M svitlobo dane od c. L krajnske kmetijske družko
Tečaj
srédo 15. kimovca 1847.
List 3 7
Rožica lit iiietúlj.
(Po némškim barona Antona Klesheima.')
a germu rožica cvetè,
V dišavi njeni diha vsè In kakor ličica so «je Za lépši raj nebés ne vé; Med vénčke í
i
y
V
voje angeljcki
Vijó nar rajši rožce si
Podaja se metiiljev ród Iz daljnih krajev k nji In eden ná-njo priferfr Ki se prilizvati ji zná, In poje hlinjenc ji
na pót
y
De
r v
mu odp
takó uhó.
y
Šleparček v šalji ji začne Ljubivne péti pésmicè, In vmés ji tudi se pové, Kak zvésto bije mu sercé Potém se bliža, bliža ji, De zméša glavo révici.
y
Ljubezin perva oslepí, V prostosti kôt otrôk živí, Zaupanje ima angeljčkov, In kakor par zakonski nov Yerjame čisto, čisto vse,
y
Sej ljubček dragi vse ji je
pa révca sčasama
Alj zve Metúlj i
Kér pésmico zapéto nji
y
de biti zna
y
Tud
drug
poj
cvétlici
In rožici zbolí sercé,
Bolí jo hujši od dné do dné
Pa viditi takó bolnó
Metúlj In ko
maral več za njó
y
sercu njé zavdal
7
Je gerde še očí dajál; ■ Slepár se téga ni sramval, Za vselej je od nje sferfral
Globoko rani rožco tó In rana péče jo britkó
y
Boléha huj Lepôto
V i
serce
y
zgubé
In v lune svitu pervo Jo umoří břitkosti móč
f v
*
**
In berž oznan'jo sapice Njé smert med vse cvetličice In slavček poje žalostno Merťvaško v logu pésmico,
Zvoncki *) pa v béli hišici
y
Zvonijo mertvi róžici.
Polónic **) dvanajst nese jo, Sést lilij h grobu spremi jo, Kresničice s solznimi očmi
Na grobu njénim svéťjo ji;
In kar cvetlic vert 'má in poljé
So pri pogrébu vse bilé.
In nóč in dan verstijo se Pri grobu v stráži cvétlice; Ce germa se dotakne kdó Ubôde ternje ga hudó To rajnci so obljubile
y
y
y
Zató
r v
so rože
t
Malavašič.
Zvoncki (Schneeglockchen), pervepo
mladanjske cvetlice.
Polonica ali matere Božje volek (Frau
enkáfer.)
llizarjem poduk

d e č í c e.
kakó melikimu lesu podobo ali obraz terdiga čene belíne
likaniga dati.
(Konec.)
Kakó lesu podobo češnjeviga dati ?
i) Spodnja farba, kakor pri hrastovim.
2J Farba za lepotičenje obstojí iz po lovíce navadne tére siene, iz polovice pa svitle ombre, ktera se po lesu namaže (potegne).
Kakó lesu podobo javorjeviga dati?
1) Spodnja farba senapraviiz 58/64 svin
?
64
okra in pa
64
angležke ru
3) Opravilo. Streme ali štrahi po lesu se
z luknjicasto morsko gobo naredé z višnjevo bero linsko farbo, dunajskim lakam ( WienerLak)
2)	Farbazalepotičenje je svitla ombra (Jiehte Ombra), ktera se po lesu namaže: streme
se naredijo z dunajskim lakam.
3)	Opravilo. Z luknjicasto morsko gobo se po lesu povalja (gewalzt), in z mokrimi perstmi se gerče v les naredé in vse se z jazbičjim čopi čem lepó navprek pobriše, de se prava podoba javorjeviga lesá napravi.
Kakó lesu podobo brezoviga dati?
i) Spodnja farba kakor pri hrastovim lesu.
2) Farba za lepotičenje obstojí iz 7/8 navadne
in z zgano ter o si eno fgebrannter terra sienna); létine se pa z mačjim copičem malajo, z ombro tere siene, iz lU pa žgane tere siene.
in dunajskim lakam, in se z jazbičjim copičem
3) Opravilo.
usnjem se farbe povaljajo
proti njih koncu pobrišejo, de, se prava podoba in z jazbičjim copičem navprek fin die Ouere)
cesnjeviga lesa napravi
pobrišejo, de se prava podoba brezoviga lesá
napravi.
