7 Nade-- NOVINE 6. avgust 1979. Slovenska stran W PIŠETA IN UREJUJETA: Lojze Košorok in Pavla Gruden Kar po domače... - Pogovorimo se danes o LJUBEZNI DO DOMOVINE in kako more človek ka skromen način toda vendar uspešen za njo kaj dobrega storiti. Ni lažje od the ljubezni. Sicer domovina ljubezni kot taka človeku ne more, toda človek, ki jo ljubi, ljubi svoje življenje. Saj je ona zibeljka njegovega prvega odnosa do stvarstva, prvega odnosa do ljudi, in do začetnega znanja. Domovina človeku ničasar slobega ne stori. Vendar se večlrat sliši kako posamezniki svojo domovino prekJjinjajo s sovraštvom, ne da bi se zavedali, da šlovek trpi le zaradi sočloveka in največkrat radi svojih enostavno povedano neumnosti. Ce bi tak človek zrelo pomislsil, bi tudi uvidel, da vsako odločitev prinese sam, pa če tudi misli, da je na njo bil prisiljen. Vsak človek nosi sam odgovornost za svoja dejanja če je zrel in ve kaj dela. Te dni smo imeli priliko čitati v avstralskem tisku kako so neko mlado Avstralko že dvakrat ujeli na bega v Rusijo s tem, da se ilegalno vkrcala v neke tuje ladje. Izjavila je; "Sovražim Avstralijo". Ni pa pri temu pomislila, da so današnjega stanja krivi politiki. Tudi med nami je dosti tako zmedenih glav, katerih življenjski pojmi niso razčiščeni ter se znašajo nad domovino. Taki ljudje nimajo domovini kaj dati. Emigranti posebno v Avstraliji, zaradi ravnodušnosti Avstralcev ne samo do njihove zemlje ampak tudi do tujih kultur, so dolgo predolgo čutili, da so prezrti. Niso imeli s kom, razen med seboj, deliti svojo kulturno dediščino. Vendar po 30 letih emigracije jim ni več mogoče mimo emigrantov. Najbolj vidni smo emigranti postali šele skozi naše otroke v šolah. Ravno po zaslugi, so se Avstralci začeli zavedati, da je Avstraija multikultuma zemlja. Posebno v šolah so se b tem pogledu zelo razgibali. Prejšnji teden smo v Jugoslovenske-Avstralskem Centru za socialno delo in informacije v Newtownu sprejeli povabilo od osnovne šole v Newtownu, da priredimo za šolo PREDAVANJE O JUGOSLAVIJI. Ostalo je na nas treh Slovencih in enemu Srbu, da to izvršimo. Sprejeli smo z veseljem. Najprej se je povabilu odzval naš narodni delavec g. Lojze Košorok, vodja pisarne omenjega centra: Držal je eno in pol ure dolgo predavanje zasnovano na zemljepisu in zgodovini naše domovine. G. Nikola Milic, po rodu Srb, ki se že tretje leto zalaga za jugoslovensko etnično šolo v Newtownu je Avstralskim učencem in učiteljem prikazal lepote Jugoslavije na filmu in diapozitivih. Tudi meni je bito izročeno povabilo za enoumo predavanje toda skrbelo me je kaj naj jim pokažem, ker sta predavatelja pred menoj vso snov takorekoč ze obdelala. Spomnila sem se na g. Marijo Košorok, ki je članica Kulturnega odbora našega središča. Brez obotavljanja je privolila, da mi priskoči na pomoč in je tistega dne izostala od dela. Pregledali sva njeno zakladnico od stropa do tal polno slovenskih