbornik Potočnik utemeljuje svoj samo- ; stalni predlog, naj se postavijo na cesti, ki drži na kolodvor cesarjevič Rudoifove železnice tri petrolejske svetilnice, kar je zelo potrebno, ker izstopajo na kolodvoru potniki, ker hodijo po tej cesti razen potnikov tudi uradniki železniški, cesta je pa temna. Predlog se vzprejme in mestnemu magistratu naroči brza izvršitev. Odbornik Hribar utemeljuje svoj samostalni predlog, naj mestni zbor sklene prošnjo do c kr. glavnega ravnateljstva državnih železnic in do glav-naga ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice, naj bi pri zvezi avstrijsko-neniških železniških uprav storili potrebne korake, da bi se tudi na Ljubljanski postaji izdajali kuponi za povoljno sestavljiva okrožna potovanja. Predlagatelj pravi, da je Ljubljana, kar se tiče prometa šesto mesto mej vsemi postajami južne železnice in da se mora po kupone /a okrožna potovanja sedaj pisati v Trst, kar prouzročuje zmi-rom 48 ur zamude. Govornik trdi, da se bode, ako se ti kuponi doba tudi v Ljubljani, razširil promet tujcev v deželi in da bode ta naprava posebno ugajala trgovcem. Konečno nasvetuje, naj se kranjska trgovinska in obrtna zbornica povabi, da se pridruži temu sklepu, na kar se predlog g. Hribarja vsprejme. Zaradi pozne ure predlaga dr. Tavčar konej javne seje, kar obvelja. G. župan naznanja, da bode prihodnjo sejo sklical v torek. Domače stvari. — (Iz vrše valni odbor) imel je včeraj sejo zaradi pogovora o dolenjski vol it v i. Ker bo še ta mesec sklican deželni zbor, bode kandidata imenoval ves narodni klub. — (Poddružnica sv. Cirila in Metoda) za Metliški okraj s sedežem v Metliki se je v 9. dan t. m. ustanovila tako-le: predsednik gosp. Aleš, dekan; namestnik g. Štajer, notar; zapisnikar g. Navratil, namestnik g Zupan, blagajnik g. Jaklič, namestnik g. Šest. Družbenikov je dozdaj 41, in sicer 11 ustanovni kov, 80 letnikov. Ustanovitev se je naznanila takoj drugi dan c. kr. dež. vladi. — (Imenovanje.) Gosp. Ivan Šorli, na-mestniški koncipist v Trstu imenovan jo okrajnim komisarjem, praktikant Oton coute Manzano pa na-niestniškim koncipistom. — (Žandarju Ivanu Sadarju) v Kranjski gori izreklo je deželnoobrambeno ministerstvo pohvalno priznanje, ker je ob povodnji požrtovalno pomagal. — (Iz Sevnice) piše se nam danes: Danes zjutraj ob 4. uri umrl je po dolgej mučnoj bolezni tukajšnji namestovalni davčni preglednik gospod Fran Kovačič, ki je bil vedno zvest svojemu rodu, priljubljen v vseh krogih brez razločka političnega izpovedanja in ki je še pred 14 dnevi, kolikor mu je dopuščala plučna bolezen, opravljal svojo službo. Odlikoval se je posebno po svojem jeklenem značaji in po svojem blagem srci. Bodi mu zemljica lahka! — (80 letnico) svojega rojstva praznuje prihodnjo nedeljo g. Andrej Brus, glavni odbornik in najstarejši član c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (Vabilo na Martinov večer,) kateri priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" v nedeljo dne 15. novembra 1885 v prostoiih re- I stavracije „Ljubljanske Čitalnice". Spored: 1. Vo-1 larič: Slovenca dom, zbor. — 2. M. Stoos: Brzo junaci, zbor s spremljevanjem glasovira. — 3. Komično berilo — 4. Kocijančič: Oblačku, zbor s tenor- in hariton-solo. — 5. Dr. B. Ipavie: Prošnja, poluzbor s tenor-solo, solo poje gosp. Meden. — G. Foerster: Njoj, čveterospev. — 7. A Dolinar: Pražnja obleka, šaloigra v jednem dejanji. — 8. Va-i šak: Rožmarin, zbor. — 9. (Jodčeva pesen, tenor« solo, poje g. Meden s spremljevanjem glasovira. — 10. Stegnar: Slavec in pevec, zbor s tenor- iu ba-i riton-solo. — 11. Volarič: Slovenski svet, ti si . krasan, zbor. — 