Kedaj že bo premoženje jednako razdeljeno ? Nobena politična stranka ne zna ljudstva tako slepariti, kakor socijalisti6na. Da bi si pridobila vedno ve6je število privržencev, slika jim bodojčo soeijaldemokrati6no državo z zlatimi barvami. Blesk zlata omaralja ljudstvo in zato se ljudstvo niti resno ne povprašuje, ali se bodo soeijalisti6ne obljube raogle kedaj izpolniti ali ne. Veliko pristašev si pridobiva socijalna demokracija, ker obeta ubogemu ljudstvu, da se bode vse premoženje jednako razdelilo med ljudi, kadar pride socijaIisti6na stranka do mo6i in državnega krmila. Takrat se bo vse ljudstvo zjedna6ilo. Bogatin in revež, kmet in hlapec, obrtnik in njegov u6enec, tovarnar in delavec, vsi si bomo jednaki, ker bomo imeli jednako premoženje. Nobene razlike ne bo ve6 med nami. Minolo bo razkošje, a minolo bo tudi stradanje. Vsi bomo imeli kruh, in sicer vsi jednako velik kos. To bo življenje v novi socijalisti6ni državi! Ubogi delavec, ki si raora z velikim trudom služiti vsakdanji kruh, kar drhti po trenotki, ko se bo na razvalinah sedanjega krivi6nega družabnega reda vzdignil nov, sre6o obetajo6 družabni red. Ah, da bi se ne varal . . . ! Toda niti najmanjšega dvoma ni, da se bo gotovo varal. Premišljujmo stvar s treznim duhom! Vzemimo, da je res dobila socijaIisti6na stranka državne vajati v roke. Prva njena dolžnost je potera, da preustroji družbeni red po svojih na6elih. Premoženje se bo moralo začeti deliti. Denar se bo res lahko popolnoma jednako razdelil. Toda kako se naj zemlja jednako razdeli ? Ali je jeden oral v rodovitni dolini toliko vreden, kakor jeden oral na kakem suhem hribu? Kako se bo živina iednako razdelila, kako hiše, kako obleka, kako živež? Pa recimo da se je posre6ilo popolnoma, jednako razdeliti zemeljsko premoženje. Toda, kako dolgo bo to jednako razdeljeno? Lenuh ne bo skrbel za prihodnjost, skrben 6lovek pa bo gledal, da si množi svoje imetje od dne do dne. Cez par mesecev bo torej morala biti zopet nova delitev. Vzelo se bo pridnemu 6loveku ter dalo lenuhu, da se posest zjednači. Ali se pa ne bo naveli6al priden 6lovek delati za lenuha. Gotovo, postal bo rajši tudi on lenuh. Tako pa bi bila, predno se leto enkrat obrne, socijaIisti6na država polna lenuhov. In gotovo bi morala z lenuhi vred že drugo leto svojega obstanka sramotno ugasniti. Da bi se naj premoženje iednako razdelilo, to je potemtakem slepilo socijaldemokrati6ne stranke in kdor verjame takim slepilnim besedam, jasno dokazuje, da je kratke pameti. Da socijalisti6ni voditelii sleparijo ljudstvo, razvidi se že iz njihovega ravnanja. Zakaj pa si sami nabirajo premoženje? Zakaj so njihovi žepi nenasitljivi ? Glavar socijalnih demokratov v Avstriji, jud dr. Adler, je izvanredno bogat 6lovek. Toda ali mislite, da se zaradi tega brani vzeti kaj od stradajo6ih delavcev. Ne brani se, temve6 zahteva, da se mu mora njegovo vodstvo nad socijalistično stranko vsako leto poplačevati s tisočaki. Ako bi reisno mislil na delitev premoženja, ne bi si nabiral bogastva, ne bi iemal težko prisluženih krajcarjev delav6evih, ker mu itak niso potrebni. Ravno tako malo mislijo drugi voditelji socijalistov na razdelite v, kakor Pernerstorfer, Ellenbogen, Singer, Bebel itd. Vsi so bogataši in posestniki grajščin, tovarn, Ietoviš6nih hiš, a vendar še dan za dnevom zahtevajo od svoje stranke visoke pla6e. Kar torej govorijo socijalisti6ni voditelji o razdelitvi premoženja, je ljudstvu le pesek v o6i. S takimi besedami ljudstvo samo mamijo, da mu tem lažje izvabijo iz žepov denarne doneske. Da bi se pa premoženje res razdelilo, si niti sami ne želijo niti ne verjamejo, da bi se to res moglo kedaj zgoditi. Celo druga6e ravna krš6ansko-socijalna slranka. Krš6ansko-socijalna stranka je odkritosrčna stranka. Ona radi tega tudi trpe6im stanovom ne obeta raja že tukaj na svetu, ker ve, da jim ga ne more dati. Priznava pa, da so sedanje družabne razmere nezdrave, in se trudi, da se predruga6ijo v krš6anskem smislu. Njeno geslo je, boj kapitalizmu, boj vsem izsesavalcem ljudstva. Nejednakost ljudi bo vedno na zetnlii, to se ne da predrugačiti. A lahko se predrugači in to se mora dose6i, da bo si delaven 6lovek mogel priboriti lahkejšo in boljSo bodočnost, ne pa isti, ki je lenuh, a kateri ima kapital, ki mu nosi visoke odstotke. Cim bolj }e delaven stan, tembolj se v sedanji družbi z direktnimi in indirektnimi davki obtežuje, tako da delavni stanovi dandanes že komaj dihajo. A kapitalisti, oni so posebni ljubljenčki sedanje družbe, njim se ne upa nikdo naložiti kake teže. Zato pa zahteva naša krš6ansko sociJalna stranka: Pridnemu delu 6ast, brezdelnemu kapitalizmu pa pogin!