izdelkov ljudske umetnosti. Kar sva izbrali je več kot napolnilo .prostor odmerjen za razstavo. Otroci so pokazali izvanredno zanimanje. Pregledali in otipali so vse od rudečih "slovenskih" nageljnov do kolovrata. Bil je živžav in polno "aaa" i "ooo", kakor da so ugledali deveto deželo. Pokazali so izvanredno zanimanje z neštetimi vprašanji. Na vprašanja o šolstvu jim je odgovarjala ga. Košorokova, ki večkrat obišče Jugoslavijo in je o temu bolj poučena od mene. Ker pač nikogar drugega ni bito, ki bi o temu mogel kaj pisati, moram kar sama povedati, da so ta tri predavanja, ki so skupno trajala štiri in pol ure, uspela nad vse pričakovanje, tako naše kot šolske uprave in otrok. Upam, da bodo slična povabila prejele še druge naše organizacije, in da jim bodo rojaki," ki za to imajo možnosti, priskočili na pomoč. Ni lepšega dela kot za ime domovine. Naj se končno zahvalim še g. Košorokovi, ker smo ravno z njeno pomočjo odlično uspeli. Lahko je ljubiti domovino in lahko kaj storiti za t\jo če človek le hoče. Pavla Gruden Novice iz zanimivosti Iz Domovine SLOVENSKA BISTRICA. V Zrečah, Poljčanah, Slovenski Bistrici in Slovenskih Konjicah bodo v štirih mesecih, v septembru, oktobru novembru in decembru predstavili 17 filmov iz neuvrščenih dežel in drugih nam manj znanih kinomatografij. S tem želijo kulturni delavci Slovenjokonjiške občine po svojih močeh prispevati, da bi občanom približali delček kulturnih snovanj dežel v razvoju, katerih večina aktivno deluje v gibanju neuvrščenih. TU RN IŠČE. Da bi se ohranilo vsaj nekaj stare čevljarske tradicije, ki jo ima Turnišče, tukajšnji kolektiv Planika v neposredni bližini tovarniških prostorov ureja prvi čevljarski muzej v Pomurju. V muzeju bodo razstavljeni več kot dvesto stari izdelki Turntških čevljarjev, ki so bili 1760 leta združeni v prvem tovrstnem cehu v tedanji AvstroogrskL Potom še ohranjeno čevljarsko orodje in naprave za strojenje kože in izdelovanje usnja. LJUBLJANA. Skupščina republiške skupnosti za ceste je objavila zbirko dokumentov v zvezi s cestno problematiko, ki bodo izhodišče za jesenske razprave o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana cest ter dogovora o temeljih plana Slovenije. Sodijo, smernic za pripravo novega srednjeročnega plana je med drugim razvidno, da bi morali v naši republiki v primeru, če želimo izpolniti vse meddržavne in Pustite Sočo na miru Saj vsi poznate Sočo in svet ob njej! Košček raja na zemlji. Kdor tega ni videl je prikrajšan za nekaj lepega. In Gregorčičev slavospev Soči tudi poznate vsi: "Krasna si bistra hči planin...". Nič manj mikavna ni reka Idrijca, ki se zliva y Sočo in pokrajina ob tej mali rečici. Vemo tudi, da sta ti dve reki še edini v Sloveniji, ki sta do sedaj še sorazmerno najmanj onesnaženi. Vendar tudi tema rekama in tej lepoti groa konec. Zopet Soči grozi 'Vihar teman', tokrat ne od tujca lačega naše zemlje, nego od Človeka, od nas