146
Kakó lesu podobo orehoviya datif
1) S po dnja farb
tednov víeží
zakaj
kopal
in
n
?
11*
k
in
i
16
glež k
svincene bel r u d e ć í c e.
li uiju v » íu/ii «	«j nupai in * i
lastnost, de če delj ležíta, boljši sta.
vino imata to
2) Farba za lep otičenje: kelniškaperst
streme se narede z zgano t
y
asi
ml)
in be r o lin s k
« V
liner Blau)
1
sieno
farb
?
tl
(B
3) Opravilo. Spegel
JL
A
lesu se naredi z usnjem, pirarnid
lamme)
pa
v orehovim luknjičasto
morsko
obo
Razdelitev pasiiikov v Dolierli
na Koťoškfm,
Lanjsko leto so Dobrolčanje vse pašnike razdelili,
ki so se le razdeliti dali, okoli 40 oralov, in ta raz-delitev že letas veliko dobička obeta. Popotnik, kteri je popřej ali pa letas ali pa še le bo po cesti odDoberle

se s tanjko klop lesu ti pij a ; létii in se pobrišejo z
podoba belíne v lesu (Splintholz) yasi proti Blekovcu popotoval, se bo lahko
naredi, s ktero se rahlo
tega
pre
se mala jo z mač
pričal,
ja
?
on bo obstál in se čudil. Tukej, kjer so
h
lesa
j a z b i cj íapravi
copicem popřej kumerne krave lakoto pasle, medle svinje pusto
y
de se prava podoba zemljo od lakotě prerivale in pa sprideni otroci mlajši
Kako lesu podobo mahayonoviya dati ?
1) S po dnja farba: 7/8 lepe rumene farbe
y
ki se V hr om gel b imenuje, in pa l/8 angležke rude cice.
2)	Farba za lep o tiče nje: žgana tera si en a, in za štréme kelniška perst.
3)	Opravilo kakor pri orehovim lesu.
Kakó lesu podobo palisandra dati?
Palisander pràv tamen ptuj les.
1) Spodnja farba: cice, !/4 kel niske perští.
3/! / 4
angležke r u d t:
v
arba za lepotičenje: polovica kel
niske perští, polovica pa berolinske vis nj eve farbe.
3) Opravilo. Z votlim šetinastiin ćopičem se vleče gôri in dôli, z luknjičasto morsko gobo se
briše in vse potem z jazbičjim čopičeni lepo navprek pobriše, de se palisandrova podoba prikaže.
adnje opravilo pri vsakterim iepotičenji je: posušeni lepotičeni les z firnežem ali s kopalam lepo in rahlo enkrat ali dvakrat prevleči, de je vse lepo gladko: od tega smo že zgorej opomnili. — Hišno ali cerkveno orodje takó lepotićeno se da brez vse škode umiti ali z mokro cunjo obrisati, kar je treba.
Mizarjem smo že enkrat povedali, de se iz laneniga olja nar boljši firnež skuha, ce se
na 10 iuntov laneniga olja 4 lote sreberne glete
(Silberglátte) in 2 lota žganiga galiina vzanie
kar storí, de se tak firnež naglo sebno lepó sveti.
posusi in po
Kakó se nar boljši kopal o v fir ne ž (Kopal) naredi, bomo po Haj n co vim po du ku tukej po vedali :
10 luntov kopala se dene v b akr en (ku-frast ) kotliček, in se s kakimi 5 ali 7 kapljicami terpentinoviga olja poškropi. Kotliček se po stavi potem na nagel ogljen oginj in se s pleha stini pokrovam
pokrije, kteri
ima v sredi luk
njo, de se zamore kopal z žele z ni ni k oličeni luešati. sDokler ima dim, ki skozi imenovano luknjo gré, višnjevo farbo, še kopal ni popolnama
raz topljen, kar vidi ; ko pa
se tudi na železnim količu lahko začne dim bolj tamen prihajati, je to znamnje, de je kopal dovelj raztopljen. Zdej po-
stavi kotliček berž od ognja in perdêni takó raz
topljenimu kopalu 6 funtov pogrétiga laneniga
fi rneza, v kterim so že 4 lóti sreberne glete
in pa 2 lóta žganiga galií na raztopljeni. Per deni potem še tudi 4 lunte pogrétiga beneškiga
terpentinoviga olja, in sicer	*
leznim količem neprenehama me šaš, kadar ter
de
z ze
pentinovo olje
perlivaš, de
se dobro skupej zmeša.
