Posamezna številka Din 1. Poštnina v gotovini* Št. 96. ¥ Ljubljani, ¥ sredo 23. aprila 1924. Leto R ~r ^ *«J*v- ■ «>r/V>*‘ 7 Y NARODNI H 1 4 Neodvisen po I Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. I ? Mesečna naročnina: I ... tJ „ . _ „__ ! V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. ! Urediaašivo: TOolfova »iSIca št. 1/5. - Telefon 213. GT’ LTpravništvo: Marijin trg 8. - Telefon 44. I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. f f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. j I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. | Besarabsko vprašanje. Ko je bila državljanska vojna v Rusiji na višku, ko je beli in rdeči teror pripel Rusijo na križ trpljenja, tedaj je izrabila Rumunija položaj in zasedla Besarabijo. Samo začasno in v varstvo Rumunov, ki prebivajo v Besarabiji, kakor je tedaj izjavila in kakor je še v marcu leta 1918 svečano izjavil general Averescu, ko je podpisal z zastopnikom sovjetske Rusije Rakovskim *P zastopnikom odeškega vojno-revolu-cuskega odbora pogodbo, po kateri se f zavezal, da bo Rumunija izpraznila tekom dveh mesecev Besarabijo. Toda državljanska vojna je še na-Prei slabila Rusijo in tako je mislila Ru-ttjanija, da je prišel čas, ko more podati Besarabija za večno rumunska Provinca. In pod ugrozo bajonetov je 2h \ 1 Tsarei« (besarabski deželni P°r) sklenil priklopitev Besarabije Ru-upiji in ta sklep so nazvali Rumurii no6 i^ pa ^eprav ^'1° °d 162 čla- ^ »Statul Tsareia« pri sklepu navzo- bije samo 46 članov. Kakor je bil sklep aneksije Besara-Protizakonit, tako pa je vseeno eja Rumunija dovolj prilike in do-01i možnosti, da pridobi besarabsko Prebivalstvo polagoma za sebe. V Rubi je še naprej divjala državljanska , ?Jna in na konec je prišla ona grozotna kota, ki je pobrala milijone ruskega rebivalstva. Resnično, tedaj je bil čas, a je Rumunija z dobro upravo dokaza tudi besarabskim Rusom, da poem za nje pripadnost k Rumuniji re-• Končno je imela Rumunija še dru-*° ugodnost za sebe. Bila je zmagovita država, uresničene so bile sanje o Ve-(iki Rumuniji in njeno naravno bogastvo bilo tako veliko, da bi moralo biti v Kumuniji splošno blagostanje. Toda napako za napako je kopičila Rumunija in končno pričela še z blaznim poizkusom ^ rumunizacije ruskega Prebivalstva. Čim težje napake pa je tmlala Rumunija, tem bolj je napredovala Rusija in rumunske šanse so bile j^-JJsarabiji stalno slabše. Tako je »J0 moralo priti do tega, da je Besa v? Rus‘ia zahtevala povrnitev lgjg ra°*ie in izpolnitev v marcu leta bfla ! niene Pogodbe. Ta zahteva je Preči dunaislri konferenci jasno in ma • 0 formulirana in nobenega dvo-t02kn’’ ni mogoče spraviti več te to a 2 dnevnega reda. Jasno pa je tudi doj0*a *?o zahteva Rusije vedno bolj .Vna in da bo Rumunija vedno težje fene-- njeno izpolnitev, čim boli bo 'o. AJa napredovala. g ^Rumunija hoče zato zasiguratl sebi m^arabijo z mednarodno sankcijo. Naj-2a ?neiša vojaška država sveta naj ji batl^ra. P°sest Besarabije in francoski mun n£d k01*0 živa obramba ru-SD sl{e Besarabije. Toda Francozi so ju 2nali za časa svetovne vojne voja-zat Vrednost posameznih narodov in nif° f° Zabtevali, da mora najprej skle-1 Jugoslavija z Rumunijo obrambno zvezo ____ zaradi Besarabije. 5 |n tako je postalo besarabsko vpra-Je aktualno celo za nas Jugoslovene, na niSnro nikdar niti v sanjah aspirirali Posest Rumunije in ki smo vedno in n; e*ej Xjdeli v Rusiji samo svojo zavez-, nikdar pa ne svoje nasprotnice, mi va hoče*° Rumuni, da bi dali e za osebne koristi rumunskih veleposestnikov. v hm, t0i drzuo misel izražajo Rumuni dakPr!’ i S°>.v j^°došu naravnost van-v odnnSo^-u01! na^e vasi in ko so celo da s« d ? vlade Cankova dokazali, ižeti v ^u|nuni 2 nami le tedaj, kadar je ‘orožin areskem miru uspehe našega nismo s;,/1 Pa na šinili poljanah samih kor ie _gurni/nniunske solidarnosti, ka-Da si oh/ir aza,a krvava Dobrudža. si nai mlenru-0 nezanesljivega prijatelja, Slz Rusife S tel urateko vprašanje je samo r£ vp£. ahSp? naJ 1 V Rim na vladi bela ati rdeča garda, naj vlada Peter ali Pa- Poslan«! se vračajo v Beograd. Beograd, 22. aprila. (B) Politično življenje postaja od današnjega dne dalje nekoliko živahnejše, ker se večje število poslancev polagoma že vrača v Beograd v pričakovanju, da se kriza začne v teku tega tedna reševati. Davi se je vrnil v Beograd Davidovič s poslanci, ki so- se udeležili zborovanj v Zagrebu in Subotici. Davidovič se je danes dopoldne dolgo posvetoval s člani svojega kluba o rezultatu zagrebškega in subotiškega zborovanja. V Beograd je došel tudi dr. Korošec, ki je imel danes popoldne z Davidovičem daljšo konferenco. Na tej soi bile izmenjane misli o nadaljnjem delu opozicijskega bloka. Ugotovilo se je, da je položaj opozicijskega bloka v sedanji krizi prav povo-ljen. Blok pričakuje, da se kriza reši tako, da dobi blok poslovno vlado. Dalje se je vrnil v Beograd predsednik zem-Ijoradniškega kluba Voja Lazič, predsednik samostojnega demokratskega kluba dr. Kdo Lukinič, ter pravosodni minister dr. Orisogono, ki je imel do- poldne konferenco z ministrom Pribiče-vičem, katere se je udeležil tudi državni podtajnik Vukosavljevič. Splošno se smatra, da bo kralj v četrtek nadaljeval konzultacije načelnikov parlamentarnih klubov in da sprejme v četrtek zemljo-radnika Laziča in samostojnega demokrata dr. Lukiniča, ki sta bila pozvana na dvor še pred prazniki, pa sta že bila odpotovala iz Beograda. Sprejet bo nemara najprej dr. Lukinič, za njim pa Lazič. POVRATEK SKUPŠČINSKEGA PREDSEDNIKA. Beograd, 22. aprila. (Z) Predsednik narodne skupščine Ljuba Davidovič se je povrnil v Beograd iz Skop-Ija, kjer se je mudil preko praznikov. V' krogih opozicijskega bloka smatrajo, da Davidovič sploh ni bil v Skoplju, ampak da se je nahajal v bližini kralja, ki je bil na lovu in da ni izključeno, da dobi mandat za sestavo koncentracijske vlade. Ifesti © sklenitvi s Franci!© neverjetna? Beograd, 22. aprila. (Z) Jugo-slovenski in tudi inozemski listi pišejo, da naj bi sklenila naša kraljevina s Francijo slično pogodbo, kakor je bila podpisana med Francijo in Češkoslovaško. Ta pogodba naj bi se slovesno podpisala ob priliki poseta jugosloven-ske kraljeve dvojice v Parizu. Te vesti se uradno ne zanikajo, vendar pa do- bivajo novinarji informacije, da ni preveč verjetnosti za sklenitev take pogodbe, ker ne odgovarja interesom niti naše kraljevine niti Francije. Gotovo je le, da se bo pri posetu kralja Aleksandra in kraljice Marije v Parizu govorilo o politiki in da se bo razpravljalo o vseh važnejših vprašanjih zunanje politike, ki bodo na dnevnem redu. KraSjjav p©w®tete v Beograd. Beograd, 22. aprila. (B) Ker je bil že predvčerajšnjem končan lov, je bilo sklenjeno, da se kralj jutri ob 6. uri popoldne vrne v Beograd. Okrog 7. ure pride v Beograd tudi kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom s svojega potovanja na francosko rivijero. Ker se vrne kraljica in ker nastopijo pravoslavni velikonočni prazniki, menijo v političnih krogih, da krali ta teden še ne bo začel s konzultiranjem šefov opozicijskih skupin. Ugibanja o izidu krize Radikali smatrajo, da je popolnoma nemogoče, da bi dobil opozicijski blok mandat za sestavo poslovne vlade. Oni ugotavljajd, da bo kriza rešena na ta-le način: Takoj po pravoslavni veliki nočii, to je tretji 'ali četrti dan velike noči, bo krona nadaljevala s konzultiranjem šefov političnih skupin in 2. maja bo Pa-šič dobil volilni mandat. Na skupščinski seji 3. maja se bo prečital kraljev ukaz o razpustu današnje skupščine in o razpisu novih volitev. To je po mnenju radikalov pravilna rešitev krize; kajti če oni nimajo večine v parlamentu, je tudi opozicijski blok nima. Skupno število opozicijskih poslancev znaša 144. Taka vlada iz opozicije bi bila odvisna od zem-Ijoradnikov in Nemcev in težko, da bi mogla delati več kot en teden. PROGNOZA ZA BODOČE VOLITVE. Beograd, 22. aprila. (B) Kot prognozo za bodočo volilno kampanjo navajajo radikali izid včerajšnjih občinskih volitev v Požanički občini (po-žarevsko okrožje). Tam so radikali dobili 376 glasov, združena opozicija pa le 99. Pri zadnjih volitvah je bila opozicija močnejša. ffli si član Hugoslonite Matice? Hadilevs prEJaAaiii. Beograd, 22. aprila. (B) Radikali naglašajo, da Radičevo zadržanje eno-dušno pozdravljajo neprijatelji naše države, Bolgari in Madžari. Radikali opozarjajo dalje na pisanje madžarskega lista »A-Nepa«, ki pravi, da je Radič človek, ki goji tradicijonalne simpatije do Madžarov. On se je še v bivši avstro-ogrski monarhiji pokazal kot neprijatelj Srbov in onih Hrvatov, ki so hoteli iskati si boljšega življenja izven države, katero krasi svetla krona sv. Štefana. Madžarski narod se mora veseliti uspehov Radičevih, ker se bodo na ta način obrezuspešili načrti Srbov, da s pomočjo Hrvatov ustvarijo državo z imperijalističnimi cilji nasproti Madžarski. ICossgpes madžarske s®€.-dem. sSranke. Budimpešta, 22. aprila. (Madž. kor. ur.) V nedeljo se je začel v Budimpešti kongres madžarske sociialnode-mokratske stranke, ki bo trajal tri dni. Pri debati o poedinih točkah letnega poročila glede delovanja strankinega vodstva je prišlo do razgrajanja, pri čemer so pristaši vodstva in opozicije napadali drug drugega izredno srdito. Poslanec Bropper je stavil predlog, v katerem zahteva socijaldemokratska stranka vzpostavitev javnih svoboščin, povratek emigrantov in amnestijo in osvobojenje interniranih in zaradi rc-volucijonarnih dejanj obsojenih. Potem je izjavil neki govornik, da opuste nasprotniki strankinega vodstva vsako nadaljno opozicijo. ATENTAT V TIRANI. Tirana, 22. aprila. (B) Sinoči je bil izvršen atentat na poslanca Avni Rustema, znanega morilca Esad paše. Avni Rustema je bil težko ranjen. Atentatorja še niso prijeli. Mislijo, da je šlo za čin krvne osvete. vel, vsaka vlada bo morala braniti Besarabija Zato je govoril Litvinov kot isti-niti ruski zastopnik, ko je dejal, da ne bo Rusija nikdar pozabila, kdo je v besarabskem vprašanju korakal proti njej. S tem pa je Litvinov povedal tudi naše stališče, zakaj nikdar in nikoli ne moremo korakati proti Rusiji, temveč samo ž njo. Besarabsko vprašanje je za nas rešeno, že davno. Ni naša krivda, če je Škandalozna rumunska uprava povzročila. da občuti danes vse besarabsko prebivalstvo rumunsko oblast kot neznosen jarem. Zato pa naj Rumunija tudi sama gleda, kako se iz zagate reši, ne pa da špekulira s krvjo našega naroda. Ta kri je na razpolago le za našo lastno svobodo in za zmago slovanstva, ne pa za pohod proti Rusiji, rešiteljici Srbije 1. 