samih, lačni in pohlep ni po boljšem standardu, po naši komoditeti itd. V čemu je stvar? Radi večje in večje potrošnje električne energije v Sloveniji, imajo gospodarstveniki v načrtu da zgrade na Soči in Idrijci nove hidrocentrale. Obe reki sicer imate te možnosti in tako je prišlo do projekta, ki ga imenujejo HE KOBARID, DOLINA TREBUŠA, in DOBLAR II. Vendar občani v obeh dolinah rek, kakor tudi drugi ljudje mislijo drugače in so odtočno proti temu projektu. Kajti s to gradnjo bi bila odvzeta vsa lepota obe dolin, katere so znamenite po prorodnih lepotah, znamenitostih, po fauni in flori. Zajeziti bi morali obe reki, s tem bi predvsem prebivalcem doline Idrijce zadali težak udarec. Izseliti bi morali kakih 700 prebivalcev, uničeno bi bito okoli 150 domačij, ostali kraji pa bi postali popolnoma odrezani od sveta in komunikacij. Jezovi bi pokrili in preplavili doline, uničeno bi bito kakih 20 kvadratnih kilometrov plodne zemlje itd. itd. Pri Kobaridu, bi morali zgraditi brano visoko 65 metrov. Tudi to pravijo, da bi bito zelo nevarno v neurju. Končno strokovnjaki so tudi izračunali, da bi te nove elektrarne na Soči in Idrijci proizvedle leta 2000 le 1.83 odstotka vseh energetičnih potreb v Sloveniji. Žal v Sloveniji imamo le še tudi kakih 5 odstotkov neonesnaženih rek in z gradnjo teh central, bi umazali in uničili še ti dve reki. V Sloveniji doslej ni nobena gradnja, bito katerega koli objekta, izzvala tak odpor in reakcijo javnosti kot ta. Tudi gradnja nuklearne centrale v Krškem ne, katero mislijo pognati v pogon naslednjo leto, kajti medrepubliške obveznosti, zgraditi 172 kilometrov avtocest, 130 km dodatnih dveh pasov avtocest, 148 km dvopasovnih avtocest kot prvi del štiripasovnic, ter 133 km hitrih Cest -obvoznic. Predvidevajo, da bi se dalo ta program uresničiti do leta 1990, oziroma leta 1995. In med nami V C AN LE Y HIGHTS pa sta pred kratkim praznovala 35 letnico poroke naša znana rodoljuba FREDI in MILENA MAVKO. Že kar lepo vrsto let skupnega življenja, zadovoljno in srečno sedaj negujeta še svoji vnučki, posebno ko je njihov očka odsoten in na dopustu v domovini Tako je za to malo (hužinsko slovesnost, ki so jo obhajali v ožjem krogu družine in prijateljev, vnukinja Natalija svoji stari mamici in očetu slovesno zaželela v napitnici še dolgo let srečnega življenja in ju naslovila z "mlado nevesto in mladim ženinom"! Torej Milena in Predi "mlada nevesta in ženin" tudi mi ostali Vama kličemo vse dobro v nadaljnem življenju in "mladem zakonskem jarmu!" V DOMOVINO so te dni odpotovali družina Erike in Vilija Žižek, družina Gominšek, Tone Okorn s sinkom Karlom. Vračata pa se v domovino Ema in Jože Lepčihar, brat in svakinja nam poznane Ivanke Pohlen, sestra Štefana Šernek in še kdo. Kot izgleda nas bo zapustil za nekaj tednov tudi Lojze Košorok. če bo uspel da ne zamudi letala, baje je zelo zaposlen. Iz domovine pa se je vmil predsednik SDS Toni