Práv dobro je, če se kopalov firnež kakih
še nedolžne otroke brez mere in števila malopridnosti učili, in takó že v pervi mladosti njih mlado sereé popáčili.
tukej kjer ni bilo
druziga
slišati kot otročje vpitje, in
pa preklinjevanje in tepenje živine — tukaj prijatelí ne boš zdej druziga slišal in vidil, kakor rahlo šumljanje větra skozi velike kose vsejaniga, in že visoko izraže-
nija barů (Fenich
j»/ 'i*
kteri ga
si je vsak priden posest
nik hitel spomladi v novo razorano zemljo sejati. De pa nekteri zavoljo svoje stare neumne terme še niso svojih delo v razorali in obsejali, in se takó svojiga lastniga dobička branijo, si bo vsak bra vec lahko mislil, de je ta delitev veliko zopernikov imela, kteri so močno na-sproti dělali, in s tem pokazali, de jim še luč praviga kmetovanja zasijala ni. Vunder je tacih le malo, in se mora , de po prizadevanji
A v •
reci
našiga
bistriga in
za vse
koristne naredbe neutrudljiviga
kantonskiga
komisarja
o*
r->
osp
fST
oniaža Puherja, in s pornocjo več umnih kme
tov tega kraja, je to delo ze blizo do
Ne morem pa jenjati, de bi našim nja vrednimNovicam hvale ne rekel: de so one začetik
konca dognano.
vsiga spoštova
tega
koristniga delà. O de bi jih pac
naši
koroški
kmetje vedno bolj brati zacelil
V Doberli Vasi 20.
veliciga
serpana 1847.
*
©ti vrai na dalje«
\
31
listu je bila str
hudobija na znanje
dana bil.
y
de je na Gorenskim neki kobili jezik odrezan Se zdej se ni za práv zvedlo, kdo de je to storil
i z vsih okoli
v «
pa
ej bolj verjetno prihaj
de
te«:a morde ni kak sovražnik ali hudobnež storil, ampak
»
kak babjovćrec, ki neumne vraže verjame, de jezik take kobile, ki je po celim truplu brez nar manjši bele
lise lepo cerna, in ki je eno ali že več žebet imela
prečudno
m
v sebi. člověku k
simu pripomoći
karkoli le doseći želi.
Gospodár imenovane kobile je
pràv miren in tih človeček in živi brez sovražtv
je 4 konje v hie v
in ravno ta kobila je
; imel bolj v
kotu skrita stala. Ce bi bil kak sovražnik to storil
bi
bil gotovo raji eno ali drugo živince v hlevu zabodil ali
kakó dru

poškodoval
ne pa, de jo je v dežj
hleva odpeljal in ji pod kozelcam samo jezik odřezal.
Kér je tedej med nekterimi zlo zabitimi Iju dmi ta vraža, de ima jezik černe kobile imenovano čudopolno moč v sebi—je lahko verjćti, de je uboga kobila mogla
V •
po neumni vrazi svoj jezik in življenje zgubiti
taciga verjámejo .
Pi
šamo tište, ki kaj umni, kot živina? Ali se j obličje? Ali je res, de imajo um in pamet
, ali niso bolj nepodobí, de imajo človeško
\
bi B ožj
uma pa tudi vére ni maj o, ne perpisovali konj ski m u zik kake li ude babe strupeno moč v
»
skrice nosti
mesu (jeziku)! De ima je
sebi, in de se
je
v
Po Koroškim in Stajarskim je bar veliko bolj obrajtan kakor proso zavoljo- slame,
živine. NaKoroškim in z baram obsejanih.
posebno dobra pica za pitanje
vidi veliko njiv
se
Vredništvo.
po
tacih jezikih na svetu brez copernije že veliko hudiga
dež, kteriga ni zasadil moj
nebeski Oče
y
bo s
zgodilo, to je stara prepričana rec černe kobile kako drugo moč v
y
de ima pa jezik korenino izruvan.