12. Ples. — Iz posebne prijaznosti sodelujeta gg. Iv. Meden in Oh m vitez Janušovskv. — Začetek ob l/a8. uri zvečer. Ustop za člane prost; za neude 20 kr. za osobo. — K tej veselici vabi najiiljudiieje si. narodna društva ter prijatelje delavskega stanu in narodnega napredka o d b o r. — (Sekundarijem na tukaj šnjej bolnišnici) imenovan je drd. Leo Rosenbliih, ki je bil jedini konipetent za to službo. Kako da se ne oglašajo sloveuski doktorandi, katerih je vendar na Dunajski in Graški uuiverzi? Dokler ni doktorjev za take službe, vsprejeniajo se doktorandi po dovršenem petem letu. Zdaj je razpisana še jedna se kun d ar s ka služba z obrokom do 80. nov. — (Zblaznel) jo včeraj gosp. Marš al ek, krojač v Židovskih ulicah. Odpeljali so ga v bolnišnico. — (Vkup no peticijo do ravnateljstva južne železnice) so odposlale občine Borovnica, Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Planina, Postojina in Cerknica, da bi se predrugačil vožnji red mešanega vlaka od Trsta do Ljubljane, ali pa, da bi se na drug način priredila prilika, s katero bi potovalci mogli v Ljubljano mej sedmo in osmo uro zjutraj. Tačas namreč mešani vlak prihaja v Ljubljano okolu štirih zjutraj, ob uri torej prezgodnji. Zlasti v zimskem času pri-.adeva ljudem tak vozni red veliko neprilik. Potovalci, ki I so večinoma iz nižje in ubožniše vrste, ne vedo se v tej nočni uri kam dejati ter prezebajo dolge ure, prodno morejo za dne po svojih opravilih. A kdor hoče ali mora v glavno naše mesto z utraj, zgodaj pred poludnem nema je druge prilike kakor jedini mešani vlak, ker za njim pride kot prvi osobni vlak brzovlak, to pa šele okolu jednajste ure. Ob tržnih in semanjih dneh se na ta način pride le bolj na kosti na sejmišče, do katerega je tudi precejšnja pot s kolodvora. Se hujše občutijo te razmere občanje iz Cerknice, z Rakeka iu iz sosednjih krajev. Oni spadajo pod sodnje in politično okrajno oblast v Logatci. Ce nočejo biti zadeti od kontu-mačuih nasledkov, morajo z mešanim vlakom tnalo pred 2. uro s postaje Rakek, tako da ob uri že dospejo v Dolenji Logatec. Kam naj se denejo ob tem času zlasti po zimi, da pričakajo osmo ali deveto uro, ob kateri morajo biti v uradu V Te in mnoge druge neprilike rodijo našemu občinstvu mnogo nepotrebnih stroškov in zavirajo promet mej prizadetimi občinami ter z Ljubljano. Zato je vroča in davna želja dobila izraz v rečeni peticiji, ki je sedaj odšla na Dunaj. Prav lahko se jej bo ustreglo, morebiti tako, da kak drug tovoren vlak, ki zjutraj ob ugodnišem času dohaja v Ljubljano, dohode vozove za osobe. Obrtna iu trgovinska zbornica v Ljubljani je prošena, da bi podpirala to nujno stvar in ni dvombe, da bo v to stvar pritrdila. — (Za kadilce.) Pritožbe, da so smodke, akoravno drage, vender vedno slabe je, neso ravno redke, a pritožba, kakeršno smo včeraj dobili, je pač kaj nenavadnega. Neki gospod kupil si je sniodk ter izbral jedno, da si jo zapali. Ko jo na konci odgrizne, potegne se dolga, ostudna cunja iz nje Poslal nam je smodko kot „corpus delieti" z Željo, da to objavimo, ker bi objava utegnila vender toliko uplivati, da se bode pri izdelovanji smodk bolj pazilo in nadzorovalo — (Gosp. Gabrijel .Jelovšek), posestnik iu trgovec na Vrhniki poslal nam je včeraj vejico z zelenim perjem in popolnem dozorelimi ma- linami. Lani je v njegovem vrtu isti grm tako pozno dozoril plod. — (Popravek.) Vsled želje kmetijske podružnice v Bohinjski Bistrici predaval bode tajnik c. kr. kmetijske družbe Gustav Pire v nedeljo 15. t. m. popoludne v Srednji vasi, ne pa kakor smo poročali včerajšnjem listu v Boh. Bistrici. — (Cerkniško jezero) je pod deževjem nenavadno