1914. Jugoslovenski narod ni bil nikdar nehvaležen, Rumuni mu so dali najmanj vzroka, da bi se tej svoji vrlini izneveril. Besarabsko vprašanje je zato za nas rešenol Romunija osamljena. Vsa naša javnost se protivl nastopu proti Rusiji. niti Besarabijo Rusiji. Romunija bo morala vt* Beograd, 22. aprila. (B) Vso javnost vedno bolj vznemirjajo vesti o bodočem eventuelnem spopadu med Rusi in Rumuni, da bi mogel izzvati velike komplikacije. Rumuni so v obupnem položaju, ker nikakor ne morejo pričakovati kake podpore z naše strani. Danes sta radikalni glasili »Samouprava* in »Balkan« jasno napovedali, da o kakem sporazumu med nami in Rumuni, ki bi sc nanašal na vprašanje Rusije, ne more biti niti govora, časopisi prvikrat napadajo Francijo, ki zahteva od nas, da sklenemo z Rumunijo kako konvencijo, ali pa da se tudi brez talce konvencije zavežemo braniti francosko-romunsko zvezo proti Rusiji. Rumuni se v tej ne-priliki obračajo tudi na Malo jmtanto. Vaš dopisnik je izvedel, da je tudi Mala antanta odklonila vsako podporo Rumuniji, če M šlo v eventuelnem spopadu med Rusijo in Rumunijo za vprašanje Besarabije. Mala antanta ima samo braniti trianonsko in neui!lysko pogodbo in mir v srednji Evropi. To je njen cilj. Vse drugo presega meje možnosti in delovanja Male antante. V zadnjem času je Poljska začela nekaj vrtati. Rumuni in Poljaki se ne morejo sporazumeti. Rumuni so propadli povsod. Oni tudi ne morejo sklepati nobenih konvencij take vrste z Bolgarijo, ker jim to zabranjtt« jejo mirovne pogodbe. Danes je došla tudi poluradna brzojavka iz Tokia, po kateri se Japonska odreka vsakemu sodelovanju z Romunijo proti Rusiji. Japonska mora posvetiti sedaj vso pažnjo Zedinjenim državam srednjeameriškim, ker je z njimi v sporu zaradi vprašanja Priseljevanja Japoncev v Ameriko. Tako je Rumunija v vprašanju Besarabije ostala sama. Preostalo jim je zadnje sredstvo, in sicer, da izkoristijo Turke proti Rusiji. Ministrski predsednik Bra-tianu je izjavil novinarjem, da odide v Carigrad, toda le po privatnih posUIi. Po poslednjih vesteh iz Carigrada |e Bratianu že dospel tja, ali njegova pot ima polit, značaj, to je, skušal bo skleniti zvezo proti Rusiji. Bratianov prihod pa ni napravil ugodnega vtisa, ker je znano prijateljsko razpoloženje angorskte vlade napram sovjetom. Sicer je pfe sovjetska vlada po svojem diplomatskem zastopniku najenergičneje protestirala. Izgleda, da Bratianu ne bo ničesa* dosegel. Rumunija se bo torej morate; ali sama vojskovati z Rusijo, ali pa brez vojne vrniti Besarabijo, kar izgleda bedj verjetno, ,:j Kongres za proulava-nj@ pravniS? vprašanj zrakopSovstva. Rim, 22. aprila. (T) Danes se je slavnostno otvoril šesti mednarodni kongres za proučevanje pravnih vpra-[ šanj zrakoplovstva. Kongresa se je udeležilo 27 držav. Predseduje kongresu prof. genovske univerze Cogliolo. Na dnevnem redu so vprašanja: uredba zrakoplovstva v raznih državah, zavarovanje in mednarodno pravo vojne v zraku. Otvoritve se je udeležil tudi ministrski predsednik Mussolini, ki so ga zborovalci viharno pozdravili. VELIKI FAŠISTOVSKI SVET. Rim, 22. aprila. (T) Danes se je vršila prva seja velikega fašistovskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika Mussolinija. Na dnevnem redu za mesec april so sledeči problemi: L proučitev političnega položaja, 2. organizacija in ureditev fašistovskega parlamentarnega kluba in 3. rešitev vprašanja, ali smejo izvoljeni poslanci obdržati svoja mesta v stranki in 4. nova imenovanja na vodilna mesta v stranki. PROGLASITEV MUSSOLINIJA ZA RIMSKEGA MEŠČANA. Rim, 21. aprila. (Z) Rimsko mesto je imenovalo ministrskega predsednika Mussolinija za svojega meščana. Ta akt se je izvršil na posebno slovesen način. Dopoldne ob pol II. uri je prispel na Ka-pitol ministrski predsednik Mussolini y spremstvu barona Acerba. Sprejel ga je komisar mesta Rima v slavnostni dvorani na Kapitolu, kjer so bili zbrani zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter odlične osebnosti mesta Rima. Mussolini je bil ganjen in je v odgovoru med drugim rekel, da sedaj lahko s ponosom reče: »Romanus sum«. Poudarjal je Posebno moč nekdanjega Rima, kar je značilno za Mussolinija in za fašiste sploh, ki ob vsaki priliki radi govore o rimskemu imperiju. Mussoliniju je bil izročen pergament v rimskem slogu; listina označuje Mussolinija kot osvoboditelja in zmagovalca. INTERPRETACIJA IZVEDENIŠKEGA POROČILA. Pariz, 22. aprila. (K) »Chicago Tribune« doznava, da so se začela med Nemčijo in Anglijo pogajanja v svrho, da bi se čimprej dosegla kolikor mogoče jasna mednarodna interpretacija izvedeniškega poročila. Pariz, 22. aprila. (Woiff.) Ameriški člani izvedeniške komisije Dawes, Young in Robinson so odpotovali danes iz Francije s parnikom »Leviathanom«. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 22. aprila. Vremenska napoved za 23. t. m.: Večinoma oblačno. Od časa do Časa padavine, Padanje temperature. ANGLIJA IN EGIPT. Kairo,22. aprila. (Havas.) Angleški ministrski predsednik Macdonald je baje povabil Zaglul pašo, da pride to poletje v London, kjer bi se posvetovala o različnih angleško - egiptovskih vprašanjih. 50 LETNICA SMRTI ZGODOVINARJA TOMMASEA. 4 A Šibenik, 22. aprila. (T) V kratkem poteče petdeset let, odkar je umri italijanski pisatelj in zgodovinar Nicolo Tommaseo, rojen v Splitu. V Šibeniku se vrši velika slavnost ob obletnici, t j. 4. maja. ITALIJANSKI GEOGRAFSKI KONGRES. Genova, 22. aprila. (T) Danes ob II. uri se je v palači s. Giorgio otvoril deveti italijanski geografski kongres. Navzočih je bilo mnogo profesorjev, kakor tudi prosvetni minister Gentil« UPOR V FRANCOSKI KOLONIJI.;35—71.185, Pariz 4622—4638, Praga 2097-2107, Sofija 508-512, Curih 12.535 —12.585. Valute: Dinarji 847—880. dolarji 70.460—70.860, bolgarski levi 491—499, nem-marke 15.20-15.60, funti 308.500-310.100, francoski franki 4585—4615, lire 3180—3200, romunski leji 360—364, švicarski franki 12.460—12.540, češkoslovaške krone 2072—2088, madžarske krone 0.87—» 0.93. Proga, 22. aprila. Beograd 44, Dunaj 4.99, Beflln 7.85, Rim 161.25, avstrijske krone 4.95, lire 159.25, Budimpešta 4.20, Pariz 229.50, London 148.425, New York 34.15, Curih 600.50. Berlin, 22. aprila. Beograd 5.,''" ^ naj 6.08, Milan 18.75, Praga 12.46, 27.53, London 18.406, New York 4J.9, 7421, 5.28, Da- ■ f Razdor med slovenskimi demokrati. Po izstopu Svetozarja Prlbfceviča in nekaterih njegovih tovarišev iz demokrat* Vitega kluba je prvi trenutek izgledalo, da bo v prečanskih krajih ostala stranka kompaktno na njegovi strani. Nadaljni dogodki 50 pokazali, da temu ni tako. Mnogo hrvat* skih, dalmatinskih, bosanskih ii tudi vojvodinskih demokratskih voditeljev se Je pridružilo Ljubi Davidovlču in potegnilo za seboj tudi del pristašev., katerim so se pridružile Se nekatere druge sorodne skupine. Najbolj kompletna je izgiedala Se demokratska stranka v Sloveniji, čeprav so se v privatnih razgovorih čuli tuintam oddvojenl nazori. Danes je gotovo, da se pričenjajo tudi očlto kazati znaki secesije; vsaj v Mariboru je tako. Med pristaši prejšnje enotne demokratske stranke se nahajajo odlični dani, ki koraka Svetozarja Pribiecviča ue odobravajo ter so tudi odločni nasprotniki dr. Žerjava in njegovega kroga, ki ga v Mariboru predstavljajo dT. Lipokl in nekateri drugi doli do dr. Reismaua. Ti člani stoje na stališču Ljube Davldoviča iti enotne vsedržavne demokratske stranke in nameravajo, tudi v Sloveniji podpret) njegovo politiko s samostojnim nastopom. Kolikor se nam je posrečilo izvedeti, so s; pristaši Ljube Davldoviča v Mariboru tudf fomeinp že konstituirali kot nekak pripravljalni odbor, ki naj izvede ločitev duhov in ustanovitev prave Davidovičeve demokratske stranke za mariborsko oblast. Ta pripravljalna organizacija tudi že posluje in bo :ried javnostjo izzvalo veliko senzaciio do-nianje imen tistih oseb, ki stoje na čelu noremu Ribanju. Za dobre poznavalce razmer v demokratski stranki v Mariboru, ta secesija ni nič čudnega. Dve izrazito ločeni strnil sfa obstojali pravzaprav že davno poprej, samo da je popolna ločitev in razločitev dogorevala bolj počasi. Danes je dozorela. Kako je prišla do ločevanja in kdo ga ie zakrivil, o tem še ne bomo govorili, čeprav bi se dalo povedati marsikaj interesantnega, kar pl jasno dokazalo, da krivda ne pada na llstg, ki se danes organizirajo v novi skupini. Zanimiv pojav pri tem pa je dalje tudi to, da se pridružujejo novi demokratski skupini Uidi laki, ki se doslej niso aktivno vdej-sfvovali v politiki in sploh nikdar niso veljali ?a pristaše demokratske stranke. Dogaja se torej tudi tu isto kakor na Hrvatskem, kjer 80 stopili na Davidovičevo stran mistaši »s Maribor, 22. aprila. srednje linije, TomljenovičevcL Starčevi-čanci in nekateri drugi. Zelo zanimiva ie obenem tudi usoda dr. Kukovca kot bivše vodilne demokratske osebe. Kdor ga pozna, ve, da ie dr. Kukovec poštenjak, morda največji pošteniak med slovenskimi demokrati. Da se je njegova oseba spravljala včasih v zvezo s stvarmi, ki so se v javnosti kritizirale ter bile povod napadov v raznih nasprotnih listih, navadno ni bila njegova krivda, ampak krivda družbe, ki ga je obkrožala in tudi — izigravala. Danes ga je ta njegova bivša družba izločila in to samo zato, ker je bil na coti osebni ambicijoznosti in strankarski špekulaciji gotovih drugih demokratovskih gospodov. Za Veliko noč je sedaj uredništvo »Tabora« med drugimi zaposlilo tudi njega, da napiše kaj za iist in napisa’ je res članek »Moje misli o velikonočni krizi«, ki ie vseskozi zelo zanimiv in jasno dokazuje, kako globoko se je že poglobil prepad med njim in »samostojnimi demokrati«. Dr. Kukovec pravi, da želi razpravljati o krizi samo akademično »ne da bi hotel uganiti, kakšen bode izid, kar je zanj podrejene važnosti«. »Moj odgovor na odprto vprašanje,« pravi dalie. »more biti izraz le mojega osebnega naziranja. Moji nazori o življenju in svetu so preresni, da bi vzel politiko kot nekaj druzega nego kot nerabno dolžnost državljana.« V nadaljnih izvajanjih pravi, da smatra sedanjo krizo kot dober in koristen pojav, da zasluži opozicija priznanje za opustitev stare taktiko m uvedbo borbe na legalni parlamentarni podlagi in da til res, da si narod želi volitev. O volitvah Sploh pravi: r-Res, da bi bile mučne za one. ki so zmagali in niso pokazali uspehov, vendar je narod hvaležen, če ima nekaj časa mir pred Skrinjicami.« Svoj članek pa zaključuje: »Vsekako je doba zadnjih tednov v duševnem življenju našega naroda zelo pomembna in le lz tega stališča konjunkture za politično moč, jo vsi trezni patrijoti tudi presojajo. Po mojem mnenju predstavlja znaten korak naprej v konsolidaciji naroda in države - Slovenski demokrati sredr tovei- tudi narazen in tudi v Sioveniji bomo dobili v kratkem dve demokratski stranki, Pribičevičevo in Davidovičevo. Usoda slovenskih demokratov je pač taka, da se vedno boli in bolj drobe in se bodo končno popolnoma izmrvili. Drugega tudi pričakovati ni bilo. Pred s%©m£E(imi »eillvami. svet. - Jugoslovenskl Izletniki na Češko- fiiuvaškem. Zadni: čaš je obiskalo čsl. republiko več dijaških ekskurzij iz Jugoslavije, ki so s pridom dobili vpogled v visoko razvito gospodarsko življenje čsl. države. Za tasa praškega velesejma so bili v Pragi lugosl. dijaki iz Brna in trgovska akademija te Splita. Pred dvema tednoma je obiskala Brno, Prago, Plzenj in C. Budjejovica dvajset trgovskih akademikov iz V|roviuce na Hrvatskem in takoi za njo trgovska akademija iz Zemuna. Ta čas so v Pragi obrtna Sola iz Sarajeva, trgovska akademija iz Osjfeka in 65 dijakov in 15 profesorjev beograjske trgovske akademile. Za pozneje je prijavljenih tudi nekaj ekskurzij ljubljanskih Sol v Prago. — Zveza slovanske zemlfedelške mladine, Orgaui/.ii-.iia »Zveze slovanske zem-ijedelske mladine- ugodno napreduje. Na Četrti seji pripravljalnega odbora so sc ugotovile določbe o organih Zveze, ki bodo: predsednik, predsedaištvo, glavni odbor in kongres,-njihove pravice in dolžnosti. Kongres bo volil predsednika, predsednlštvo, častnega tajnika in bo potrjeval odbor, čigar člani bodo deslgntrani člani Zveze, Od plenuma kongresa izvoljeno predsednišivo bo Sestavljeno iz zastopnikov, voljenih po eden za vsako v Zvezi zastopano