Pustite jih, slepci so
y
in
sebi, kakor jesti in piti,
slepce vodijo; ce pa slepec slepca vôdi
je takó neumna vraža, de je člověka sram, od tega kaj dva v jamo padeta.
u
y
oba
vec
govoriti.
J. U.
?
Posluša jíte !
Daj(e jésti lačním
To zopoved Dunajčanje letas prav obširno spolnu
kai vam borno od zagovarjevcov kačjiga strupa jejo; veliko dobrotnikov je namrec v družbo skupej sto
povédali.
pilo
y
ki revežem vsak dan brez plačila Rumfordovo
Koliko od strupeniga gada pičenih ljudí je že
po
merlo po neumni vrazi, de so, namést prave zdravilne pomoci iskati
y
kakiga
g
oljufa poklicali, ki si moč pri
pisuje, de kačji strup
zamore, naj
si bode pri člověku ali pri
živini
juho (župo) delijo, tisto juho namreč, ki so jo že v hudih létih 1816 in 1817 po več deželah in tudi na Krajnskim revežem dělili, zató kér se da po cen i napraviti in tolikanj zda, de m as el c zamore
zdraviga
člověka
y
zagovoriti !
Ni davnej kar se je taka nesreća — kakor ste brali — zopet na Gorenskim pripetíla. Danes vam pa oznanimo ravnanje Mat aj at a, ki je imenovani deklici strup tako zagovorjal u mer la. Takóle se
24 ur preživiti; en masele veljá 1 krajcar.
Iz česar neki obstojí ta juha, de je takó tečna in pa vunder takó dober kup? bodo radovedni bravci
y
de
je drugi
dan
prašali.
Iz
tegale
(za 24 ljudi na dan}: vode 20
glasi:
>7
y
Tam stojí ena sveta gôra; navti gôri stojí en zlat stol na tém stolu sedí en svet mož, sveti Senpas; k njemu je peršla mati božja, je pernesla usmiljeniga Jezusa, je pa rekla trikrat
funtov in 16 loto v ; jesilia 26 lotov in pol; soli 11
; krompirja 5 funtov in 10 lotov; graha 1 funt
lotov
in 26 lotov; ječme na 1 funt in 14 lotov; kruha 1
funt in 20 lotov.
eden za drugim: zakaj ti
pičeniga^"
ne fertigješ tega člověka od strupa
Neki
del
grof,
Rumford po iménu, je dobroto znaj
y
tako juho kuhati. Malo ljudi je bilo na svetu
y
de
Zdej trikrat v kruh dihni, na kruh stori sveti križ, potlej bi si bili toliko za reveze prizadevali, kakor imeno-pa sam sebi, in imaš yen zginiti skoz in v imenu svetiga Šen- vani gospod, ki je bil V letu 1752 V severni Ameriki
pasa, in svetiga Urha, in skoz te tri svete božje peršone: Bogá
Oeeta, Sina in svetiga Duha. Potlej pa reci: jez vćrjem v Boga Oćeta. jez vćrjem
v Boga
Sina, jez vérjem v Boga svetiga Duha.
od prav révnih staršev rojen. Ob času vojske, ki so jo Amerikanci z Anglezi imeli, je stopil v angležko
Potlej pa moli tri Očenaše in Cešene Marije in Vćro.
službo in se je tukej toliko
y
zaslug
pridobil, de je bil v
Ti
z a govori ci,
ki so jo nam častit gospod iz Go
renskiga na znanje dali, pristavimo še eno, ki smo jo
vitezki stan povzdignjen. Cez nekaj let je pa stopil v Bavarsko službo in je vMunakovim očitnimu be-
sanu od nekiga člověka za 40 krajcarjev zvedli, ki bič
• v
reveži
nike (gaj zelnike} prodaja in zraven tega tudi kačje
strupe z a go var ja; takóle se
cr »
lasi :
r
„Ena gora sv. Senpolaja; tam je ena stezica, bodi po nji Ma rij a Devica; jez prosim v imènu sv. Senpolaja, prosim v
v imenu
iménu Marije Device, vsih svetníkov in světnic
sv. třeli kraljev, v imenu Boga očeta, sina in sv. duha. Amen. sko deželo je bii v
račevanju konec storil in fabrike napravil, kjer so delo in živež dobivali; on je bil pervi, ki je na Bavarskim sajenje krompirja priporočal, in ljudí ognjiša delati učil, na kterih se lahko veliko derv prihrani; tukaj je tudi gori imenovano juho kuhati učil, ki ima še zdej od
za Bavar-
njega imé. Zavoljo mnogih
in velikih zaslug
grofovski
stan povzdignjen.