Bulovec in nam prinesel lepe novice. Baje nas obiščejo nekje v februarju ali marcu Veseli planšarji! Kmalu pa se bodo vrnili iz obiska družina Krope, Mogetovi in Miran Špicar. tudi tam ni dokončno rešeno vprašanje atomskega izžarevanja. Tem nečrtu se poleg direktno prizadetih upira še šiirša plast ljudi in sa za to zadevo odločno zavzela ZVEZA DRUŠTEV ZA VARSTVO OKOLJA SLOVENIJE. Ta Zveza je organizirala in vpregla v svoje delo tudi nekatere ugledne učenjake, da se pozanimajo in pozabavijo s tem problemom in da s konkretnimi argumenti dokažejo in po vsej možnosti preprečijo gradnjo teh elektrarn. Dolgoletni predsednik zgoraj omenjene Zveze društev, književnik MATEJ BOR, rojen v Posočju, je eden najodločnejših protivnikov. Boji se. da se nebi dogodilo to, da bi lepa dolina Soče ne bila žrtev elektroenergije. Sam pravi takole: "Sočo branim kot pesnik, ker je ždavaj postala simbol Slovenskega naroda, Sočo so do sedaj opevali vsi slovenski pesniki začenši z Gregorčičem". Reka Sočo priznavajo danes tudi mednarodni strokovnjaki, kot eno najlepših slpskih rek in kot taka mora ostati zaščitena. Precej truda je bito vloženo, da bi se dokazalo, da ta načrt ni upravičen in protest je že predložen Skupščini, pralen ta odobri načrt za gradnjo-Da ni bito teh protestov, bi morda gradnja in dela teh elektrarn že začela. Končno je to tudi viden dokaz samoupravne družbe, da imajo besedo tudi samoupravljala in ne le strokovnjaki in gospodarstveni načrtovalci. Se ve je precej argumentov za in proti, predlagan je bil celo referendum, da se ljudstvo samo odloči in izrazi svojo voljo- Nekateri strokovnjaki so tudi mnenja, da je skrajni čas, da začno graditi elektrarne na reki Savi, da bi s tem rešili Posavje od poplav. Poleg Save. da bi izkoristili veliko prirodno akumulacijo vode v Planinskem polju med Logatcem in Postojno. Zanimivo bo kdo bo zmagal ali ozkoglednost strokovnjakov in načrtovalcev, ki sicer trdijo, da energijo rabimo ali nujno da mislimo i dlje, kaj pa naslednje generacije? Očividno je, da načn gradenj teh elektrarn bo le težko dobil zeleno lučko. Važen je argument, za malo koristi - velika škoda! Lojze Košorok Med nami V soboto 21. julija se je poročil naš poznani voda ansambla SREBRNE STRUNE, Štefan ŠERNEK. Da je bito "gustovanje" na prekmurskj način na višku, nebi posebej povdarjali. Za to svečano priliko je prišla na obisk tudi njegova teta iz ckmovine. Vendar bi povdarili tole. kako so njegovi stariši znali vzgajati Štefana v slovenskem duhu. S svojimi godbeniki je dosegel lepe uspehe in kar je največ vredno, da gojijo slovensko glazbo in melodije in so že kot taki vrsto let razveseljevali naše ljudi po slovenskih proreditvah v Syderiyu, Woltongongu itd. Že kod mlad fant je nastopal s harmoniko na raznih prireditvah, no in trud ni bil zamen. Postal je to. kar smo si vsi želeli in tako bo z njim mladi rod nadaljeval slovenske tradicije med nami. Dragi Štefan