državo. V glavni odbor bo poslala vsaka organizacija po enega delegata; organizacije z več kot 20.000 člani enega več in z nad 100.000 člani zopet enega več. Načrt statutov bo predložen na konferenci ustanoviteljev Zveze 15. maja t. i, v Pragi, ki bo tudi razglasila sklicanje kongresa. — Pred 13. kongresom ruske komunistične stranke. Priprave za 13. komunistični kongres v Moskvi so v polnem teku. Te dni se pričtto pokrajinske konference, na katerih se bo razpravljalo o tezah, ki jih je v posameznostih izdela! strankin osrednji odbor in ki jih bo predloži! kongresu v odo-brenje. Do sedaj so prejele komunistične organizacije Kalininovo tezo o strankinem delovanju po vaseh hi Molotovo tezo o notranji strankini organizaciji. Kongresu bo predložen tudi predlog, naj se spremeni oficijelni naziv »Ruske komunistične stranke« v »Komunistično stranko boljSevikov sovjetsko-sialistične zveze republik*. S tem bo izginila beseda »ruski« tudi iz naziva ruske komunistične stranke. — Dom iliudenske organizacije v Sofiji. V pondeljek dopoldne je imela ilinden-ska _ organizacija v kavarni Atlantik zborovanje, na katerem se je sklenilo zgraditi velik dom iliudenske organizacije v Sofiji. iz pariška kronik®. Pariz, sredi aprila. Te dni se je vršil pred sodiščem zanimiv proces zakonske ločitve. ToŽiteljlca je bila gospa Rechad Hal im Bev, obtoženec pa bfvM minister v vladi Enver paše. Malini ney. Gospa je navedla v tožbi zelo merodajne razloge, ki jih tu ni mogoče ponoviti, «ier so pravde intimnega značaja. Zahtevala ie samo doživljensko rento v mesečnem iznosu "5000 frankov. Malim Bey je sprožil kompetenčno vprašanje, češ da se je poročil v Carigradu in da njegova poroka ne more imeti nič skupnega s podobnimi pravnimi posledicami v zapadnih državah. Izjavil je, da je njegova poroka sklenjena na verski podlagi in da jo more razrešiti samo dna«. Njegova žena je sicer res Francozinja, toda po poroki ž njim je postala tudi po francoskih postavah Turkinja. Končno je še Izjavil, da sta oba politična begunca iti da fijuno stalno bivališče ni v Parizu, temveč v Carigradu, --------------- Sodišče je utemeljilo svojo razsodbo s sledečimi zanimivimi razlogi: Ako je trditev Malim Beya o njegovi zgolj verski poroki resnična, potem je francosko sodišče sploh ne priznava. Njegova žena živi 2 njim le v konkubiuatu in more vložiti tožbo v varstvo svojih opravičenih interesov. Ako pa odpade ta kontroverza, sledi to-le: Mahni Bey zatrjuje, da je njegovo bivališče Carigrad. Turško sodišče pa je po razlogu angorske vlade obsodilo Malima Rot sodelavca K n ver paše rta smrt. Kakor hitro se vrne Malim Bey v Carigrad, je razsodba izvršljiva. Zato ne more resno trditi, da je stalna bivališče v Carigradu, kvečjemu more imeti na enem tamošnjih pokopališč svoje poslednje bivališče. Vsied teh razmer se mora smatrali Pariz kot postavno bivališče obeh zakoncev in francosko sodišče kot pristojno za ločitveni proces. Sodišče je pri razsodbi računalo z materijelnimi težkoča-mi bivšega ministra. In ga obsodiio na samo 1200 frankov mesečne rente njegovi ločeni ženi. Volilno gibanje v Nemčiji postaja z vsakim dnem živahnejše. Sprejem izvedeniškega poročila od strani berlinske vlade je povzročil živahnejšo agitacijo nemškonaci-jonalcev. Bivši državni podkancler Melffe-rich je objavil v nekaterih .pangermanlštič-nih listih članek, v katerem ostro napada izvedeniško poročilo ln dokazuje, da so predlogi izvedencev za Nemčijo nesprejemljivi. Gmotna bremena znatno presegajo nemško plačilno sposobnost, kur dokazuje tudi svoje-časna ugotovitev ameriškega Institut of eco-nomy, ki ceni plačilno sposobnost povojne Nemčije na 400 milijonov zlatih mark. Nesprejemljiva za Nemčijo je tudi kontrola nad nemškim gospodarstvom. Železniška uprava bi bila predana diskretnosti antante in železniška služba bi se spremenila v mednarodno režijo. Nesprejemljiva, deloma tudi nemogoča so tudi razna druga določila izvedeniškega poročila. Kar se tiče politične strani, nastopa Melfierich z vso strogostjo proti molku poročila glede zasedbe Poruhrja, ki daje Francozom svobodo akcije. Končno pravi Melffe-rich, da zuači'sprejem izvedeniškega poročila drugi Versailles. Heifferichov članek dokazuje, da je zavrel pozo demagoga, ki mu gre zaenkrat predvsem za to, da zbere nacijonalistična lista čim več članov. Peca pa se ne s posledicami, ki bi jih čutil nemški narod, ako bi prišla v zbornico Helfferichovo orijentirana večina. Drugače pa gledajo na položaj nemške države odgovorni državniki, ki im^lo težko nalogo, da opominjajo na predvečer voiitev v splošnem nacionalističnem valu, ki zavze-" ■ vedno širše dimenzije, k treznosti. Tako ie napisal v »Berliner Tageblatt« državni kancler Marx za veliko noč uvodnik, v katerem dokazuje, da je vstajenje nemškega naroda možno samo, ako ohrani duševno ravnotežje v teh težkih časih. Po njegovem mnenju znači izvedeniška poročilo velik napredek, ker je to dokument, ki mu nihče ne more odrekati stremljenja po objektivni presoji nemške plačilne zmožnosti. Človeštvo doživlja prvič po vojni, da govori razum. Ravno radi tega ga ie odobrila tudi državna vlada, ker je pripravljena doprinesti žrtve za nemško svobodo. Nemški narod je že mnogo žrtvoval, prava rešitev težkih problemov pa je mogoča samo. ako prevzamejo Nemci žrtve prostovoljno. Samo enakopravnost nemškega naroda lahko jamči za točno izpolnitev prevzetih obveznosti. Ako spozna nemški narod, da ne pomenijo bremena, ki bi jih moral prevzeti po mnenju strokovnjakov, suženjstva, se bo hitro odločil k temu, ker potem ve, zakaj dela in se žrtvuje. Tedaj pa bo nastopil tudi proti sovražnikom v lastni sredi, ki skušajo z raz-gretjem nacijorralnih strasti doseči odpor proti izvedeniškemu poročilu in uničenje ver-zajske pogodbe. Gorje — tako končuje Mars — pcdžigaJcem, ki vodijo nemški narod s frazami in glasnim kričanjem v zmoto in s svojo zločinsko lahkomišijenostjo v še večjo nesrečo. Ti ljudje morajo dobiti svoj odgovor dne 4, maja. V Istem zmislu, vendar na podlagi konkretnih podatkov, se je obrnii p-Joti Helfie-richovl agitaciji tudi zunanji minister Stre-setnann. V listu »Zelt« je priobčil članek, v katerem dokazuje, da je bila tudi Cuuova vlada pripravliena k žrtvam in vendar je bil tedaj baš Helfferich fanatičen zagovornik zaimoa nemških železnic in obremenitve nemške industrije, danes pa izrablja položaj Nemčiie v svojo volilno agitacijo in sicer baš v času, ko se opažajo na obzorju prvi žarki rešitve iz desetletnega trpljenja, »VorwSrts« je,mnenja, da bi bila naci-Jonalistična vlada, ki bi se uprla izvedeniškemu poročilu največja nesreča za Nemčijo. Proti Nemčiji bi. zaveli z vseh strani sveta ostri vetrovi, kajti človeštvo je danes uverjeno, da tvori izvedeniško poročilo stvarno podlago za zboljšanje političnih in gospodarskih razmer. Da ne bi do tega prišlo, poziva list volilce naj glasujejo za socialistično stranko. Mednarodna zadružna zveza pa poziva svoje pristaše k praznovanju 1. maja. V pozivu so navedene kot glavne zahteve boj proti vojni in militarizmu in borba za mir, ki omogoča sodelovanje narodov. Porenjske poljedelske zveze pa so izdale na nemški narod proglas, v katerem pravijo, da zahtevajo zunanje-politlčne razmere v zasedenem ozemlju, da se Porenje izpusti iz strankarske borbe in ki poziva Nemce k slogi. Vendar ni možno predvideti, dali zaležejo vse te trezne besede v vse uničujočem nacionalističnem . valu, ki se Širi v vseh nemških pokrajinah. Lloyd George je imel morda prav, ko je nedavno napisal, da ie prepozno, da bi se mogel ta val ustaviti. Važno tudi ni, koliko bo nemško-nacijonal-cem škodila nemška stranka, ki ne smatra neinško-nacijonalne za enakovrstne kljub temu, da je prevzela v svoj program ljudske cilje. »Ljudskarji« smatrajo nemške nacijo-nalce za pospeševalce »judovskega parlamentarizma« in tega očitka se nemško-nacijonalci niso mogli ubraniti kljub temu, da so_ vrgli iz svoje srede vse Jude. Tudi »Volkischen« so nasprotniki izpolnitvene politike, rešitev Nemčije pa ne vidijo v Mclffe-rlchu in Hergtu, marveč v Ludendorifu, Hitlerju in Graefejtt. Razlike skoraj ni. Končno naj še omenimo »žalostno« usodo Kahra, ki nam je znan iz Hitlerjevega procesa. Nemško-nacijonalci sedaj odločno odklanjajo, da bi ga zdaj podpirali, ne morejo pa tega utajiti, ko imajo nasprotniki v rokah preveč dokazov. Kahr v vrstah nem-škonaciRmalcev pa ni baš posebna pridobitev. = Odprava papeška plemenitašev * Italiji, Mussolini je izdal naredbo* po katOTl se bodo morale dve tretjini italijanske aristokracije uzadovoljiti z navadnim rodbinskim imenom. Vsa papeška plemstva tzža leta 1870 so odpravljena. Za pregreške proti tej odredbi so določene visoke globe. = Osrednja belgijska trdnjava. »Vos-sische Zeltung« poroča iz Haaga: Na mesto Antwerpena se za osrednjo trdnjavo Beigi-je zgradi Seebriigge. Pristanišče se napravi tako, da se prihodnja morska fronta V slučaju francoske mobilizacije raztegne od Ro-kavskega kanala do nizozemske obale. Moštvo belgijskih vojnih l&dij bodo izobraževali francoski inštruktorji. wes$, — Radičevi disidenti ustanavljajo svoj list. Iz Zagreba poročajo, da so nezadovoljneži v Radičevi stranki sklenili izdajati svoi iist, ki prične izhajati že te dni. V lista bodo nezadovoljneži kritizirali celokupno politiko Hrvatske republikanske seljačke stranke in njene voditelje. Voditelji nezadovoljnežev očitajo predstavnikom HRSS, da so napravili mnogo nekorektnosti,„ zlasti da so slabo upravljali z denarjem, ki so ga zbrali za Seljački dom. Posamezniki so se s tem denarjem celo obogatili. Nezadovoljneži obtožujejo predvsem Radičevega nečaka, Pavla Radiča, da je na račun stranke kupil hišo in zemljo ter dr. Predavca, ki je na račun stranke kupil veliko posestvo. ~ Metamorfoze. Krsta Cicvarič opisuje v svojem dnevniku skrajni kauservatizem bivših srbskih liberalcev in naprednjakov, današnjih demokratov, in pravi: Dr. Voja Veljkovič, ki je bi! kraljev tajnik za časa! dr. Vladana, ki je žigosal v skupščini radikale kot »reakcljonarce« in tako jih imenuje tudi g. Pavle Marinkovič, sin pok. Dimitrija Marinkoviča, znanega naprednjaškega notranjega ministra, katerega so radikali svoječasno imeli za »skrajnega reakcionarja«! Jaz sem še 1. 