Janko Sicherl
Urnih nog naokrog
Mladini so najbolj priljubljene živahne igre pod milim nebom, saj je narava tako vabljiva v vsakem letnem času.
Koliko lepih ur je preživel Zahlevarjev Andrejc na paši pri svoji drob-nici. Na zelenem travniku se je nateplo v sončnib. jesenskih popoldnevih mnogo vaških otrok. Najmlajši so se držali za roke, se vrteli v krogu in prepevali: »Ringa ringaraja, kozliček pa nagaja, medved prilomasti, hoče ga ukrasti.« Starejši fantiči pa so se igrali rajši >črnega moža« ali »rav-barje« in »žandarje«, še bolj pa jim je ugajala igra »lov na lisjaka«. Kdo bo lisjak? Hoteli so žrebati, pa so se premislili in brž izbrali nepre-magljivega vaškega tekača, hitrega Andrejca, ki so ga vsi občudovali zaradi lepega teka. Lisjak je urnib. nog zapustil stezo, preskočil mali jarek, zlezel čez plot ter že izginil v bližnjem gozdu. Čez nekaj časa so se zapodili za njim ostali tovariši, ki so močno lajali, saj so bili dvonožni psi. Takoj v grmovju pa so utihnili, da bi jih lajanje ne izdalo lisjaku. Ej, kje je bil že Andrejc! Sem ter tja je spustil na tla kak košček rdečega papirja, da bi ga po tej krvavi sledi lahko zasledovali zalezovalci. Prav spretno se je skrival in jih vodil za nos, končno pa ga je pasja drhal le obkolila v grapi ob stndenčku. Psički so bili utrujeni, da so skoraj jezike kazali, lisjak, vajen gozdnega teka, pa bi še tekel, a se mu je mudilo, da bi odgnal živino domov. Bil je pameten ta lisjak in ni pustil, da bi fantiči ležali na tleh ter pili mrzlo studenčnico. Ker je bilo že hladno, jim je rekel, naj gredo
152
domov,  kjer  naj  se preoblečejo.  Vsi  so  ga  ubogali,  le  Matevžek  se  je spozabil ter se vroč napil vode.
Drugi dan neubogljivca ni bilo na spregled. Z zavezanim bolnim vratom je žalostno čepel za pečjo. Stric pa mu je nagajal: sPreveč je divjal naš fantiček, kakor tisti psiček, ki je tako hitro tekel okrog drevesa, da je samega sebe ujel za rep. Odrasel človek napravi pot enkrat, otrok dvakrat, pes pa trikrat.«
Res je, mladina zelo ljubi tek, pa saj je bilo že od nekdaj tako. Že prazgodovinski človek je na lovu tekel, preskakoval naravne ovire v borbi z zverino ali s sovražnikom.
Zgodovina nam poroča o znamenitem tekaču Filipidu. Leta 490. pred Kristusom so v maratonski bitki Grki premagali Perzijce. Tekač je zdržema pretekel približno 40 km dolgo pot. Ko je prisopihal v Atene, je spregovoril le še besede: »Veselite se, mi smo zmagali!« in se zrušil mrtev na tla. Njemu na čast imenujemo še danes tek na 42 km raaratonski tek
Seveda zmore teči tako dolgo pot samo popolnoma zdrav in vajen (treniran) odrasel tekmovalec. Drugi, ki tega ne zmorejo, pa tečejo na kratkih progah 100 do 300 m, na srednjih 400 do 2000 m. Tek od 3000 ra dalje pa prištevamo že k dolgim progam.
Kaj pa mladina? Nap»r telesnih vaj mora biti v skladu z otroško naravo. Kdor ima utrjena pljuča in zdravo, krepko srce, naj le poizkusi. Za hitri tek zadostuje do 50 m, bolj počasni, a vztrajnostni tek pa naj traja do pet minut. Vsako pretiravanje pa je škodljivo. Kdor misli, da je »atlet« (borec-tekač), bo pod dobrim vodstvom kmalu spoznal, da mu do dobregt. tekača še mnogo manjka, ker napačno teče.
Teci lahko, sproščeno, naravno! Stopala niso obrnjena navzven, temveč so skoraj vzporedna. Dvigaj kolena, korak ne sme biti prekratek. Nogo, s katero se odrineš, v kolenu iztegni, da podaljšaš korak. Tek mora biti tekoč in ne poskakujoč, ker se sicer prehitro utrudiš. Z rokami mahaj čim-manj, le toliko, kolikor je potrebno. Med tekom moraš biti nagnjen dovolj naprej. Hrbet ne sme biti preveč uleknjen in glava ne zaklonjena. Pazi na zadostno in pravilno dihanje, da ti ne zmanjka sape, kakor tistemu Američanu, o katerem pripoveduje športna kronika (letopis) sledečo zgodbo:
Bilo je leta 1904. na olimpijskih igrah v Ame-riki (St. Louis). Silno je bilo vroče. V senci je kazal toplomer 33 sto-pinj. Neki tekmovalec, ki je tekraoval na ma-ratonski progi, je sredi proge skočil neopažen na avtomobil. Dobrohotni šofer ga je peljal precej daleč. Blizu cilja je vrli tekač lepo smuknil na cesto ter z novimi močmi pritekel kot »zmagova-lec« med občinstvo, ki ga je kot prvaka burno pozdravljalo. Kmalu na-to je pritekel na cilj resnični prvak, za katerega pa se nihče ni dosti menil. Seveda je vsa zadeva kmalu prišla na dan in najbrž je bil lisjak tudi kaznovan.
153
Tako vidimo, da svet od nekdaj teče. Teče voda, teče čas, kmalu zima bo pri nas. Smučarji, pripravite, preglejte in popravite smuško opremo in opravo za zimsko zabavo. Prihodnjič pa nekaj o smuki na beli poljani, saj bo letos gotovo več snega kakor lani!