narastlo. Da neso prenehali silni pritoki, morali bi se ljudje izseliti iz vasi ob jezeru, tako, kakor se je zgodilo 1850., 1871 in 1879. leta. — (Letošnje v i n o) se drago prodaja. Cerkvenega vina v Lembahu prodal se je najceneji po-lovnjak za 70 gold., najdražji za 87 gold. s sodom vred. — (Duhovske premembe v Ljubljanski škofiji.) Župnije sta dobila: Miha Zupan Polhovi gradeč, Janez Zdražba Prežganje. Predlagana sta Martin Drčar, župnik na Polici, za Presko, Nace Šalehar, kaplan v Trebelnem, za Dole. Premeščeni so kaplani: K ar lin Andrej iz Št. Jurja v Ljubljano; Kljun iz Št. Vida pri Za-tičini v Št. Jurij, Kregar Fran iz Radovljice v Št. Vid pri Zatičini, Eržen Valentin iz Polhovega gradca v Radovljico, Kobilica Janez iz Polja v Trnovo v Ljubljani, Me k i ne c Fran iz Doba v Polje, Vrhovnik Ivan iz Naklega v Dob, Brezo v ar Janez iz Cerknice v Naklo, Z al o k ar Josip iz Senožeč v Cerknico, Lavrič Josip iz Planine v Senožeče, Berce Anton iz Borovnice v Planino, Vilman Gašpar s Sela pri Žumbergu v Škocijan, Kalan Andrej iz Preske v Cerklje. — V Lavan-tiuski škofiji: G.Andrej Lorenčič nastavljen je kot provizor v Hajdin. Kaplan Filip Vihar premeščen je v Šniartin pri Vurbergu. Umrla sta Vin-cencij Šišek, zlatomašnik v Prešinu in Martin Napast, župnik pri Veliki Nedelji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": PetertJUrg" 11. novembra. „S. Peter-burgskija Vjedomosti" pravijo v uvodnem članku, da sme Rusija v bolgarskem vprašanji od Avstrije in Nemčije pričakovati le teoretične pomoči. „Ker pa Rusija nikakor ne sme privolili, da bi ostal sovražni jej Battenberg na bolgarskem prestolu bode prisiljena svoje zahteve podpirati z vso avtoriteto vojne sile prve vrste. iiasfitie vesti. * (Piva) navarilo se je 1. 1884 na Angleškem 44,060.000, v Nemčiji 41,211.091, v severni Ameriki 20,0GG.O00, v Avsto-ogerskej 13,037.501, v Belgiji 9,2810.000, na Francoskem 8,320.00, v Rusiji 7.O00.00O, na Švedskem 1,000.000, v Ho-landiji 1,432.000, na Danskem 1,148.000, v Švici 1,108.000, v Italiji 175.000, vsega vkupe 148,438.500 hektolitrov. * (Kaj se vse prigodi, če kak uradnik uradnega lista ne čita.) Da bi kak uradnik, če tudi visok, klical k sebi ministra in zahteval od njego pojasnila, to se le redko kdaj prigodi in je vredno da se zapomnit To se je zgodilo te dni na Dunaji. V ogerski delegaciji želel je mad-jarsk delegat nekega pojasnila o upravi Terezijanišča. Na to vprašanje moral bi bil odgovoriti uradnik vnanjega ministerstva. Ker sam ni imel potrebnih podatkov, napisal jo hitro listek s sledečo vsebino: „Gospod ravnatelj pl. Gautsch! „Prosim Vas, takoj ko dobite te vrstice, pridita v ogerske delegacijo, da mi odgovorite na neko vprašanje zastran uprave Terezijanišča." Sluga vzel je pismo in se hitro odpeljal s liakerjem v Gautschevo stanovanje Čez petnajst minut pride nazaj Gautscha ni našel doma in listek je tamkaj pustil. Uradnik je s tem odgovorom bil zadovoljen in odšel je h kosilu. Čez jedno uro se je vrnil in Gautsch je tačas bil prišel in pustil svojo vizitnico, na katerej je bilo tiskano: rI)r. Paul Gautsch v. Frankenthurn, Minister filr Cultus und Unterricht". Visoki uradnik se je silno prestrašil. Kaj to pomeni? Ali se mu sanja, ali je šala? V trenutku podali so mu uradni list, katerega zjutraj čitati ni imel časa, in v njem vidi, da je ravnatelj Terezijanišča res imenovan naučnim ministrom. Uradnik bil je silno prestrašen in barve so se menjale po njegovem obrazu. Kaj je storil? Ministra je klical k sebi, kakor kakega mi-nisterskega podtajnika. Kake posledice utegne to imeti .. . čez jedno uro šel je v fraku in z belo kravato v