in nevesta, prav iskrene čestitke in obilo lepih nadaljnih uspehov tako z ansamblom kot na družinski poti v nadaljnem življenju! FO SIOVENIJI Predstavniki Kovinotehne v CELJU so pred kratkim s kitajskimi partnerji podpisali sporazum za pet let o po-slovno-tehničnem sodelovanju v proizvodnji pianinov po kitajski tehnologiji. Gre za prvi primer nakupa tehnologije nekega jugoslovanskega podjetja na Kitajskem. Obrati za izdelovanje pianinov bodo v okviru delovne organizacije Primat poslovali v manj razvitem jugoslovansko-avstrijskem obmejnem pasu. V pianine pa bodo vgrajevali tudi precej na Kitajskem izdelanih delov. V okviru tedna upokojencev v CELJU je bila letošnjega maja tudi velika pevska prireditev — V. srečanje pevskih zborov društev upokojencev. Na njem je nastopilo 38 pevskih zborov društev upokojencev z 850 pevci, program pa je popestril znani operni pevec Ladko Korošec. V sklepni pesmi v počastitev rojstnega dne predsednika Tita je poleg upokojenskih pevskih zborov sodelovala tudi celjska mladina. V Brestu v CERKNICI so se odločili, da bodo staro tovarno ivernih plošč obnovili in vanjo postavili strojno opremo, izdelano v zahodnonemšici tovarni Siempelkamp. Če bodo dela in nabava opreme potekali brez večjih težav, bo tovarna zoper ogenj odpornih plošč nared za proizvodnjo v letu 1980. Za Brest pomeni ta investicija doseganje boljše izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, obenem pa bo tovarna založila domači trg s kakovostnimi ploščami, ki jih moramo sedaj uvažati. V DOBJU pri POLJANAH se je 20. maja pred 138. leti rodil starosta slovenskega sladkovodnega ribištva, svetovno znani ribiški strokovnjak in nadarjen slikar prof. Ivan Franke. Na njegovi rojstni hiši, ki se ji reče pri Košancu, so ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo. Profesor Franke je bil pobudnik in pionir umetnega raz-ploda postrvi, pobudnik ustanovitve prvega slovenskega ribiškega društva, soustvarjalec in mentor prvega »ribar-skega zakona na Kranjskem«, prvi raziskovalec bolezni potočnih rakov itd. Zdaj je v Sloveniji 17.000 odraslih ribičev, ki so združeni v 62 ribiških družinah. Pred 20 leti so na DOBROVEM v Goriških Brdih zgradil: vinsko klet, ki je takrat lahko sprejela 450 vagonov grozdja. Danes lahko v briški kleti odkupijo kar 1400 vagor ov grozdja. Na območju, kjer so doma zlata rebula, pinot, merlot in tokaj, je 1400 hektarov vinogradov, vsako leto pa jih obnovijo okoli 100 hek arov. Tako so lani na novo zasadili prek 106 hektarov. Pod DONAČKO GORO gradi planinsko društvo Sloga Rogatec — Straža planinski dom. Zanj so člani in tudi nečlani doslej opravili okrog 7.000 prostovoljnih delovnih ur. Dom bo imel na voljo 20 ležišč v sobah in 50 ležišč na skupnem ležišču. Doslej so v spodnjih prostorih uredili kuhinjo, dnevno sobo, ki je hkrati tudi jedilnica, in brunarico. Tovarna Tomos v KOPRU je na podlagi izbora selektivnega komiteja mednarodnih