1911 v »Novem Vremenu« ugotovil, da so naši radikali in naši konservativci zamenjali svoje vloge: - radikali so postali konservativni, konservativci pa so postali svobodomiselni! Po vojni se je ta zamena pokazala še jasneje, te dni pa je popolnoma očlvldna: radikali so postali popolnoma konservativni. blvšUkonservativcj pa so šli v svojem svobodomiselstvu še dalie nego so šli nekoč radikali! O g. Velikoviču se govori, da je celo republikanec, g. Voja Marinkoviču pa ne zadostujejo samouprave, ki jih je iinela predvojna Srbija, ter zahteva večje svoboščine, zahteva širšo demokracijo nego je bila ona, zajamčena z ustavo 1 1888! Te spremembe pa so popolnoma naravne: oni, ki imajo oblast in če tudi so še tako svobodomiselni po svoji prošlosti, postanejo s časom konservativni; oni, ki so v opoziciji in če tudi so po svoji prošlosti konservativci, morajo s časom postati svobodomiselni, da morejo zrušiti one, ki so na oblasti. Nihče ul bil tako konservativen, kakor so bili predstavniki starega režima v Rusiji, ki pa se sedat kot opozicijonalci pritožujejo nad današnjim režimom v Rusiji, pritožujejo se zato, ker da je novi režim preveč konservativen, dasiravno je stranka, ki ga je vstvaršla, bila pred svojim prihodom na oblast najsvobodomiselnejša stran- ,■ k a na svetu! = Komunisti v Bolgarski, Sofijska policija je odkrila novo komunistično tiskarno, ki je tajno izdajala komunistični list »Ra-botničeske Kdinstvo«. Zadnja številka tega lista ,ie vsebovala poziv k splošni stavki na dan 1. maja. Koalicija med bolgarskimi radikali >» demokrati. Iz Sofije javljajo, da so pooblaščenci radikalne in demokratske stranke podpisali koalicijski dogovor za bližajoče se volitve v okrožne in občinske zasto-pe. Obe stranki pa sta si pridržali svobodo zavezništva z vsemi ostalimi demokratičnimi strankami; predvsem se računa na koalicijo s širokimi socialisti in eventualno tUtli z zemliedelci, pristaši Dragijeva. ~ Franclja se zadovolji s 25 milijardami proti odpisu njenih dolgov. Pariški »Malin« piše: Ako pride v bližnji dobi v resnici do izmenjave nazorov med vladami, je francosko stališče že popolnoma pojasnjeno. Francija iznova proglaša, da je pripravljena svoje tirjatve znižati na 26 milijard, ali le pod izrecnim pogojem, da bodo njeni dolgovi Angliji in Združenim državam popolnoma anulirani. Če sc to ne zgodi, bo seveda Francija vztrajala na primerno višji vsoti kakor 25 milijard. Kar se tiče sankcij, ?e Francija* lic more odpovedati prisilnim sredstvom, ki jih sedaj ima; v ta namen bi ji_ morali zavezniki nuditi druga sredstva, ki bi pri namernem zanemarjanju obveznosti od strani Nemčije avtomatično začela učinkovati. Sreda 23., Četrtek M. aprila: Veliki fiim svetovne čaške tvrdke „Moldaviafiim “ Praga: ČLOVEK BREZ , MCA Družabna drama po romanu Ernst* Kleina v 6 dejanjih. V glavni vlogi L©TTE NEUMANN Veličastna inscenacija! Predstave ob 3„ a/a 5., 7,8. in 9. ur! Šah. (Urejuje podpredsednik »Ljublj. šah. kluba«, M. Kragelj.) Šahovski turnir za prvenstvo Ljubljane Ljubljanski šahovski klub je na svoji zadnji odborovl seji sklenil razpisati šahovski turnir za prvenstvo Ljubljane. Pravice udeležbe na tem turnirju ima vsak član kateregakoli ljubljanskega šahovskega kluba a5i odseka, ki je bil po svojem klubu ali odseku kvalificiran kot za navedeni turnir v poštev prihajajoči igraiec. Udeležiti pa s« sme razven tega turnirja tudi vsak šahist ki sicer ni včlanjen v nobenem šahovskerr klubu (odseku), a se ga po šahovskih ve-ščakih predlaga kot za ta turnir usposobljenega. Turnir prične v ponedeljek, dne 5. maja v lokalu »Lj. šah. kluba«. Ura se še pravočasno objavi potom časopisja. Prijavnine iu kavcije ni, pričakuje pa se stroga discipliniranost glede igralnega reda in točnosti igralnega nastopa od strani udeležencev. Za reditelja turnirja je bil določen g. Ljudmili Furlani, prvak »Ljublj. šah. kluba«, kot nadztraielj pa strokovnjak — naš mojster dr. Milan Vidmar, ki se e ven tu elno sam aktivno udeleži turnirja, a bi proti vsakemu posameznemu igraicu igral s stolpom naprej. Poleg laskavega nasiova »šahovski prvak Ljubljane za 1. 1924« za najboljšega igralca je razpisanih za zmagovalno skupino pet nagrad v denarnem znesku: 200, 150, 120, 100 ier 80 Din Iz blagajne »Ljubljanskega šahovskega kluba«. Doslej so se prijavili sledeči igralci: 1. Ljudmil Furlani, 2. Aleksij Jerošov, 3. Vidmar Josip, 4. Vidmar Ciril, 5- Rud. Mr-zlikar (prvak akad. šah. odseka »Jadran«), C. N. Flevelj (prvak *ŠI5. šah. ki.«), Mlrkn Kragelj ter dr. Milan Vidmar (s stolpom naprej!). Vsi ostali, ki se nameravajo udeležiti turnirja, naj se z gl ase v svrho eventuelnili informacij dnevno med 5. in fi. uro v kavarni »Evropa« prt podpredsedniku ali tajniku jf-Lj. šah. kluba«, ki sprejemata tud prijave. Prijavni rok do 1. maja. Turnirski igralni dnevi (večeri) so se določili trikrat tedensko: v pondeljek, sredo in petek. Definitivno določitev igralnih ur, kakor tudi e v en tu dno izpremembo igralnih dni. si pridržuje z ozirom na eventneine tehtno utemeljene predloge prizadetih udeležencev. sporazumno z njimi, turnirsko vodstvo. Presveta. RAZSTAVA »KLUBA MLADIH« V MARIBORU. Končno so se naši »mladi« razmahnili zepet preko ljubljanskih mej in priredili istočapo dve razstavi, eni} v Hudoninu na Češkoslovaškem skupaj z ostalimi in drugo v Mariboru. To ponienja mnogo; osobito če Pomislimo, da je eden prvih njihovih članov, Pilon, zaposlen ravno' sedaj z razstavami v Italiji ln da ima tudi drugi, Spaizapan, večino svojih del na goriškl razstavi. Vsak klub bi si tega ne mogel dovoliti. Ravno radi tega se pa tudi občuti, da naša mariborska razstava ne undj v celoti kvalitativno tega, kar smo pričakovali, čeprav le kvantitativno obsežna; morda celo preveč, ker bi ta ali ona slabša stvar tudi lahko brez škode izostala. Razen tega pa po-greSatno med razstavljale! tudi precej imen, kJ bi jih radi videli v katalogu. V prvi vrsti pogrešamo Bi Iona; dalje bratu Vidmarja« katerih eden je svoječasno že raz-itavil v prvi in drugi razstavi ^Groharjev« \o nas zanima, kakšen ie njegov današnji »•avolni stadij. Tudi Martbor.ana Stiplov-Ika- bi si želeli med to umetniško družino; posebno z grafične strani. Večina razstavljenih del ie ,.e znana, »suj onim Mariborčanom, ki se t nimajo a.di za ljubljanske umetnostne r tv e, za Srage le P« seveda vse to v.*- novost, Ker so radi tega govorili o nji., , ._o ali manj že ljubljanski kritiki, ne k. :.o razpravljat! tu še enkrat na dolgo in Široko in lirogo kritično. Posebno o bratih Kraljih, ki Ita na razstavi zastopana najftevdnejše, v Mariboru sploh ni mogoče kritične razprav t Ijatl. Razstavila sta dela različnih datumov, v m ki imajo menda namen pokazati razvojne dobe,_ dela literarne vsebine in poznejša dela, ki prehajajo že bolj na slikarsko stran. j-Portret umetnikove žene« Frana Kralja iz leta 1021. dokazuje jasno boj med realizmom in iastnim izrazom. Njegova v Adam in Kvi® sta lnisc!no Podana stvar, kjer so oblike podrejenega značaja, torej niso izraz realne, ampak idejne oblike. Olavno teži-sce je barva. Tudi kompozicija deluje v miselnem povdarku, kar izraža diagonala, ki deli vzvišenost od greha. Vendar pa v tem.delu ni izražena njegova prava umetniška moc in stoji višje v »Skušnjavi sv. Antona«. ."Mika >=Adam in Eva« jo povsem trda, med tem ko vsebuje »Skušnjava sv. Antona« barvne akorde in dinamiko v harmonični združitvi, kar daje misli pravilni potek gibanja. V Istem razmerju so dalje »Smrt genija*. »Pekoča vest«, »Starci« m »Pošastne sanje«, sama literarna vsebina. Slike Toneta Kralja prihajajo že Iz literarne vsebine na dinamično snov; poslužuje se pa seveda pri tem dvodlmenzijonal-nosti, kakor njegov brat. Najznačilnejši je tu -Sejalec«. V slikah »Oddih«, »Klasje« in v »Kalvariji« prihaja že do izraZanja misli v dekorativnem smislu, »Kalvarija« je eno najboljših del bratov Kraljev in sploh cele razstave. Delo združuje v svoji monumentalnosti linearno dinamiko v pravem razmerju z barvami. Pretiranost forme je pač samo sinteza. Pri primerjalnem opazovanju j z drugimi, deluje najbolj resno in priklepa j gledalca z vso jakostjo k sebi. Franc ’ Župan je pokrajinar in sprejema sujet deloma dekorativno, deloma Impresijonlstično, edino v Hišah« ln »Dolenjskem motivu« prihaja do ekspresionističnega Izražanja; Kosebiw v Drvi. Njegova stavca napaka pa leži še v ue popolnoma jasni barvni vrednosti. Najizrazitejše njegovo delo so že omenjene »Hiše«, vendar pa ne najdemo glede izraza te slike še prave zveze z ostalimi — edino če odštejemo barve, ^lika »Breskev« je starejšega datuma (1919.) in spada bolj med impresijonistična dela, ima pa v tem svojo vrednost, da dobro podaja Vlažno pomladansko ozračje ljubljanskega polja. Bolj tuja je slika »Motiv iz Benetk«, ki nima prav nič faktične beneške karakteristike. — Seraiuikove »Gorice« nas ne morejo zadovoljiti. Dekorativna linija in barva šo ni vse in radi tega nima slika ni-kakega življenja. Isto volja o njegovi »Glavi« in karikaturnem portretu. O Spazzapa-itti ki je razstavil samo eno sliko »Hiše«, je nemogoče izreči kako sodbo. V grafiki je razstavil največ Božidar Jakac, ki je po svojih delih slovenski javnosti tudi najbolj znan. Priznati se mu mora, da obvlada svoja dieta, igle ,ln Uto-graftčtto kredo z veliko virtuoznostjo. _ Posebno dobri so njegovi lesorezi »Sen«, »Mati in hči«, »Orltester« in nekateri drugi, vemiar pa imajo ge tuintam nekaj igračka-stlh detajlov ki kvarijo caloto. Njegovi motivi iz kavarne — in to so povečini njegove radiranke —- se preveč enostransko po~ navijajo. Njegove "litografije pa nosijo 5e močan izraz imprcsijoniznia, •— O Kraljevih ilustracijah »Kralja Matjaža« so ljubljanski kritiki že mnogo pisali. Kot Ilustrativni pojav so vseskozi zanimive. Spazza-pan je v svojem bistvu nezadovoljnež in iz tega. vidika lahko tudi razumevamo njegova grafična dela, ki nimajo v sebi nobene posebne individualne note. Prvič med mariborskimi umetnostni . razstavami le tokrat v večjem St*vilu z- stopana tudi plastika. Zastopajo jo dela Frana in Toneta Kralja, Tineta Kosa in Ivana Napotnika. Kosov izraz v plastiki je povsem dober, opaža pa se, da ostaja na mrtvi točki in ue nadaljuje svoje poti. V plaketi povdarja ';nija«uent ht zna tudi forme dobro orisati. V splošnem izražajo vsa njegova dela bolest. Zal, da v Mariboru ni razstavil ostalih kipov, ki jih poznamo iz Ljubljane, l"ran Kralj je dobro zastopan s paketami. ki so skoro po polovici dekorativnega značaja. V mnojjočem stoji v plastiki višje nego v slikarstvu. — Tone Kralj se nam je predstavil večinoma s kipi Nai-večje njegovo , delo na tej razstavi je »Saloma« ; krepka stvar, polna gibanja in vseskozi dobro Izvedena. »Bolest Slo-venijc« je osnutek spomenika neodrešene domovine. Misel tega izbornega dela je vseskozi prepojena z izrazom: Tudi simbolični odlomki delujejo kompaktno in podstavek ln torzo si nista samo v sorazmerju, ampak v direktnem spoju. Želeti bi bilo, da bi od osnutka prišlo tudf re-s do apomenika, ki bi bil lahko v ponos mestu, ki bi ga imelo. Njegov »Evangelist« je v gibanju in izrazu zamaknjenosti prodan prav dobro. »Glavica«, kamen v priprosti izdelavi, nosi lep izraz otroškega značaja z vsemi karakteristikami. »Glava matere dr. Iz. Cankarja« je realistično delo. pa kljub vsej detajliranostl zaokroženo. Ivan Napotnik je razstavil samo dva kipa »V strahu« ln visoki relief »Herodijada«. Glavna karakteristika obeh je bujtiost forme, v ostalem pa spominjata zelo močno na barok. Plakat zn razstavo, lesorez, ki je zelo posrečen. }e izdelal t ratilo StlpiovSek, isto-tako naslovno stran kataloga, Smiacut. Llcova strelci. Tako je naslov znan; Prešernovi baladi, ki io je prevedel iz zbirke nemškega poeta Kiirnerja. Dosedaj se skoraj ničesar m vedelo o delih Crne legije Lutzowa, one čete, ki se Je 1. 1813 borili, proti Napoleonu. V »Revue des Ouestions historiques« je g. Eduard Gachot napisal ni podlagi nemških arhivov Studijo o teh do-brovoijcili. Bili so sami roparji, ubegli ujetniki, morilci in požigalci. Njih ropanje in atentate so seveda smatrali v Berlinu tt »sveto vojsko«. Slara nemška mentaliteta, ki nam je le predobro, znana iz svetovn* vojne. Proslava Byrouove stoletnice v AnsliJi tu na Grškem. Stoletnico Byronovega rojstva so slovesna praznovali v Harrowu, kjer je Byron obiskoval šolo. V cerkvi v Hucknallu, kierje pokopan pesnik, se Je vršila slovesna zadušna služba božja. Zlasti slovesno so praznovali stoletnico Byronove smrti v Missolunghi na Grškem. Mesto i* bilo okrašeno z venci in angleškimi zastavami Proslave se je udeležilo tudi večje število angleških vojnih ladij. Stotine deč-kov in deklic v narodnih nošah so tvorile slikovite skupine okoli Byronovega sporne' luka, na katerega Jc bilo položenih mnogo vencev. Ministrski predsednik Papauasta-siu je imel govor, v katerem sc je spominjaj s hvaležnostjo pesnika, ki Je s svojo smrtjo zasigural grško svobodo. Vodja angleške delegacije je končal svoj govor z Izrazi simpatije do Grške. Proslave se je udeležil tudi neki Byronov potomec. Naročajte .NARODNI DNEVNIC / Dnevne vesti. 