stanovanje novega ministra, da se opraviči, pa ga ni našel doma. Ta uradnik je tako vznemirjen, da se je bati za njegovo zdravje. * (Najviši dimnik na svetu) je v neki v Mechernichu v Nemčiji. Visok je 1346 torej 2 1 metra viši, nego dimnik kemiške v Glasgovvu. * (Slovo ameriškega pastorja.) V malem mestu Zjedinjenih držav se je pastor tako-le poslovil od svojih župljanov: „Ljubljena čreda! Slovo od Vas mi ni težko, prvič za to, ker me ne ljubite, drugič, ker se ne ljubite mej seboj, tretjič, ker vas Bog ne ljubi. Ko bi ljubili mene, izplačali bi mi plačo za poslednje dve leti, ko bi se ljubili mej seboj, bi jaz imel več porok, in ko bi Bog vas ljubil, poklical bi večkrat katerega k sebi in jaz bi služil pri pogrebu." krošnja,. Ker je tako potrebno dati mladini dobrega berila v roke, da si v prostih urah blaži srce in bistri svoj um, zato želi podpisani kaj goreče napraviti v Marijanišči knjižnico za mladino tega ustava. Naj tedaj slavno občinstvo ne jemlje za zlo uljudne prošnje: da bi blagovolilo pomagati mu s primernimi knjigami. Koliko knjig se zavrže, koliko jih leži nerabljivih: nam bodo pa dobro došle in se bodo pridno rabile. Ustrezali nam bi zlasti knjige družbe sv. Mohora, stari letniki »Vrtca*, „Danice** itd. Zelo hvaležni bi bili posebej še za »Cecilijo" družbe sv. Mohora, da b! mogli dečki toliko lože privaditi se lepega petja. Ranjki nepozabljivi profesor M. Pe-ternel se je v svoji oporoki prvi spomnil te potrebe v Marijanišči ter mu je volil svoje knjige. — Pristavljam k temu še lahko, da je tudi Vincencijevi družbi namen: „ razširjati dobre in spodbudne knjige" in bode torej tudi ona lahko rabila darove blagih dobrotnikov, katerih naj bi milostno Bog naklonil Marijanišču obilo. Fr. Lampe, vodja v Marijanišči. Listnica uprnviii»tva. Gosp. V. C. v K. Sedaj plačana naročnina do 1, novembra 1886. Eksekiitivne dražbe. (Iz uradnega lista.) 2. eks. držb. pos. Janeza Penka iz Nadejnega sela 17. novembra v Postojim. 9. eks. držb, pos. Viljena Dolenca iz Grobš, 17. novembra v Postoj i ni. 3. eks. držb. pos. Katarine Amort na Poljanskem predmestji, 7. decembra pri deželni sodni ji v Ljubljani. 1. eks. drži), pos. Martina Pezdirja iz Brezovice, 540 gld., 28. novembra v Ljubljani. 1. eks. držb. pos. Primoža Prestarja iz Št. Jurja, 450 gld., 20. novembra v Kranj i. 2. eks. drži), pos. Gregorja Miheliča iz Jclovco, 20. novembra v Ribnici. Tlljcl: 11. novembra. Pri rtronus Klein, Tepfer iz Budimpešte. — Pran-ken iz Idrije. — pl. Fichtenau iz Celja. — Kozjim z Dunaja. — Demšar \z Ljubljane. Pri *!ii.!5<'ij Cowesdi z Dunaja. — Mitrovič iz Zagreba. — Frevtag z Dunaja. — Kobler iz Reke — Holzer z Gorice. — Kle'n, Kolin z Dunaja. Tržne cent* % fcjubljjtfiii dne 11 novembra t. 1. r zl. kr. jI. kr. Pšenica, hktl. , . . o;, o Speh povojen, kj; r. . -itid Kei, „ . . . 5136 Surovo maslo, „ -841 Jermen, „ ... 423 Jajce, jedno . . - 3 Oves, ... 3 0'.' Mleko, liter . . - 8 Ajda, . . . 4 23 Goveje nitidO, kgr. - 64 Proso, „ ... 487 Telečje „ n -64: Kom /.a, . ... 5 3 Svinjsko , n — 56 Krompir, „ ... 368 Koltrunovo „ - 85 : Leča, „ ... 8 - — 50 G rab, „ . . . 8 — — 17 Fižol, „ . . . H .')( Sen.., 100 kilo 1 87 i Maslo, kgr. . — itn Slama, , _ 1 78 Mast, „ — 80 Drva trda, 4 □ metr. 7 6o ! Speh frišen, „ — 54 n mehka, „ n 5 50 Meteorologijo poročilo. q Ca "j opazovanja Stati je barometra v mm. Temperatura . 4 * V, trbvi Nebo Moli rina v mui. 11. nov. 7. v, j utraj 2. pop. 9. zvečer 744*58 mm. 744* 6 tam, 745 40:;!!.. 