Prosim, de bi sel strup te pozemeljske reci procvod tega člověka Umerl je 22. velikiga serpana 1814 na svojim selu
(ali te živine).u
pa Vera.
Po tem se moli Očenaš , Cešena Marija in
Auteuil blizo Pariza.
Nje
gove
kosti so že strohnéle
y
Kaj je od tacih vražnih ljudi misliti
nam
V
se
njegovo delo pa bo živélo, in živilo še tavžent in
ni
J Jv	l«viu < JUUUIU IJ U u I Ji i lolill učim OU III
nihče lepši razložil, kakor so popisali milostljivi knez in
tavžent siromakov!
Dr. B.
ěkof Anton Slom šek
y
rekoc: Skrivnost božje
moči
Od solsMlt reci
ne
je velika, pa te skrivnosti Bog ni starim babam rokomavzarjam, ne ciganam razodel, kterih veliko se še práv prekrižali ne zná. Kaj ima tedej pravičen kristjan od vsih teh in takih vraž deržati? Ne verjeti vsaki ba-beli, ki mu v bolezni, ali v kaki
Z velikim veseljem slišimo, de se po mnogih farah na Štajarskim šolski učitelji dobro vêdejo, in de si nekteri duhovni gospodje kar veliko prizadevajo, deželske sole na vso moč povzdigniti in ljubezin do poduka v
drugi
sili take
reci
pri
poroca; ne poslusajte ptujih beračov in krivih prerokov, ki po božjih potili in po skrivnih kotih take pomote trosijo. Ljulika so take zmote na njivi svete vére, ki pšenico
mladih sercih zmirej bolj vneti. Med drugimi hvale vrednimi gospodi slišimo gosp. J. Hašnika, kaplana v Šent-Jurji v Tabru,
9
sosebniga prizadevavca čislati.
Pri velikih druzih opravkih so celo přetečeno jesen vsak dan po 4 ure otroke v vsih potrebnih vednostili skerbno učili; otroci, ki o vsih Svetnikih 1845 še čerke poznali niso, so pri jesenski skušnji 1846 slovensko in
dobriga nauka dušijo , de se vérje, kar nič ni; kar je potreba znati, pa pozabi. Prazno vračtvo ali zdravilo so take zmote, ki bolnika motijo, de se mu bolezin za-ide, in pomagati zamudi. Goljufen denár so take
řečí
s kterimi upajo praznovérni ljudjé
dolgé
y
svojih
grehov
poplaćati, in si nebesa kupiti; ali idi si kupvat z go
ljufnim denarjem;
y
V
še
zaperli te bojo
narja ne pokoncas.
y
ako
ta ci ga
de
nemško prav gladko brali, mnogi izmed njih lepó slovensko pisali po našim sedanjim pravopisu. Razun tega jih napeljujejo k lepimu zaderžanju in založujejo šolo z
mnogimi darili.
Kaj je storiti pravovérnimu kristjanu s takimi
vraž
Od
gosp
J. Zabukoška, fajmoštra pri sv. Le
mnu in praznovernimi recmi ?
Pod smertnim
greham
ne
drugim priporočati
ne
pripisovati ali posojvati, in ljuliko po njivi katoljške cerkve sejati; ampak, kakor so sveti škofje v Rimu pod papežem Uaharijem sklenili, mora vse te in take laž-
nj i v e
stori :
nartu polegLaškiga na Štajarskim, smo kmalo po novim
letu dobili lep nagovor na nedeljske šolarje in šo-
larce ob novim letu, za kteriga nam je prav žal, de
koj ob
y
ga zavoljo sile druzih sostavkov nismo
môgli
reci
v ognji sozgati in pokoncati in ako se takih vraž. terdovratno
drugači derži,
greh je od
novim letu vNovicah natisniti; ga bomo tedej nili za pripravni čas ob prihodnjim novim letu.