10 Od laifss ky§tU9ia! 0 človeku, ki je dolgo vrsto let služboval med narodom, ki se je trudil brez najmanjšega samoljublja na vseh področjih, ki je skrbel za vzgojo, blaginjo in procvit ljudstva, je bil učitelj, organist, vodja in ustanovitelj čitalnic, pevskih društev iu je, čeprav tukajšnji državljan, do skrajne možne meje ostal na svojem službenem mestu, piše trža-Iki list Popolo dl Trieste z dne 10. t. m. sledeče: »Pozno? V blatu svojati in v gnilobi ostankov Svežih političnih razmreženj v Podkraju rta Vipavskem, je neko klavrno, odurno, gnusno človeče živelo pljuvaje in Preklinjajo kruli vlade, ki ni bila njc-Sova. Seveda... Smrdel je po »slove-scheriji« od onstran mejne črte: in vendar je naSel%naein, da je kradel Kristu-*u čas in italijanski vladi plačo, ko jc Poučeval otroke v sovraštvu do »tlačiteljev« in je bil mazač v občinskem Wadu one obljubljene dežele, ki se Hnenuie Podkraj. Govorim o Hermanu Kuretu, če me kdo še ne razume. O nsteiu, ki ie poučevale slovenščino, stegnil v razredu nesramno nagovarja-" svoje majhne učence, »naj se ne uče •JaUjanščine«, ki je hujskal slovenske ~nuriaše proti župniku Alfonzu Zavrlu, « Čustvuje italijansko, in ki je proti fllfcinu jjrez mo£j napei-ii svojo pohotnost v listih onstran meje, kakor v Slovenskem Na rodu c, itd. mnenju tega spolzkega in ostudna črvivca je župnik don Alionz Za-VI kriv i2dajstva v škodo domovine ker ^rnaže svojo tuniko z uniior-0 li&ancarjev in karabinjerjev, ki se njwni druži.« »fiiel IrioreiT,° skopati iz posledic, je je . a objava fašija iz Vipave moč, da , I? bebasti pojav zbežal. En'' ‘ie v resn‘c* P°d pritiskom mo-_^neSa strahu prekoračil minule dni SHs ^ SC zatel ki jo je sprejel na pondelj-b0 0 jJ1 faveza glede na objavljeno uredim-™.,i2,niskih dokladah. Resolucija slove: na s/,; a javnega činovniškega Saveza je loCbi VnfiCLr1-.a|)rila razpravljala o novi od-loCiie ^ sveta, s katero so se do- '*radnii,<,Vie c*ra‘>iiniske doklade za državne *« * ir> „Jin .H^u^kence. Ugotovilo se je, da terecmt, * 0 nl zadovoljilo legitimnim In-Večinit,/avnih uslužbencev, ki jim po senčni na?J'ei ni zagotovljen elcsi- vefje„a 5 "™u,n- Gospodarski položai na|-tilžiih BdSft* državnih uslužbencev, t. j. ^ltežav’“Se"cev't W ie bil tudi dosedaj Velikemu delu Ut skprai neizpremenjen. z razvr^ J1UŽbeastva »a ^ bo polo-»Oslabšal tfni ii0 ^ Eniškem zakonu še a&Vn<«»oprtava proti* ,n smatra dn ° j, ^nistrskeia sveta ^eti, ki i’lh ri ^ f; od,oCbo niso Izpolnili Oiarc-; » l rL^Ki l‘natični minister dne 19. *avuih usii',jhA^ a ^i:n zastopnikom dr-5Veta o uradn?ivitV,i ministrskega 41 "e predvfdPvo drag‘njsklh dokladah tu-jtaiotnem poio?nf, n°henega zboljšanja v l*tk. oTtala lD v n,,,Tkoiencev ,n upoko-0 skrčeniu dnnif-S1 tudi stara določba Uslužbenk’ ki i predsednik Srbskega planinskega društva govoril o pomenu planinstva. Po predavanju je zbor planinccv-pevcev zapel Ipavčevo »Savsko«. Otvoritve se je udeležilo tudf Slovensko planinsko društvo po svojem deiegaiu g. Badjuri. Tudi Hrvatsko planinsko društvo je poslalo svojega delegata. Razstava planinskih slik je prva te vrste v Beogradu. Slovenski amaterji fotografi so zastopam zelo Častno; razstavili so okoli 400 večinoma povečanih fotografij. Po vrednosti slovenske slike prekašajo vse druge, kar pa ni čuda, ker so razstavili svoje slike najboljši slovenski amaterji kot profesor Janko Ravnik, Pavel Kunaver, dr. Stanko Tominšek in Janko Skriep. Poleg tega jc razstavil Valentin Kodnik več zelo lepih oljnatih in akvarCnili planinskih slik. Rudolf Badjura je razstavil nekaj svojih kartografičnih in statističnih del. Želja slovenskega planinskega društva ie bila, da se razstavi tudi planinska oprem?. Tozadevni apel S. P. D. na slovenske proizvajalce planinskih po-trebščin ]e pa ost-d iz nerazumljivih vzrokov brezuspešeln. Planinska razstava v Beogradu bo otvorjena do 27. apr. — PetjfO državnih himen v cerkvah. Ministrstvo ver je prepovedalo petje državni himen v cerkvah. Prepoved je bila Izdana predvsem zato, ker se posebno katoliški duhovr/ki niso mogli sporazumeti kako in v kakšnem razporedu se naj poje državna himna o priliki raznih cerkvenih obredov. . — Proslava petletnice osvobojenja Prekmurja. Prekmurski dobrovoljci &o imeli te dni svoj semestralni sestanek, na katerem so sklenJi prirediti na dan 12. avg. t. 1., ob priRJci petletnice osvoboSetija Prekmurja, velik« proslavo. — Razmah slovenskega društvenega življenja v št. Lovrencu na Pohorju. Št. Lovrenc na Pohorju je br! nekoč hudo nem-čurska trdnjava in se tud*i danes v svobodi vrši narodno prebujenje prav počasi. Vendar gre tudi v tom oziru znatno na bolje. Nedavno se je tam ustanovil prvi slovenski pevski krožek, ki je priredil v pondeljek 21. t. m. svoj prvi koncert v gostilni g Kodra. Koncert je vspel prav dobro in pokazal, da krožek pridno deluje in ima tudi par res dobrih pevcev. Koncerta so se udeležili tudi nekateri gneti od zunaj. — Ustavljena likvidacija oddelka ministrstva trgovine. Iz Beograda poročajo, da je rok za likvidacijo oddelkov ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu im Splitu podaljan za nedoločen čas. Vsi od d e'ki bodo zato odslej z;pet uradovali tako, kot so pred razglasom o likvidaciji. — Sne« v Sarajevu. V pondeljek so začele vse reke precej naglo padati, tako d? je odstranjena _ vsaka nevarnost za nadaline poplave. Nastopilo je mrzlo vreme in je davi začel v Sarajevu padati sneg. Ljubljana. Juxos!ovenkanj. V sredo, 23. t. m. ob 5. url p»p. se vrši v damski sobi kavarne trnoma posvetovali sestanek dede pomoči Ijublj. ženski bolnišnici. Jugoslovenke, vse, ki ste dobrega srca, pridite! Osebna vest. Gospod minister n. r. Niko Zupanič se je vrnil iz Beograda , _ ~ Na ženski realni gimnaziji (liceju) v Ljubljani in na vseh s tem zavodom združenih oddelkih se prične pouk šele v petek, dne 25. t. m. ob 8. uri zjutraj. — Izredno zanimiv koncert v Ljubljani, V torek, dne 29. aprila se vrši v Ljubljani v unionski dvorani koncert francoskega kvinteta na piiiala. V kvintetu so zastopani sledeči inštrumenti: flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, spremlja jih pa klavir. Danes javljamo ta zanimiv koncert, natančnejši program objavimo v jutrišnji številki. Koncert priredi naša Glasbena Aiatica s sodi-lovcnjein Francoskega instituta v Ljubljani. . — Krožek magistralnih uradnikov da- ns,e mesto venca na krsto blagopokojnega ravnatelja mestne klavnice v p. g. Pavla Skaleia znesek 150 drn. za društvo slepih. — Mestna blagainiea zaradi selitve v nove uradne prostore v Kresiji do sobote, t. j. 26. t. m. za stranke ne uraduje. — Umrli so v Ljubljani: Dne 18. aprila; Pavla Cerar, kočarjeva hči, 12 let. — Mariia Josepini, rudarjova žena, 50 let. — Dne 19, »prlla: Fran Rauseh. major v p., 55 let. — Marija Turk, zasebnica, 77 let. — Mariia Jeral, delavčeva hči, 3 mesece. — Dne 20. aprila: Antonija Ocepek, ključavničarjeva •m i } .• — Marija Franko, zasebnica, <9 let. — Angela Jančar, kretnikova hči, 23 Ln Ljudmila Milic, hišna ■ posestnica, 80 iot. — Dne 21. aprila: Pavel Skale, umirovljenl ravnatelj mestne klavnice, 08 let. — Ana Za)ec. strojnikova žena, 63 let. Josipina Stropnik, žena postajnega odpravnika, 23 let. — Ivan Kamnikar, tesarski delovodja, 52 let. •— Anton Gradišar, mestni ubožec 71 let. - Diw 22. aprila: S. Aniiija Frančiška \erdelj, usmiljenka, 26 let. — Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane v času od 13. do 19. aprila izkazuje tole statistiko: Umrlo je 26 oseb, 18 moškega in 8 ženskega spo:a. Med tem časom se je rodilo 21 otrok. In sicer 13 moškeja (1 tnrlvotojenec) in 8 ženskega spola. — Policijske ovadbe. Včeraj je bilo prijavljenih 7 slučajev kaljenja nočnega miru. 1 tatvina, 6 prestopkov cestno policijskega reda, 1 prestopek policijske ure, 1 pretep in 1 poškodba tuje lastnine. Narib®?. — Tudi imuniteta ne pomaga vedno. Te dni ie bil radi neutemeljenih napadov in žalitev g. Martina Ročnika iz Razborja pri Slovenjgradcu v »Slovenskem Gospodarju*. obsojen njegov odgovorni urednik, poslanec Vladimir Pušenjak. na .300 Din denarne kazni, povrnitev^ stroškov kazenskega postopanja in Izvršitve kazni. Torej tudi imuniteta ne pomaga vedno! — Prihodnja carinska koniereuca se vrši v sredo dne 23, t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih državne trgovske šole. — Pobijanje brzojavnih izolatorjev. Dva dečka sta bila v pondeljek aretirana, ker sta metala kameni* v izolatorje na brzojavni progi. — Božji £rob v stolnici *e bil letos ne« kal izrednega. Vrtnarsko podjetje Džamonja je božji greb tako okrasilo s cvetjem, da so si ga ogledali tudi tisti,' ki sicer ne nahajajo v cerkev. — Lepo vreme in promenadni koncert. Dasiravno je bil ves veliki teden deževen in mrzel, sta bila oba praznika prijazna in vedra, osoblto pondeljek. Dopoldan se je vršil v parku promenadni koncert vojaške godbe, ki je letos prvič imel vgodno vreme in obilo poslušalcev. Park je bil Ves živ občinstva in videle so se tudi že prve pomladanske toalete. — Velik požar. Na veliki petek ob pol 9. uri zvečer je biia v Hotinji vasi Kranjčeva kmetija naenkrat vsa v plamenu. Domači so rešili samo živino, dočim je Kranjčev hlev in poslopje pogorelo do tal. Vsled velikega vetra je bila v nevarnosti tudi v bližini stoječa Peskova stanovanjska hiša. Na licu mesta prihHelim okoliškim požarnim hrambam je pa po dveurnem marljivem gašenju uspelo, da so ogenj lokalizirale. Kranjc trpi veiiko škodo, vendar je pa del škode krit z zavarovalnino. Kako je nastal ogenj, dosedaj še ni pojasnjeno. — Zaplemba niunicije. Mariborska carinska oblast je zaplenila avtomobil rmi-nicije, katero so hotele neke osebe spraviti iz Avstrije v Zagreb. Zadeva se še preiskuje, zato bomo o njei poročali obširnejše, ko bodo že dognane tudi podrobnosti. — Učinek alkoho?t. Na velikonočno nedeljo so se limbuški fantje precej napili. Okrog 10. ure zvečer sa pričeli razgrajati pred cerkvijo v Limbušu. Razgrajanje je končalo s splošnim pretepom. France Zein-ijič, delovodja Lirzerjeve tovarne stolov, stanujoč v Studencih, je napadel z nožem 321etn. železniškega delavca Franca Ceha in ga nevarno ranil na lev! strani glave in na obeh. rokah. Pretep pa s tem ni prenehal. Kmalu nato je bil ranjen še Zemljič in sicer ga je nekdo obrezal po glavi. Rešilni voz iz Maribora je r.ato Zemljiča in Čeha prepeljal v mariborsko bolnišnico. Zem jič pa Se v bolnišnici ni postat miren, pričel je_ groziti, da bo vse zaklal, na kar ga bolnica ni hotela sprejeti v svojo oskrbo. Rešilni voz je zato Zemljiča odpeljal v policijske zapored — Rešilni avtomobil. Nabiralna akcija ?,a nabavo avtomobila tukajšnje rešilne postaje izkazuje ob svojem zaključku okroglo 50.000 Din. C^SIe. — Mestni magistrat razglaša: Občinstvo se opozarja, da se klatijo po mestu različne osebe, ki se neopravičeno ponujajo strankam v izvrševanje električnih instalacij. Ker iščejo take osebe večinoma le priložnost za tatvine in poizvedbe ter izvabljajo denar ali materiial, se občinstvo tozadevno svari in naproša, da zahteva od takih sumljivih oseb vselej pismeno legitimacijo o namestitvi pr| mestni elektrarni ali pri koncesioniranem inštalaterju, — Društvo hišnih posestnikov v Ceiia iit okolici ima svoj redni občni zbor v soboto dne 25. t. m. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. — Dražba lovov. Za dobo 6 letv Je lz-dražbala lov Košnica-Lisce, kateri je bil doslej last gg. dr. Riebla in Rakuscha, slovenska družba večih gospodov. Lov Ostro-žno-Medlog je Izdražbal kovač g. Košir iz Celja, lov Starigrad-Spodnja Hudinja pa tovarnar Weber iz Zagrada. Gospodarstvo. Iz rasnih kra|@v- — Zločinski berač v Krašnji. V neposredno zvezo z znanim umorom vdove Sever iz Savelj se spravlja berač, ki je tiste dni prosjačil po posavskih vaseh. Identiteto tega berača skuša sodišče dognati na ta način, da poziva javnost, naj vsakdo javi, kdor bi vedel o tem beraču kaj natančnejšega. Da ie morilec vdove Sever skoro gotovo identičen z beračem, ki se je nekaj dni pred zločinom v Krašnji oglasil v gostilni pri »Semrajcui pri sv. Križu, bi se dalo sklepati iz tega, da se opisano obnašanje morilčevo popolnoma krije z obnašanjem omenjenega berača. Govoril je do-iCnjsko narečje, kakor ga govore ljudje c koli Limbarske gore in je tudi sani zatrdil na vpraSanle. odkod je doma, da je od Limbarske gore. Mož je bil vtsoke postave, piavih las in je nosil ravno tako majhno, neurejeno brado. Na hrbtu je imel nekak nahrbtnik prirejen Iz vreč, a ovratnik od suknjiča je imel zavihan in pod vratom zapet. Obut je bil v kratke škornje, a v rokah je nosil nekako culo in precej debelo gorjačo. Splošen utis je bil ta, da berač ne živi v najslabših razmerah, kakor navadni berači, kar se je moglo sklepati iz dosti dobro ohranjene obleke, ki 'O je imel na sebi. Od »Sc-mrajca« je šel v Tomačevo, n odtod naprej na Posavje. Da je bil v resnici namenjen na Posavje, ie sam dejal, ko ga je nekdo vprašal: — Kie boste .pa prenočili, mož? Grem nocoj še proti Ježici. — — Umor v Muretincih pri Ptuju. V noči od 10. na 11. aprila so našli na dvorišču nje-govc hiše z razbito glavo iu v krvi iežečega posestnika France Janžekoviča. Ker je umorjeni v zadnjem času zanemarjal svoja gospodarstvo in se vdajal pijači, sta se z ženo Marijo večkrat sprla. Vsled tega je padel sum unvora na ženo m njenega očeta Štefana ter brata Ožbolda Tomažič, katere so orožniki aretirali in jih izročili sodBču. — Podkupljena porota. Iz Splita vročajo o te-le sen2aciionalni aretaciji: Na predlog državnega pravdništva je bil aretiran porotnik Marin Panadič iz Šolte, ker Ie sprejemal podkupnine v procesih, ki so se v zadnji seziji obravnavali pri porotnih razpravah v Splitu Obenem z Panadlčem sta bila aretirana podkupovaica Mirko Maratovic in Mirko Mihailovič. Maratovič je bil obtožen požiga, a je btl pri zadnjem porotnem zasedanju oproščen. Mihailovič, davčni uradnik le pa sam pri zadnji obravnavi priznal, da ie falsificiral razno prizuanice in kradel denar iz državne blagajne, a je bil tudi od porote oproščen. Porotni.t Panadič ie obdolžen, da je od MaratovLa in Mihailoviča prejeto podkupnino deloma obdržal zase, deloma jo je pa razdelil med porotnike, da so v obeh slučajih izreidi oprostilno razsodbo. Ce se bo izkazalo, da je sumnja podkupovanja v Panadičevem slučaju dokazana, se bo morala za vse porotne slučaje v zadnji seziji v Splitu izvršiti revizija. Med procesi, ki so se vršili v zadnji seziji pri splitskem porotnem sodišču, jc bil posebno interesanten in obsežen proces v Butorovičevem slučaju, k! je trajal 11. dni. Obnovitev procesov bi stala državno ttnravo ogromne svote in bi obenem »■odaia zelo žalostuo spričevalo o moralni kakovosti splitskih porotnikov. Gotovo pa je, da se je v Splitu zgodil prvi slučaj v državi, da ie porotnik obdolžen podkupo-yania. X Bolgarske reparacije. Bolgarska vla- j da jer baje 3. aprila izplačala »Federalni j reservni banki v Ne\v Yorku« ekvivalent za 2,500.000 francoskih frankov v zlatu na račun reparacijske komisije. X Obtok bankovcev v Madžarski je porasel glasom izkaza z dne 12. aprila za 78.4 milijone na 1685 bilijonov madžarskih kron. X Carinska vojna used Turčijo in Bolgarijo. Ker je prepovedala Bolgarska uvoz suhega grozdja iz Turčije, je zabranila an-gorska vlada uvoz sira, moke in perutnine Iz Bolgarske. X Poljski dclavcl v Franciii. V zunanje^ ministrstvi! v Parizu se vrši te dni konferenca Toliskih in francoskih dc’egatov radi sklenitve emigracijske pogodbe med Poljsko in Francijo. X Dunajski tn; in špekulacija s frankom. Ko se je zrušila špekulacija proti franku. so hiteli dunajski listi zatrjevati, da dunajske banke niso bile v tej špeku ačiji angažirane v taki meri, kakor se je govorilo. Toda dogodki so pokazali drugače. Porušena špekulacija je na robu propada. Ker pa obstojajo med posameznimi .firmami in špekulanti zelo ozke zveze, 'skušalo špekulanti preprečiti katastrofo na h način, da so se združili. Ravno te dni se je pokazala potreba močnejše podpore te akcije, zato so osnovali na Dunaju poseben fond, ki ima namen. da prepreči ali vsai zmanjša paniko na trgu. Morda se bo združenim nočem posrečilo. odvrniti popoin kaos; toda posledice špekulacile proti franku so prehude, da bi se mogle odvrniti kar tako. Polagoma bo vseeno zagrmelo tu in tam. X Valutna reforma na Poljskem. Poljsko finančno ministrstvo ie že izdelalo zakonski načrt za uvedbo nove zlate valute. Glavne točke zakona so: Od dneva, ko prične delovati Poljska banka, t. j. 20. aprila, postane poljski »zlaty« obvezno in redno plačilno sredstvo Zamenjava poljske maike z novo z ato valuto prične 1. maja in mora bit! dovršena tekonl enega leta. V promet pride droben denar do 2 zlaty v skupnem znesku 180 poljskih goldinarjev. X Splošna državna delavnica filmov. Dosedanja delavnica iihnov ministrstva narodnega zdravja ie pretvorjena v splošno državno delavnico filmov, katere se morejo posluževati vsa ministrstva za svoje propagandne namene. Delavnica ostane še nadalje pod kontrolo in vodstvom ministrstva zdravja. X Za odplačevanje državnega visečega dolga, ki znaša sedaj okroglo 500 milijonov dinarjev, so vnešene V državni proračun potrebne vsote. Poleg tega je tudi finančni minister pooblaščen, da z odobrenjem ministrskega sveta vrši odplači'a preko postavk v proračunu in to iz vidikov dohodkov, ki jih dobi država preko vsote, pred- videne v proračunu. V Beogradu se nadeja« jo, da bo naš leteči dolg kmalu likvidiran. X Izvoz našega vina v Češkoslovaško. V Beogradu so pričela pogajanja z zastopnikom češkoslovaške rad! izvoza našega vina in tobaka v češkoslovaško. X Izvoz sladkotja Iz Češkoslovaške je dosegel v poslednji kampanji do konca marca letošnjega leta 450,000 ton ter j* prekoračil izvoz v istem času lanske kampanje za 184.000 ton. Površina, ki je poseja* na letos s sladkorno peso, meri toliko, kakot pred vojno (255.000 jia) X Promet pr! naših poštno-čekovulh zavodih v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani in Saraievu v januarju 1924. Stanje vlog je bi'o 216,336.162.53 dinarjev, za 26,103.374.42 dinarjev manj, kakor zadnjega decembra 1923. Vplačano je bilo 1.071,116 406.15 in izplačano 1.097.219.780.57 dinarjev. Lastnikov čekovnih računov ie bilo 10.162. X Proizvodnja svile v naši državL Naša svilarska Industrija se ie pričela v zadnjem času povoljneje razvijati. Rezultati letošnje kampanje bedo precej zadovoljivi Državne tovarne za svilo bodo proizvedle letos 50.000 kg surove svile hi 50.000 kg ostalih fabrikatov. Za letošnjo kampanjo so tovarne poponoma založene s surovinam? in bodo mogle vse naše tovarne za svtio v Pančevu, Novem Sadu in Kaniži delati s polni,m obratom. Letošnja letina bo dala po dosedanjih cenitvah približno 450.000 kg surovih kokonov ali 150.000 kg suhih kokonov, kar bo popolnoma zadostovalo za pokritje potreb naših tovarn v letošnjem letu. X Avstrijski srebrni šiling. Avstrija le že doKotovila precejšnjo množino kovanir. novcev po 100, 200 in 1000 kron. Finančne ministrstvo jih je nameravalo izročiti pro> metu začetkom letošnjega ('eta, kasneje ps je bilo sklenjeno, da se izda kovani denat obenem s kovanimi šilingi, kar se bo najbrž zgodilo začetkom poletja Srebrni šilto? bo meril v premeru 27 milimetrov. N& sprednji strani bo vtisnjen parlament, po* njim letnica 1924 in besede »Republik Oesterreichi. Na nasprotni strani bo velika beseda šiling, nad njo v polkroou dva hrastova lista. X Ukinjena reekspedicija. Prometno ministrstvo je odredilo, da se ustavi reeks-pedicija vagenskih pošiljk v zaprtih vagonih za Bosanski Brod loco in 'tranzit v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Izjeme so samo carinske pošiljke, ki prihajajo iz Inozemstva. X Vehsejm v Poznanju. V Poznanju se vrši poljski izvozni semenj od 27. aprila do 4. maja t. 1. ^ . Sokolstvo. Sokolsko društvo v Ljubljani poživlja svoje člane, da se udeleže v krojih pogreba svojega dolgoletnega zaslužnega člana in odbornika brata Pavla Skaleta. Odhod od zbirališča pred Narodnim domom ob pol !6. uri. Sokcl Ljubljana II. priredi v nedeljo, dne 27. t. m. za vse Canstvo in nartiščaj obvezen peš-izlet v Iški Vintgar, članstvo v kroju. Zbirališče pri mostu čež Grubarjev kanal na Karlovški cesti točno cb 7. url. Odhod točno ob 7 in en četrt na Ig. Na Igu med 10. in 11. uro zajutrek. Obed v Iškem Vintgarju, prehrano je vzeti s seboj. Povratek z večernim vlakom preko Skofeijce. Prihod v Ljubljano ob 20. uri. člani bratskih društev in Sokolstvu naklonjeno občinstvo se vabijo, da se izleta udeleže. Šport Oxford v Zagrebu. V velikonočnih praznikih se jc v Zagrebu vršila nogometna tekma med Oxfordskim dijaškim nogometnim klubom in »Concordio-:, ki se je končala z rezultatom 2 : 1 v korist »Concor-dije«, Da'je se Je vršila tekma med »Haskom« in »Osrordom«, ki se je končala s 3 : 1 v korist »Haška«. Iz /Milana javljajo, da le bil »Gradjan-ski* na svoji turneji potolčen z 8 : 2. Zafof&valte po vseh lokalih „Nar. Dnevnik" I Vzrok smrti Uufoice Ljubitfčeve v Beogradu. Listi in javnost se živahno bavijo 7 zadevo Ljubice Ljtibleičeve, ki je umrla za ranami, ki jih ie dobfla pri pretepavanju v zaporu v upravi mesta (policijskem tavna-teilStvu). V soboto popoldne Je izšla posebna številka socijaiističnesa lista '*Radn'ka<-, k1 je prinesel vest o tej stvari, kar le naravno povzročilo senzacijo. List prav., da so Ljubičičevo pretepavall v zaporu In da ]e umrla za zadobljenim! ranami. Danes je uprava mesta Beograda Izdala komunike, v katerem pravi, da je vest »RadnLka* netočna. V komunikeju sMi, da so poiiciiski organi privedli Ljubico^Ljublči-čevo iz Pančeva še 22. februarja v Beo- grad, ker ni imela nikakili legitimacij. V upravi mesta so jo zaslišali, potem jo pa z akti izročili policijskemu povereuištvu v G ini, kjer so Jo predal! njenim starišam. Toda kmalu zatem, 10. marca, se je Lju-bičičeva povrnila v Beograd. Kavarnar pri Klanici jo je ovadil upravi mes:a, češ da se nahaja pri njem brez listin in dt prodaja večjo množino platna in druge stvari. Prijeli so io in privedli na policijo. Ker ni mogla dokazati, od kod ima platno in dnige stvari, ki jih predaja, so jo Izročili upravi mesta, ki Jo je obsodila na i5 dni zapora. V komunikeju se za vse to navajal” akti z opravilnimi Številkami in drugimi potrebnimi podatki. — Ljubica