gospodar .kih revij Mercado Mundial, Eurose, Tet, African Trade Review prejela nagrado za izvoz v letu 1978. Tovrstne nagrade podeljujejo tistim gospodarskim organizacijam, ki so v poslovnem letu dosegle nadpovprečne rez áltate v izvozu, tako po količini in kakovosti. Podelitvi so prisostvovali tudi predstavniki francoskega gospodarstva, veleposlaniki v Franciji in predstavniki drugih gospodarskih in kulturnih dejavnosti. V vasici KROG blizu Murske Sobote že dalj časa opozarjajo na problem šolskih prostorov, saj je poslopje staro že 67 let. V njem so zdaj štiri učilnice, ki so postale pretesne za 114 učencev, ki prihajajo iz Stahovec, Murskih Črnec in Kroga. Poleg tega nimajo nadvse potrebne telovadnice, zato se malčki drenajo kar na hodniku. V pritličnih prostorih stare šole je tudi vzgoj-no-varstveni zavod, v katerem štiri vzgojiteljice skrbe za 49 otrok. Potrebe po prostorih so velike, zato o njih razpravljajo občani na svojih številnih zborih in so doslej zbrali za gradnjo novega poslopja že okrog 170 tisoč dinarjev v obveznicah. Farmacevtsko-kemična industrija Lek v LJUBLJÁNI je v lanskem letu dosegla ugodne proizvodne in izvozne dosežke. Končnih izdelkov je Leku uspelo prodati za več kot 1,66 milijarde dinarjev. Na tuja tržišča so prodali za 3495 milijonov dinarjev raznih izdelkov, kar je 20,5 odstotka skupne proizvodnje. Izvozni plan so presegli za 3 odstotke, kar je v primerjavi z letom 1977 za 42 odstotkov več. Za program, ki v glavnem sloni na lastnem znanstvenem in raziskovalnem razvoju ter tehnologiji, odvajajo letno 6 odstotkov od vrednosti proizvodnje. V RADLJAH ob DRAVI so po 56 letih obstoja in dela. v neprimernih prostorih le dobili novo lekarno, ki je plod dela in skrbi vseh občanov. Nova lekarna je sodobno urejena, zaposleni pa bodo kmalu pričeli delati v dveh izmenah. 3A04HH hayhy — M jim j a m Baouuge ey Ctaum uo AOBBI ■ ncMuro-aaa! — rosopKan cy. — Ty maey «m oociil Onyx A», mmrto Doxaapexis« M BO|HMK?! Mcrpara ce apTena yxpyr A oBfla, jeAHor xaaa, Baca-naje je 6anyo npe« Koatan-A»pa SaTepwtíe a pesao: KPAJEM MAPTA 1892. rOAfHHE y JEAjHOJ OA MYJÍA CMtAEHBCm TBFBABE HATtèHO JE yHAWAWBHO TE/K) nOAHAPEfl)KMKA M/M1-iE KOHCTAHTOHOBMTiA. HCTPAfA JE YTBP-AH/IA HELUTO HEBEPOBATHO ... npoxjiaxHO je Gano bc-ae 3. Maprra 1892. rO-jpme. Cvpamap y Cwe-AepeacKOj napt>a¡BH paauo-suepfKj je ¿copan ao Taano-aano. A<3 22 Haca h xouraaxa caae-hc npeocrano je joui oko hoji a ■naca. Bojsomw He-rapre, üerre a Illecre CaTepaje JJ&-Haacncor nojhcxor apTMJbe-pwjcsxjr ayaca, CMeurreHM y npocropnjaMa Maxor ipaxa, cna®ajrn iqy flyôoewm choim. VÎ3HeHaaa, K3 aspaxa 6awy fle«ypHH oc^mjmp. IXonrro je npofcaexao ca crpaatapOM y3 oGaBeaao .