pri hra
svete cerkve v pano djan, in večni božji sodbi izročen, IVekaj ©ti maliit Sol na FrailCOZkill)*
V 17. Dunajskim nedeljskim listu berêmo tôle: Po kraljevim ukazu od leta 1833 ima letno plačilo
tega
Kristus
cesar nas vecni Bog obvari! Od vsiga
govori per sv. Matevžu 15, 13-14. rekoč: rVsak sa

učitelja malih sol nar menj 200 frankov (v
našim
de
le po štiri ali pet palcov saksebi, je dosti
gosta, gosteji zató kér se sama takó zhostí, de je kaj.
narji 78 goldinarjev) biti. Dezelno vladařstvo, ki daje jo sejati ni prav,
Kdor je še kaj za seme potřebuj
vsako léto svojim
igrališam
(teatram) 1 milijon in
y
400,000 frankov, naeelnistvu (Generalštab) 17 mi lijonov, duhovstvu 37 milijonov, voj ni štvu 400 mi

K
v Si ski se kaj mali
»
jo dobi pri
Vredništvo.
lijonov i. t. d.
daje šolstvu vsako léto le 609,180
Ozimníto
frankov in 81 centimov ; ali ni to smešno majhen de- kmetijski družbi lia Ogled poslaniga krajnskiga
nár?! Vladařstvo, ki daje vsako léto 2 milijona in 340	sadi à.
(Dalje.)
31. Gosp. LorencPintar, odgojitelj v Rad olei
frankov za poboljšanje konjske reje, daje za omikanje
in poboljšanje človeškiga rodu le nekaj čez 600,000
frankoví En člověk je tedej menj vretlen kot en konj! so poslali, na Dolenskim popotovaje, naslednjih hrušk: Solskim učiteljem le po 200 frankov da jati, ali ni to
ravno toliko kakor zastran solskiga poduka dane postave zatirati? Perva dolžnost vsaciga vladařstva je, vsim dobre.
y
iz farovžkiga verta v Soteski Nr. 1. kervavk (Som
merblutbirne), ki mehke
nimajo nobene
cene,terde
so pa
Nr. 2. gospodičin
podložnim dobrote šolskiga poduka brez placila naklo
( Frauenbirne) ; Nr. 3. Sole
bulgare,
niti; torej solstvo tako napraviti, de dobiva učitelj s podob no plačilo od vladařstva, in de otroci brez šolskiga davka zamorejo v šolo hoditi. Ni bilo tedej prav,
Nr. 4. ce sari c (gelbe Sommermuskateller) Nr. 5. kraj vodnic (kleine kreiselfôrmige Mostbirne) Nr. 6. Wiener-Mostbirne ; iz farovžkiga verta v Balti vaši pa kašni c (Flaschenbirn).
32. Gosp. Jožef Poklukar, fajmošter
na D o
de je
bila postava dana, de morajo otroci šolno plačilo od-rajtovati, ktero je v letu 1845 sneslo 23 milijonov brovi, so na dalje poslali: Nr. 4. zelénk (gemeine "" " '	'	*	" *	" ~~ 5. kašnic (Flasehenbirne), Nr.
209.550 frankov in 85
y
učiteljskih dohodkov;
centimov, torej več ko polovico deželskih učiteljev je
bilo tisto
Wirthschaftbirne), Nr.
6. s e d e n š k (morebiti s a j e n s k, aus dem Samen ze
7	-	«J	O	----------- ~ ~ ~ .. ^ ^	v*^.»»	WX
léto 33000. Od vsih straní so se jeli rodoljubni Fran- zogen, (na Gorenskim iz pešká izrejenimu sadju pravijo
cozi pritozevati, de tako ravnanje ni prav, in de je
v
silno potreba, žalostni stan učiteljev poboljšati, sicer
y
zgubival
bo časti vređni učiteljski stan zmirej bolj činsko spoštovanje, ktero mu po vsi pravici gré
ob-
Ni
p e s k ú r), so neko žlahtnično plême ; Nr. 7. m e d é n k in Nr. 8. rudeškanov, ki pa še niso zreli bili.