I.itrblčlčeva Je dne 22. marca obolela m je bil poslan k njej zdravnik dr. nirčanin, da jo preišče. Ko je bila v zaporu, se ni nikoli pritožila, da bi jo bil kdo pretepava!. Po odredbi zdravnika so jo ta-koi oddali v bolnišnico, ker so ugotovili pri riiej špansko gripo. Listi pa prinašajo vesti in zdravniki splošne državna bolnišnice dajejo izjave, ki so popolnoma v nasprotju z navedbami omenjenega komunikeja uprave mesta. Tako je rekel zdravnik zapornega oddelka splošne bolnišnice dr. Mitrovič, da Je din 23. marca ugotovil pri Ljubici, ko jo ie preiskal, modre krvne potplutbe pod levim očesom in da ji je izbit en umetni zob. Šest dni kasneje je Ljubičičeva obolela za zlatenico. Iz ust ji Je začel teči gnoj, o katerem niso vedeli, odkod prihaja. Razen tega so opazili zdravniki, ko so ji očistil1 lase. da ima Ljubica načeto lobanjo. Takol so jo poslali v kirurgični oddelek bolnišnice k operaciji. Primarij tega oddelka dr. Popovič izjav'ja, da je ugotovil tudi na životu Ljubice polno ran. Gnoj ji je tekel tudi It levega očesa, ki je izstopilo i* Jamice. Dne 5. aprila je Ljubičičeva umrla. Zadeva je bila izročena sodišču, ki Je takoj odredilo obdukcijo trupla, keT so se pojavile tto-vorice, da so Ljubico v zapora pretepavali. Po končani obdukciji Je podala bolnišnica poročilo sodišču in ugotavlja, da Je nastopila smrt vsled vnetja možganske mrene in oi)I-Hh ran, ki so bile prizadejane pokojnici. Sodišče Je takoj odredilo preiskavo prot! policiji. Za stvar se živo zanima tudi notranje ministrstvo in nestrpno pričakuje izida preiskave, ker Je uprava mesta zanikala, da bi Ljubičičevo tepli stražniki v zaporu. Današnje prireditve: V Ljubljani: Drama: »Cezar in Kleopatra«. Red C. Opera: »Možiček« in plesni večer. F, Kino Ideal: »Materino srčec. Predstave ob 4.. pol 6„ 7. In pol 9. url. Kino Tivoli: »Sirotici«. II. del. Historična drama. Predstave ob 3., 5., 7., In 9. url. Kino Ljubljanski dvor: »Človek brez srca« — Lotte Neumann. Predstave ob 3L, pol 5., četrt 8. in 9. uri. V Mariboru: Narodno gleda Iliče: »Matiček se ženi«. Red D. Premiera. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna ProShazka na Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti !n Jošt v Sp. Šiški, Celovika cesta. Lastnik: Konzorc!] »Narodnega Dnevnika«. Glavni Id odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Šolska mladina* pozori SkkSrke in notni zvezki na najboljšem papirju prodaja najceneje samo Zvezna knj sarna, Ljubljana, Marijin trg 8. VV¥V¥¥VV¥V¥¥¥VV¥ Č. Gola/. Nevesta. Sijal Je zlat dan in Rozalija se Je počutila zdravo in veselo. Ob jutranji uri Je prišel k njej ženin Mihael. »Dobro jutro, nevesta moja, kako tl je? Ali so poljubljena ivoja lica od angeljcev, ali sl že spletla venec iz mirte? Ali diši rožmarin na oknu?« Objela ga je in poljubila. »Ah, ie so razcvetele rože na našem vrtu, in hijacinte žare kot ljubezen, lilije so se razvcetele ot angelski pajčolani, da jih vpletem v svoj deviški venec.« Sedel je na divan za malo okroglo mizo, na kateri sta stala dva velika žopa svetlic. Nevesta se je odpravljala. »Kam si namenjena?« »Grem zbirat in vabit svate.« »Ali kje boš dobila svate?« »Tam pred cerkvijo kleče in prosijo vbogajme.« »Siromakov vendar ne boš klicala na ženitovanje!« »Gotovo, saj to so najini bratje.« »Kje pa si dobila ta dva šopka, ki sta v vazah na mizi?« »Sestra mi je poslala.« »Čigava sestra?«' »Moja!« »Saj je umrla!« »Natrgala sem na njenem grobu...« Sla sta k župniku, ki je bil rdeč visok mož In rad pil močna črna vina. Bil je dobre volje tisto uro, potrkal je Škrabo po rami in se mu je veselo zasmijal. »No, gospod, no, no, gospod, torej tudi Vi hočete stopiti v sveti zakrament svetega zakona, da postanete deležni njegovih skrivnosti in sladkosti, ki se vam razodenejo in pdklenejo.« Gospod Škraba je plaho potrdil. »No, gospodična, naj vam čestitam! Res lepega gospoda vam pošilja Bog v svoji dobroti. Zahvalite se mu!« Ker je bil torej gospod župnik tisto uro zelo dobrovoljen, ie pomolil tolsto roko Rozaliji pod nos in je ponovil: »Zahvalite se mu!« Gospodična Rozalija je ponižno poljubila blagoslovljeno roko. Poroka gospoda Škrabe in njegove neveste ie bila tik pred adventom. Sneg je že zapadel, tn zemlja je sijala v deviški belini. Ko so se svatje vrnili iz cerkve in zasedli čisto pogrnjeno dolgo mizo, polno krož-Bikov, rož in visokih steklenic, je vzkliknila nevesta Rozalija: »Otročiči moji, ali me ne poznate? Zakaj pa vas ni bilo na moje ženitovanje?« Gospod Mihael jo je hotel potolažiti: »Bodi mirna, ljuba moja, ali ne vidiš, koliko je svatov? In vsi so veseli in vsi bomo zapeli tisto o Konštantinu.« Ali nevesta ga ni slišala. »Ali ne veste, da sem jaz devica Uršula? Ali ne veste, gospod Škraba, da imam zlate pajčolane?« Svati so se spogledali, a ženinu je bilo jasno, kaj se godi z njegovo Rozalijo. Vstal je in jo poljubil na čelo. »Ljuba moja, pojdeš v posteljo, preveč sl razburjena.« Ali nevesta je dejala: »Osem korov devic je v mojem varstvu, in vsak kor šteje dvanajst tisoč devic in vsaka devica je oblečena v svilo In žamet. Device v prvem koru so v zeleni svili in rdečem žametu, device v drugem koru so v modri svili in rumenem žametu. Najlepši pa Je osmi kor. Tam imajo device zlato krilo ta srebrno krono, in kadar bo njihova poroka, jim bo sijalo solnce v kroni. In vso noč bo sijalo solnce v božjem baldahinu in »vete neveste bodo poljubljale lepe svoje ženine.« Svatje so strmeli hi v grozi poslušali temne besede, a ženin se je zgrudil pred svojo nevesto. »Ne strmi, moj ženin, in nikar se me ne dotikaj 1 Glej, lilija je v mojih laseh. Ne bom slekla poročne obleke in ne ležem v posteljo, dokler ne pridejo na mojo svatbo an-geljske device v srebrnih šolničkih.« Gospod Mihael je klečal In gledal v tla. »Vstani, moj ženin, vstani in pojdi od mene, zakaj kliče me gospod vojsknih trum, ker sera njegova nevesta.« (Konec.) C. Golar: Tri poroka. I. Jernejeva hiša je bila najlepša v vasi, zmeraj lepo pobeljena, kakor da je nova in ozaljšana s plavim pasom, ki se je vil tik pod okni okoli in okoli po zidu. Stala je tik ceste in gledala veselo na popotnika s svojimi velikimi, pozimi in poleti z rožami okrašenimi okni. Visoka je bila skoro kot cerkev, pokrita z opeko, in na sprednji steni je bil naslikan sv. Florijan z gorečimi hišami in dušami v vicah. Vsej vasi je bila v kras, in ne samo oče Jernej, vsi vaščani so se ponašali ž njo. Če je prišel tujec, so ga peljali tam mimo, da je lahko pogledal lepo poslopje in rekel pohvalno besedo. In kmetje so dejali: »Mi smo mi! Devet vasi naokoli, in nobena ni naši kos. Da, da, oče Jernej je gospodar, ki ima mošnjo, pa tudi denar!« In zmeraj je bilo vse počejene in pometeno okoli hiše, okna pomita in na njih so cveteli v lončkih nageljni in rožmarin, v vrtcu pa so žarele pelagonije in druge košate rože. In kjer so rože na oknih, tam so rože tudi v hiši. Glejte, oče Jernej je imel tudi tri hčere, in kdor jih je poznal, je dejal: »Tri hčere, tri gavfrože!« Bile so lepe, prelepe, vse tri rdečih lic, a belih rok sta bili samo dve, takšni kot mestni gospodični, in nanji je bil oče Jernej zelo ponosen. No, lepota je lepa stvar, a tudi ponižnost je žlahtna rožica, in te nista poznali Jernejevi hčeri. Čakajte, da izrečem: Dve, starejši dve sta bili posebno lepi, in zato tudi zelo prevzetni in pregosposki. Drugega dela nista hoteli poznati, kakor kvečjemu da sta rožice opleli, drugače pa sta hodili na prag in gledali, kdaj pride ženin ponje. To sta bili Zala in Marta, prva mogoče še za spoznanje nl-čemurnejša, a druga je bila zato ošabnejša. Obe pa sta bili zelo nežni gospodični, a stari ljudje že so učili: Bele roke — delati nehte! Tretja se je Imenovala Ivanka, in ta je bila v resnici vsa drugačna- Dobra, ubogljiva in pridna, delala je za obe sestri, vse je pospravila po hiši, vse je poskrbela izven doma: Ali so njive okopane in posejane, ali žito lepo raste, ali ni plevelno? Brigala se je za posle, in vsakemu odmerila potrebno delo: Tj nakosiš trave za živino, ti greš orat, ti žet! Oče Jernej je lahko v miru živel, in starejši njeni sestri sta brez skrbi postajali, se lišpali pred zrcalom in se ozirali po cesti: »Ti, ali si ga videla? Drugače je zal, samo pegast je po nosu!« In Zala je vzdihnila, Marta pa se ošabno namrdnila: »No, da, moj Bog, kaj hočemo!« Takole je bilo, in očetu Jerneju se je zdelo vse v redu: Starejši dve naj malo počivati, ženinov jima ne manjka! Danes pride kmet, jutri potrka gospod, in vsak pozdravi: »Oče Jernej, kakšni hčeri imate! Dve gavtrožci! Za koga pa lih hranite, ali bi ne dali meni ene?« — In oče Jernej se počehlja za ušesom: »O, zakaj ne, seveda, seveda, jih bomo povprašali! Kako pa kaj, ali ste od daleč doma, no, kje pa hodita Zala in Marta!« Začne se pomenek o tem in onem, o gospodarstvu in o kupčiji, a med tem prideta gospodični. Smejeta se in spogledujeta, šepetata med seboj, in če ni drugače, če ni fant iz škatljice vzet, pokaže Marta z belo ročico osla snubcu za hrbtom. Seveda, zopet je smeh in kratek čas. Kaj hočemo! Oče Jernej pa kadi in se lepo meni: »Torej tam ste doma! Da, ali ni pri vas nič mladih deklet za možitev? Seveda, pri nas so, pri nas, ali ne za vsakega!« Miadič je v zadregi, ali tega neče kazati. Hrabro govori in pije: »O, deklet je dosti, pa nimajo tako belih rok, in tako žlahtne tudi niso!« Zasmeje se In pomežikne dekletoma, Zala in Marta pa v smeh! Očetu Jerneju se dobro zdi, in snubcu tudi. Poslovi se: »Z Bogom, oče, zdravi ostanJtel Srečno, gospo- dični, pa nas kaj obiščite!« Vsem poda roko in gre. Nikol! več se ne vrne. Najmlajša hči, Ivanka, pa dela na polju. Danes pleve, jutri koplje, včeraj je kosila, jutri bo žela. Solnce jo pripeka v lice, znoj ji lije po čelu, oči ji zaliva. Dekle pa poje in se smeje z deklami in veseli lepega dne in dobre letine. Včeraj jo je žgalo solnce, danes jo moči dež, Ivanka pa se ne briga za nič in govori: »Za dežjem solnce sije, za dežjem lepo je!« Dela od jutra do večera in je srečna, zakaj njej cvetejo tri rožice: »Nedolžnost, ponižnost in žlahtnost srca...« Oče Jernej sedi v senci pod lipo in misli: »Res, dve hčeri mi je Bog dal, da jih vsaj lahko komu pokažem! Pametni sta in lepega obnašanja, v vsako gosposko druščino lahko prisedeta. Govoriti znata o tem in onem, zares v veselje sta mi! Ampak, z Ivanko me je Bog kaznoval! Kmetica je štorasta! Daj jo sem, daj jo tja, za nikamor drugam ni, kakor za v hlev, ali pa za na njivo! In z deklami se druži in z gostačl se meni!« Ivanka pride s g< "a trudna domov: »Dober večer, oče, kako je?« — »Kje pa hodiš,« zagodrnja, »ali ne veš, da je treba večerjo kuhati! Hitro se obrni!« — »Saj bo koj gotova,« se prestraši dekle, »ne bodite hudi!« In gre v kuhinjo, zakuri v peči in pristavi krop. Petje se zasliši iz kuhinje: »Rože je na vrtu plela, pela pesmico glasno —« oče pa se razhudi: »Kaj kričiš, kdo te bo pa poslušal! Saj pravim, no!« In mož vzdihne in pogleda naokrog. Zala stopi k njemu: »Oh, oče, kako mi je dolgčas! Sama ne vem, kaj bi počela!« — Oče Jernej se vstraši: »Zares, pa saj nisi bolna, kje je pa Marta?« — »Tukaj sem, kaj pa je? Malo sem spala, ali je večerja že kuhana?