6-4° C 8 0" C 4'8"0 si. svz. hI. v/.li. si. vzli. obl. jas. obl. 0001«. tovarni metra, tovarne Srednja temperatura W\ za 1 8° nad normalom. Vremensko poročilo 11. novembra. Zračni tlak so je malo povzdignil, temperatura je pa pala. Vetrovi so slabi in vlečejo z vzhoda. Nebo večinoma jasno. Ob Jadranskem morji vleče burja. — Pričakovati mirno suho in jasno vreme. IDTjLiiaJsfea. "borza dne 12. novembra t. 1. 'Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna rent«.......... 82 gld Srebrna renta ...... Zlata renta...........109 5°/n marčna renta........ London . . . . . . Srebro......... Napol .... C kr cekini . . Nemške marke 4°/,, državne srečke iz I. 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld Ogrski zlata renta 4°,w i papirna renta 5°/„ 5'/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5" , 100 gld Zemlj.obč avstr 4l/t°/0 »lati zast listi Prior oblig Elizabetine zapad železnico Prior oblig Ferdinandove sev. ieleztiire Kreditne srečke 100 gld Etadolfove srečke . io Akcije anglo-ii"str. banke 120 , Tramuj\vay-društ veli 170 trld a. v 82 gid. ,r0 kr. 82 , t-5 n 109 . 88 n 90 n 888 . — n 2 2 „ 60 * 125 , 60 9 ; 987, n n 5 , 95 p 61 „ 78 126 ( 50 > 171 , 90 t H7 „ 80 • 90 , 50 • 104 , — 116 . 75 m „ 115 „ 26 K 106 „ 50 176 j, 25 17 , 80 97 , 25 ft 189 , — 1 Več izvoženih voz se po jako nizki ceni produ (672—1) v Igr-iškili iilicaii »t. 8. Št. 12.580. (634—3) Dijaške ustanove. S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni sta pri magistratu dve mesti cesar Fran Josipovih, po Ljubljanski mestni občini ustanovljenih Štipendij po 50 gld. na leto. Pravico do teh štipendij, katere podeljuje mestni odbor Ljubljanski, imajo ubožni, v Ljubljano pristojni, ali ko bi tacih ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki. Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem pa šolski spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože naj se do 30. novembra i. 1. potom šolskega ravnateljstva pri magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, v 28. dan oktobra 1885. Župana namestnik: V on čin a. ajjjjT Važno za trpeče na prsih in plaćah. Neogibno potreben zoper kaše1 j, hrlpavost, zaslizenje, katar in oslovski kašelj, za take, ki žele dobiti čist in krepek glas, za škrofclj-naste, krvično, slabotne, bledične in krvi-revne Je sok kranjskih planinskih zelišč, h nori fosforno kislini apnom In železom pomeNim. ~^Hi Lastni izdelek. Oeua 56 kr. Dobiva so v (673—1) LEKARNITRNKOCZY zraven rotovža v I lubljanl. BB Razpošilja se vsak dan po pošti Mi Vulika partija 1 (««-119) k«¥ (pikaš (po 3—4 metre;, v vseh barvali, /.a polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, oKtanekpo5gl. Storcli t IIrim. Ako bi se bhigo ne dopadah, se more zamenjati. Uzorci proti jjošiljatri marke za 10 kr. 3gf " I* O a- i—• B t? M* Is § O (D 3&- o 4 O H Z m .S ^ f 'C» ID i -—3* ?A ti ^i.«=^- ------- JE Kil" zavarovalno društvo u v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Diaj, Giselastrasse št 1, i Pešta, Franz - Josefsplatz v hiSi društva. št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva.................. ^'ank. 87,284.420-- Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 18S4 ... „ 17,134.2200") Izplačitvo zavarovalnin in rent h> zakupnin itd. ca obstanka društva (1818) več kot.............. ■ : n 149,800.000- V slednje] dvanaistmesečnej poslovalnej perrjodi uložilo so jo pri dnišivu za.................. n 63,992.275-— ponudb, vslcd Cesar annSa skupni znesek za obstanku društva na uloženih ponudbah već kot........... r 1.324,770.129*55 Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti ,št. 3, II. nadstropje ' "Val. S^ojajclikotii.. (315—7) pri Izdate! h odgovorni urednik: Ivan Želez nikar. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne' 6193