33. Od gosp. M. Kris ta na, fajmoštra na Vač ah:
Nr. 1. gospodičin (Frauenbirn) ; Nr. 2. Flaschen-tedej čuda, de se morajo učitelji, sebe in svojo druži- kiirbisbirn (krajnskiga imena ne vémo); Nr. 3. fruhe
no preživiti, zraven učilištva tudi druzih reči poprijeti, dunnstieligeSommerbergamotte(tudibrezkrajn
kakor je to neki učitelj blizo Perona storil, ki je uči-
?
cerkveni pevec, gosposkini pisár, štacunar
telj
mesar in kerčmar ob enim !
y
pék
skiga imena) posebne hvale vredna hruška.
?
Odborstvo sadne razstave 21. vel. serp. 1847.
(Dalje sledi.)
Ni davnej kar je tedej minister občinskiga učilištva
na Francozkim učiteljski stan poboljšati sklenil, de bi se vsakimu učitelju na dan saj pol drugi frank fv

©
našim denarji 34 krajc. in pol) kraljeviga plačila da jalo — ali bo pa tak majhin poboljšek kaj pomagal?
Blagor deželi, kjer so učitelji malih sol bolj plaćani kakor na Francozkim, zakaj brihten, priden in po-božen učitelj na deželi je visociga spoštovanja vreden
De bomo pa take učitelje imeli, morajo tudi
y
ilziiaiiílo prodaje«
Ces. kralj, kmetijska družba v Ljubljani bo na sv. Mihela dan dopoldne od devetih do rfvanastih, in če bo treba tudi popoldne od 3. do 6. po očitni dražbi na prodaj dala več svojih senožetpoleg cesarskiga grab na, v Prulah in na Ljubljanskim močirji (mahu) ležečih, in ravno takó tudi 25 oralov in 451
štirjakov veliko zemljiše na močirji, ki se „Fran zenshof" imenuje. To poslednje zemljiše bo ali celo skupej, ali na 6 kosov razdeljeno prodano.
moz.
pošteno plaćani biti.
u
Sivi poiicleljki
liuđa rec
Za mnoge rokodelce so sivi pondeljki (Blaumontag) dnevi nar veči škode. V nekim listu smo brali ojstre
besede nekiga Ijudoljuba
pa resnicne vade : v pondeljkih po kerčmah popivati zdravje in pobožnost zapravljati, rekoč :
zastran gerde raz
y
premoženje
y
Kteri mislijo eno ali drugo zemljise kupiti, naj pridejo na sv. Mihela dan ob devetih na zidani most; sicer pa zamorejo od danes vsaki dan od 9. do 12. in od 3. do 6. v pisarnici kmetijske družbe v Salendrovih ulicahNr. 195 vse tó na tanjko zvediti, kar zvediti že-lijo; tukaj le še tó na znanje damo, de ku psine ne
„Ce ravno dragína in revšina rokodelce tare , vunder v pondeljkih kerčme vse polne tacih ljudi,
so ki
bo treba precej odriniti, ampak v šestih letih poplaćati.
Odborstvo c. k. kmetijske družbe v Ljubljani 11. kimovca 1847.
popivajo in druge nespodobnosti vganjajo. Taki ljudjé
a, zapravljajo vunder
ki upijejo čez draginjo kruh ob pondeljkih, kar so čez teden zaslužili
y
Današnjimu listu je perdjan stir in dvajseti del
celi dan
kemij e.
nemarno pohajkvajo, namést de bi dělali. Kér so
dostikrat v tvorek
po takim živinskim ravnanji tudi
v
se
vsi jalov
y
zgubij
tri dni v tednu za delo
ali je
cuda, de jih potem revšina tare? O de bi jih popolnama
saj bo za njih družino veliko boljši, de ne bo
%itni kup
(Srednja cena).
zaterla !
imela slabiga izgleda več
Opomlia zastran Sent-EIeiiske pse
viiee*
Za setev Šent-Elenske
e pšenice je sedanji teden nar boljši čas; kdor jo želi dovelj pridelati, naj jo tedej
berž na dobro zemljo in pràv redko seje ; če je zernje
1 mernik Pšenice domaće • • • • I	2
> banaške • • • |	2
Turšice ...........■	°
Soršice
Rèii..............1	1
Ječmena...........I	I
Prosa.............I	1
Ajde 1 > Ovsa ■
1 1 1 1 1 1 1
> > > > > > >
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.