« No, vidite, dobro se imajo in so veseli. II. Zgodilo se je pa, da sta dobili Zala in Marta vsaka svojega ženina. Iz mesta sta prišla, iz bližnjega mesta, slabo uro hoda sta potrebovala in sta bila v Jernejevem vrtcu, kjer sta rasli g izd a vi roži To je bilo na primer takole: Lepa poletna nedelja se smeje tn blešči nad belim mestom, in gospodki Tadi hodijo na sprehod. Kaj bi ne? Ves teden hudo delajo, po pisarnah se dolgočasijo, po ulicah prodajajo zijala, po kavarnah posedajo in ob nedeljah se spodobi, da izlete malo iz mesta na deželo, na hrib in plan. In tako prideta gospoda in prijatelja Rogelj in Slana mimo Jernejeve hiše. Oba sta lična in dražestna, v svetlih črevljičkih, črnih suknji-cah, modernih oprsnikih in visokih, trdih cilindrih. Kje bosta drugje ob takih popoldnevih Jernejevi hčerki drugje kakor na klopici V hladni lipovi senci? Mladi ljudje se spogledajo in posmejejo. Zala zardi, Marta povesi oči, in gospodka pozdravita in gTesta naprej. Za malo časa se vrneta po cesti, postojita pred belo hišo, pred zalima mladenkama in pozdravita: »Klanjam se, lepi gospodični!« In Zala pokima z glavico, Marta pa pogleda izpod gostih temnih obrvi. »Lepo ie pri vas v senci, ali dovolite, da malo počijeva?« »O, zakaj ne, le bližje!« povabi Zala. »Kar sedita,« pristavi Marta in pokaže lepe zobke. »Dovolite, da se predstavim: Edvard Rogelj, pisarniški ravnatelj In sodni strokovnjak!« Prvi gospod, vitek in polikan, se nakloni in poda obema svojo nežno roko. »Dovolite, moje Ime je,« hiti drugi gospodič, »Rudolf Slana, trgovski vodja in industrijalni potnik! Dovolite, gospodični, vajino sladko ime?« — E to, znanje je narejeno! Začne se pogovor o nedeljskih trudih In lepotijah, o zlatih prstanih in odtod ni težko priti do ljubezni in svatov-ščine. Gospodiča se smejeta ljubeznivo in govorita gladko in spretno kot bi braia pesmi, klanjata se, odkrivata in se igrata z debelimi verižicami na pTsih in gledata na zlato uro. Sodni strokovnjak, gospod Rogelj, sedi pri Zali in jo krasno zabava: »Tako mislite, gospodična? Vam torej bolj ugajajo plavi lasje? Vidite, a meni so kostanjevi nad vse! Prav takšni, kakor jih imate vi, draga gospodična!« — »Res, a jaz ljubim vaše, kako jih imate lepo skodrane!« Zala pogleda ob-čudovalno svojega čestilca, Rogelj ji stisne roko, in začneta si še lepše dvoriti. Marta pa se meni z industrijalnim potnikom, gospodom Slano, ki tudi ve zelo prijazno izbirati besede in pihati na srce. »Kako so vaše ročice nežne in snežne kakor dve golobici!« — »O, kaj moje, jaz nisem mestna gospodična,« se brani Marta, in zelo dobro ji dene laskava govorica. »Ali bi hoteli z menoj v mesto, gotovo bi vse gospode očarali s svojo lepoto!« — še slajše se nasmeje Marta in zakliče: »O, kako ste poredni, gospod Rudolf, kaj bi jaz v mestu! Tam imate na izbiro gospodičen, stokrat lepših od mene!« Tako pravi, a v srcu misli drugače. Iz hiše stopi oče Jernej in je veselo iznenaden, ko vidi svoji hčeri s takšnima gospodoma. »Mislil sem, da sta s'ami,« spregovori. a videl je skozi okno, kaj in kako je zunaj. »Kje pa sta dobili to gospodo?« Približa se in kadi, v zadregi se nasmiha in ne ve, ali bi prisedel k mizi v senčni loplci, ali bi odšel. Hčeri se sramujeta svojega očeta, a gospodiča pozdravita in ga povabita. Seznanijo se v naglici,, in pogovor se spet oživi. »Torej vi ste v kancliji? Pišete, pri katerem doktorju pa?« Gospod Rogelj se vznemiri in hiti: »Tožbe sestavljam in pri sodniji imam posla. Vse, kar je važnejšega, gre skozi moje roke. Vsi doktorji se mi odkrivajo, in s cesarskimi možmi se tikam.« — »Tako, tako,« popravlja oče Jernej, »torej ste zeb Imeniten in učen gospod! S sosedom se pravdam, in vi mi lahko svetujete!« Razloži vso pravdo in vprašuje, a sodni strokovnjak jeclja in je v zadregi. Nekakšne paragrafe navaja in našteva zakone, zelo visoko govori, a oče Jernej nazadnje ne ve čisto nič, pri čem da je. In zato ga je sram, pa se obrne k gospodu indu-strijalnemu potniku: »Vi pa kupčujete in trgujete, kje pa imate svojo štacuno?« »Da, industrijo hočete reči! V mestu seveda, v mestu, veste, v tisti lepi ulici na trg. Če zavijete na levo in greste sto korakov, pa je vprav na desni moja industrija. Velike skrbi imam-« Oče Jernej zopet ne ve, kaj in kako. Ali je slabo slišal, da ni nič razumel, ali pa je tako zaostal za mestnim svetom. Sramuje se in rad bi vstal in odšel pa se ne more ohrabriti. »Glejte, glejte kako sta imenitna gospoda,« pravi nazadnje, »ali bi ne hotela pokusiti mojega vina! Prav dobro kap- ljico imam.« »Ni treba, ni treba, saj nisva žejna! ampak, da ne bo zamere.« — Oče Jernej gre proti hiši, a na pragu se obrne in zakliče: »Kje pa je spet Ivanka? Da je nikoli ni doma! Ali sta jo kaj videli?« »Po polju je prej hodila z Miličevim starim in Tinetom. Žito so ogledovali.« s« oglasi Zala. . , »Tega je pa spet treba,« se pojezi oce, »Doma je pa ni, kadar bi je bilo treba.« Ne* jevoljen gre v klet in natoči vina. Ko sto pi na prag s polnim litrom v roki, Prior Ivanka po cesti. »Kam pa nesete, oče? Bom pa jaz.« »E, kdo te je klical! Kako bi se neki u obrnila pri gospodi! Kje si pa hodila. r® že spet s tistim Mihčevim nerodnežem, jo ne zna drugega kakor vole opravljati l« orati.« . »Zakaj bi se Jezili! Po prosu sem dala, pa je njiva tako plevelna. Zenske do treba najeti!« _ . »Le sama opravi,« gode oče Jernej » nese vino v lopico, kjer se menita gospo* dični. Zelo dobre volje sta in krasno se ima< ta pri gospodičih. Sodni strokovnjak je za* gledal Ivanko pred hišo: »O, čigava pa je tista? Ali je vasa se< stra?« vpraša Zalo. »Naša je, da,« odgovori počasi in naspv bi ustnice. »Na polju dela in krave »Da, veste, bolj zaostala je,« priponah oče Jernej, ki je stopil z vinom v lopico. »Ni takšna kakor bi rad!« Z glavo zmaje m je žalosten, ker Ima tako slabo hčer. N ato c vsem vino, trčijo in pijejo. ■'<$ »Kje pa si vendar dobila tak z1*5 prstan?« se obrne oče naenkrat k MafU* Hčerka sramežljivo pogleda gospoda dolfa Slano in molči, a njen česiilec zasta* vi besedo: M »Jaz sem ga ji dal, ker ji je bil ta* všeč. Ali zamerite, oče?« » • »O, zakaj, že prav! Marta, kaj bos P* tl kupila gospodu?« ** ‘i« Zala položi svojo desnico na mizo Pre očeta, in tudi na njeni roki sije prstan, 't »Pa ti ga imaš tudi!« Veselo VTCS„,‘, čen pogleda sodnega strokovnjaka in nten* »Ali ne bo preveč, kanclijski gospo°r Kai bomo pa mi vam dali?« ^ No, tako teče pogovor do večera. bri ljudje so in radi se imajo. (Dalje-/ Celo svojo družino o biežete na obroke najboljše v trgovini O. Dernatovm Ljubljana, Mestni trsj* Moška, damska in otrošKa konfekcija, Za pomladno in poletno sezljo priporočamo sledeče najnovejše modne liste: J Revue Parisienne Din 40 — Manteanx et Costumes n 30 — Pariš — Album 99 35 — Smart — Album D 35- Star — Album 99 45*- Perfekt Mode 99 17-- Die Wienerin 99 12 — Excelsior 99 25- Astra 99 30 — ZVEZNA KNJIGARNA LJUBLJANA, MARIJIN TRG štev. 8. MALI OGLASI m i m m m Cena oglasom do 20*'«sed Din 5*—: vsaka nadallna beseda 25 para z davščino vred. m Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I I Paviljon % dobro vpeljano branjarijo v mestu, na trgu se radi bolezni odda v najem, eventualno proda. Ponudbe na upravo lista pod „fcraiiiarija“ Krojači io Šivilje! Razpošiljam po poljubnih modelih po meri, vsakovrstne krojne vzorce za dame in gospode. Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križevniška uL 2/1. Haiiolia uidita s kurivom. Drva iz trdega lesa (odrezki od iage in parket) in žaganje oddaja po znatno znižani ceni dokler traja zaloga Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica 4. Mni akademično naobražen posten, agilen knjigovodja, zaupna samska mlajša moč, iščo mesta pri lesni tvrdki, prevzame tudi mesto potnika al! zastopnika večje tvrdke, tudi proti enomesečni preizkušnji. Najboljše reference na razpolago. — Ponudbe pod ..Brezposelni** na upravo lista. 11X nagrade dobi oni, kateri mi preskrbi Stanovanje z 2 sobama in kuhinjo, ali 3.000 K onemu, ki »i preskrbi vsaj 1 bolj prostorno aobo in kuhinjo za novo-poročenca v bližini D. M. v £olju, papirnice ali blaznice. Naslov je poslati do 5. maja na upravo lista pod .Nagrada^*. Umiki iz pravega koprivčevega lesa razne vrste Ima v zalogi tovarna bičevnikov A. Novak, Brezovica pri Ljubljani. Tisovina t mešanim blagom na deželi SO odda radi bolezni v najem Sli ae spreime družabnik. Po-audbe pod ..Trgovina** na upr. Usta. Mi se 2 manjša konja (Doppelponjr) izvrstna za tevor kot za tek. Nadalje brek a 6. sedeži, za zimo kombiniran kot sani, pol-krita kočija, ter sedla In komati, Istotam je naprodaj večja množina ie rabljenih oken, polken, vrat, ter vsakovrstne podstrešna krama. Naslov v upravi lista. isto tolo jnamke ,,Adler11 skoraj novo, #e ugodne proda. Na ogled in pe.ia pri Matija Knapič, posest-ink, Stražišče 63, pri Kranju, Lepo posestvo zidana hiša z opeko krita, gospodarsko poslopje, 20 oralov zemlje, 10 oralov gozda za sekat, njive, travniki, 8 glav živine. — Ivan Oblak, Žažer pri Podlipi št. 11, p. Vrhnika. Otti vozil se radi pomanjkanja prostora proda. Naslov v upravi lista. novi klopaia delavnica v Hrastniku ob S. se priporoča za vsa k tej obrti spadajoča dela po najnižji ceni. Karol Teržan, kleparski mojster. tali aaprodaj v lepem kraju na Dolenjskem. Posestvoobstoji iz njiv,travnikov in gozdov, obsegajoče 35 mernikov^ posestva. Redi so do 10 glav živine ter 6 — 8 prašičev. Poizve se pri Leopoldu Barle na Gor. Podborštu, p. Vel. Loka Hatiooai Registrirna blagajna manjše vrste se ugodno proda, Istotam tudi velik okvir. Ogleda se oboje v knjigoveznici Iv. Bonač Šelenburgova ul. 5. SoManki dni z vso opremo, en harmonij, ter en auto-voz se ugodno proda. Na ogled in cena pri gosp. MILKA ROGELJ, sodovičarstvo Radeče pri Zid. mostu. Mico za manjše strojno podjetje na Dolenjskem s kapitalom Din 80.000 se išče. Hrana, stanovanje na razpolago. Knjigovodstvo vodi sama. Ponudbe na upravo lista pod „Novo podjetje**. Piaiovalti. pozori Prodam dva popolnoma nova prekaj. stroja znamke »Wolf« in »Blitz« na električni pogon, zraven še nerabljen nov motor. Josip Križnar, mesar in preka-jevalec, Stražišče pri Kranju. Šivalni sirni dam na razpolago v dnevnih urah stranki, ki bi ral odstopila prazno mesečno sobico po možnosti v okolici Tabora. Ponudbe pod „Mirna“ na upravo lista. Pili! Naznanja se, da se bo od 19. t. m. dalje zopet prodajalo na občinski mesnici v Udmatu pri šoli prlma goveje meso po Din 22-50 kg. Postrežba dobra 1 Se toplo priporoča Jakob Otrin. 2 pletilna stroja dobro ohranjena št. 7-30 in 9.35 radi pomanjkanja prostora naprodaj. — Naslov pove uprava -Usta. Ljubljana Gosposvetska c. St. 2 priporoča svojo bogato zalogo pisalnih strojev za rodbine In obrt ter vozi koles Styrla — DDrkoop — Orožno kolo (Waffenrad). : Ceniki zastonj in kanjo.: Priložnosti Kozarci za pivo čisti, beli, z ročaji */io ^ Din 66*— V* » » 98‘— en ducat franko skladišče Beograd.1 Pri odvzemu nad 50 ducatov prosto embalaže. Bož. Petrovič, Beograd Balkanska ulica 16/a >ki «5 M RUSSKAJA PEČAT J D.ZO.Z. š * ima na zalogi vse vrste RUSKIH KNJIG kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, ve” lika zaloga not, lastnih izdaj. - Posebna biblioteka je ruski Čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. Kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno znižane I Plačljivo tudi v mesečnih obrokih I t \ ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• « Zvezna tiskarna in knjigarna Volfova uk 1 v Ljubljani Marijin trg 8 vw vvV Izdeluje vsakovrstne tiskovi* ne,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. Moderna knjigoveznica. $