¿irra -HMa kobo", aacrasao je npeaia Httca-xanafcea i^Bopy xecnoTa "Byp î>a Bpa«KOBH3üa y yray rap-haee. h m je nponino km hüsqjim-ko MKHyra oa tberoawr y-m H H40CQBM raacoBM. YOp-30 ce cBe yMMpJuto m aojaw-na ce ripenycrrwme oty. yjjrrpy, y crpajy, caonui-Teao mm je xa ce apencoxHe Benefpn yguo noAHapexam; Maruja KoacTSHTHHOBSih, po-aom K3 Beoipafla, crap 25 roAMHa. JE3MB HPM30P meterme, to naje Gano CBe. AoinaBiim y je«Hy ox xyJia cTapor AecnoTOBor XBqpa, nonno je oGmuao crpamapa y TOKy BenepH, xeacypHH o-cjjanap je Ha apxy xyne aa-Hiuao Ha jesMB npjoop. Ha saMeHOM noiny ca raaBON Ha npary nexao je y jiokbh wp-BM iKK®ra)peia?aja Hjmja. nOAHapeAHHKOBQ OAew) Gh-jto je ypeAHD cnoxeao «eaa-AeKO oa h»era, a tmk y3 H»e-nray rjiasay Haaa3HO ce neH, a Kcrpara ce Aaaa «a noeso. rfc>3bibzh cy cbm boj-HifflfH fía apKjaae 6uao nrra urro mm ce woat cymwcBHM, a Besawo je 3a paHuje no-KamaH»e ycujeafor. Bojhhum cy «eurro myioxanM Meljy COGOM O HO^HapeAHMKOBOM HeoGmaoM ^pyroBaay noc-jieAH>Mx AaHa ca pcaobom BacKumjeM ParfyjToastíveM m cerra Cso£H>apeBa kow Iloxa-peBua. nopekaom je 6mo Biiax, crap 22 roAHHe, an» je Ha TOMe m ocrano. — Ja cm yfao roeooAMHi nopqiepm! Mopto cm, oh m je to sapease. HITA JE MOnPMHAO 3»EAOB Te pciM npi«ipocTor pe-«o©a, Bxxra cy »eroBe crape-imsHe APQKane 3a aoGpOAyiu-Hor. 3anaffibMue cy mmaHAM- m j m, rnmrn pa. Ajeh oho uno je xjotom nyo jiHHMjio je Ha 4>aBTa3M- jy- IlpeMa BadiiiHjeBCHtf Ka3H BaH>y, oh je HeTMjm a ana □pe 3j10hhhb nonpc83mbao ceyvia y carrephijckom oamo-pMiirry rAe ce 3»reKao h cra-Bao Ha cuiauM no«HapewKHK HjuQa. PoBopHo je y cay, fio-Jbe pehH pasroB^ao c jse-loni". Taj jHearo" caorairmo je ra 4«o2&e hbíuí c&mo «bo ra y naheaejsax 3asojbe bojhhk no wsiBHy BacHJEHje Pasyjio-Büh, h to CTQúeh« y rahaMB H KoarsyjbM, nasaaiH jaOysw-uy m opaje h onpece mx »a necio rAe je ^asxmm HOsau, na to Mecro joan nounoponH spajby. hehhajwfbm rtuosdo" aoabo je Ha iqpajy Aa Bacwmje, sana TO oCaen, ipeCa «a ce oeyne, epsrm ce Ha acecno >KPTBE TAAACOHA Hpw>ome&e &yACKe mprae AyxoBWMa 3aKoxuBor ®J,w« — TajiacoHmra — arro jien y ochobh canne-penosor cjiy«iaja, a« je npuBOBcpnu soje cy sesa* (hwe jaoco yKope&ene y namen Hapa«y. Hume, y a> |e 3«MAa npasa ptoHHna, qmoceiu c sanena aa Kanem npe-Aa&e o 6jiary ^japa PaAo&aHau, Ktmcnmmm, rtpo-Kjiere Jepnae... Ho, xaxo je oho fiiuo oq»seno, ja.y-m cy ampun a* ce «ose sadu cnco mmofcy aa-iHfja y k oje cnaAa m — ppmome&e aoopobojbae Ayx-c&t acpTse! IIo Hraoy xxko ce a^mpao, „CMCAepea-ckh cjiyiajM ymao je y jnrrepaTypy xao mranaH npai-nep 3J»WHa a6or npaaaoBepja. Dop^KABU Kmja onnnao je y cwpr Ay§«»Eo yCel)eH a« je y mrra&y caMO tpopMa m Aa he nočne o6pexa okhbcth. HpMHO-me&e JbyA«xe «eprae aotoamao ce aa mame cipaaa y aac, ajia raj je oOmaj Smo pacnpocrpaneH m y ese-Ty. oa crapax Bpeiteaa na ese ao spaja 19. Besa. Hnujai «a ce y Mbjkm rpa-Ay Caemepeacxe iwpftaBe, T8MO roe ce oege kohm H3-Meîjy mjKœe m «yae, aajia-3M 3aKonauo 6naro AecnoTa *Bypî)a Epanaratiha. M^u^a me ce HaJiasH &iaro h va 3e-MAe wrasona cJxnaniHuy ca Bowcnc h rB03Ae»y mnoxy. IIImihcom he EuaxnyrH h3H3a Hjmjjcxxr Tena a boacm ra opoawTM m Taara he Mjroja o- xcMBerm, noKynnr« Sü&ro u 6mth SoraT xao Kpe3! CnymajyhH ese oso, Ba-cHAHie je nperpHyo. Upofiy-AMo je noAHapeftHHxa m, oa penu fío pena, ncnpmhao nrra je Myo. — 3aao can xa hy nocra-tw Ooml Taso ücmo m yw-hktm, BOjHMHe! — paaocho je noeso*»» ÜJinja. BaouiHje ce ynnauiMo mm-cAehH xa je noAHapemHHX naoyAeo. Hnje XTeo hh xa nyije xa y^naa oao uno je JixMda om aera TpaxHO, aJm ra osaj ñuscaso roíje octbb-jfeao Ha Mapy. Henpecraao je 6ho ya aera u ysepasao Aa xpefia Aa ra sipesojbe, o-6eha®ajyfen icy ncwsoBKHy AecnoTOBOx 5jiara 3a Kq]e je Beh HeKXMiKHO i'enepanKja rapAMJKí Aa je ^aiconaso y X^pbaHH. H — Baciumje je nanye- tho! CjrymajyíiH »ctrroaecT pe-aobb BacHJD^ja, KaMaHflK«p ce mrrao xa xa caa>a. OGasec-tho je McrpaJKwar cyanjy, Ta-»olje otjMopípa a Tes Ta-xa wcrnpara je 3apoHaxia y npo-uuvxyr nc^apejHWKa HJIM-je h penosa Bacwjnflja. O-4>apaubeBa je h exima oa noaHarax jiescapa Aa kciih-Ta AynieBHo craH>e yCnijenor m y&me. Cae je Hajñtine 3am>8nauducBaJia «íMH>eroiua aa MjiMja naje rtycTao aa rjiaca oa ce6e, aok je Baca-Jiaje asapmmao crrpaBHSHM Hanor. jiyahík) yABOJE npBO xéxapa, a 3aTna m HayHHH paAHarta. AajiH cy CBoje MicaubeH>e u cnysaj o Kojeaa je y to apeMe npana-jia nena aeeuba y5pao je pa3 jaiufteH. HauMe, yispljeao je Aa je Hjiaja Cato jom ox Ae-THHicnBa onceAMyr ^axona- khm Gxan»r, oxBMBJba&a-&ett MpTBwx .— o neaay ce XBfJUto aeíjy BqjHMtpaia — oyxnBiata, npnacwen£M «pisa a xa je craxeo w-too iHHAire a rreacaiOBe o TOMe. noxMHaBca je ysepasao ceée xa aaha 3aKoaaHO &naro, na «y ce speoceHoea ayTOcyirecrnq© mnaxo sa-aeTHyxa xa je tkuboo y ne-KOj apero coa aa jsBM. JKipTTBciBao je ce6e xyScoco y-Bepea xa he oausera a noc-Tara Sorarram. CBe je a3~ Apxcao Oes jayxa jep je no-3H8TO xa hbxh yatoSounoniH BeoMa jisqdo noxBoce <}»i3m-KH 6oji axa ra yannrre He ocehajy. IIIto ce rane Bacaxaja, cm je xoxacxa y sojcxy 6ao npwnpocT cejbaaaa. £(eo 3KKBOT oposeo je 3a CTOKOM, a anexo ca x*yxa. Coaxa we~ rasa paxH>a Morxa je Hacra-Ta xao nocaeAana yranaja jase JEHHHacTH, uno ce nočne h3b6chot BpeMeHa Ha H0XH HaswH nperaapano y BXry Apecype. Ho npapow orpaaaHeH, naomne npapo-Ae a 6e3 j axe Bojte, eraBor paarosopa ca „Meraar*. oh awije noorojao. Mnaja ce nperoapao Aa cna-Ba, a paamsop oxmymto. Cyx je ocno60AMo pewoaa Bacanaja, ca«anpa(jyhn Aa je Gao caMo opyxje Hnwja-ae Gonecue Maurre. 3a H>e-raao a noAHapevtaaKoao oo-HamaH>e y oGpa3Jroace»y npc cywe je CTajaao: jrywano yn-aoje! M. ToxopoBMfc • Ha aacaaa oa 2400 aeTapa y MacHBy Moa Bnaaa, jexaa rpyna aayHaaxa npoaamna je rparOBe xoja cy rxpanaAana npaacropaj-cxmm rMaaaaipiMa. ^CaBoraa>e norony H3 reojxomxe nepaoxe Tpaac, a &axoBa Ayacaaa H3HOCMJía je ABa a Tpa aerpa. • crpy^abaqH cy lopanyaana xa csaxa hobcs roBopn y opocesy jexaa sac aa «aa. Y rosy acaaora to Mañoca xae a no rojgme. Kana 6u ce cae oro nrro eH opax alome xa HMa oGaa ox jexHor weTpa, npe^HTHK oa 50 ao 60 caHTHMera-pa a xa Gyxe Texax 25 saaorpa-ma.