JOSPOIHi 1 ° 1 ° m x Gospodinjska opravila v mesacu svečanu. Pred vsem je končati Koline, dokler traja mraz. Boljše je klati teden ali 10 dni prej, čeprav bo ostalo par korenčkov piče in bo par kil mesa ter špeha manj, ker se ni bati, da bi se meso pokvarilo. Nasprotno pa imamo v toplem vremenu že precejšen riziko, ker pritisnejo muhe in drugi mrčes. Čas je sedaj, da nasadimo prve koklje, kjer se piščančki v zgodnji pomladi najboljše plačajo in imamo v zgodiijih kokoškah dobre zimske jajčarice. Semenske zal5ge je treba pregledati in manjkajoče priskrbeti. Kdor je spravil domača semena o pravem času, jih ¦očistil in hranil v vrečicah v suhem in hladnem prostoru, bo imel lahko delo: m malo izdatkov. Proti koncu meseca, ko je v solnčnih legah že kopno in -odtaj&no, pripravimo zemljo za prvo setev. Na plano že sejemo lahko špinačo, korenje, pe-: teršilj, črni koren, čebulo, potaknemo čebuljček in česenj, v zavarovanih legah tudi že sejemo solato berivko, rani grah in bob. Sadike vrtnih jagod, katere smo presadili v jeseni, pregledamo, če jih morda ni vzdignil mraz. Pritisnemo jih v zemljo nazaj, ker bi se sLcer rastline po&ušile. Težko kaliva cvetlična semena (petonike, vrbene, nageljne), sejemo v zabojčke ali lončke, katere držimo v topli sobi. Mak in ostrožnik sejemo na prostem, če je zemlja kopna in dovolj osušena. Lepotično grmovje obrežemo. Jagodno sadje (ribezelj, kosmulje, maline) otrebimo. Le dobro seme da dobro žetevl Dobro seme je predpogoj za uspeh v vrtnartsvu. Seme vsebuje vse lastnosti rastline, tako dobre kakor slabe. Vsled tega je v prvi vrsti paziti na to, da si naročimo semena od zanesljivih dobaviteljev, ki nas postrežejo s semeni zdravih in plodoncsnih rastlin. Sejmo le semena rc-3tlin, ki res uspevajo v dotičnem okraju. Ravnati se je tdo legi in kakovosti zemlje. Rastlinr ki zahteva lahko, suho zemljo, ne uspeva v težki in mokri grudi in obratno. Pazitl je tudi na pravočasno setev. Napačno in brezuspešno je n. pr. sejati pomladansko rastlino v poznem poletju ali celo v jeseni. Dobro seme mora biti plemensko čisto in visoko kalivno. Priporočljiva je le nabava tolikšne količine semena, kar se potrebuje za eno leto. Morebitne preostanke semen spravimo v papirnate ali še bolje v platnene vrečice. Le te označimo z vrsto semena in letnico, ter hranimo na suhem, pred miši varnem prostoru za poznejšo porabo. Večina vrtnih semen ostane kalivna po več let. Tri do štiri leta staro seme kumerc in buč je celo močnejše in plodonosnejše kakor enoletno. Vobče pa po nehava kalivnost od leta do leta. Seme sledečih rastlin ostane kalilno let: kumerce 6 do 7, cvetača,.rožni kupus, zelje, rdeče zelje, ohrovt, kolerabice, redkvica, rdeča pesa, rona, runkel, zimska redkev in bob 4 do 5 let, zalena, korenček, vrtna kreša in špinača 3 do 4 leta, čebula, pore, peteršilj, majoran, timijan, repa, paradižniki 2 do 3 leta, čroi koren 1 do 2 leti. Kalilni poskus. Da se prepričamo o kalilni zmožnosti posameznila semen, napravimo kalilni poskus. Na plitvi krožnik položimo moker pivnik. Od vsakega semena damo na pivnik 10 do 20 zrn, vsako skupino ločeno od druge. Čez krožnik položimo stekleno šipo ali poveznemo drug krožnik, ter pustimo stati v toplem prostoru, prav v miru, da se zrnca ne premaknejo. S prestano vodo napajamo od strani prav previdno pivnik toliko, da je vedno enokomerno vlažen. Po preteku 10 do 20 dni, včasih tudi že poprej seme skali in sedaj lahko ugotovimo kalilnost posameznih semen. Uporabili bomo le ono seme, pri kateremu so kalila vsa ali vsaj pretežna večina zrnic. Sirovi štrukeljčki v jnbi. Napravi iz 1 litra moke, 1 jajca in malo mlačne vode testo, soli in vdelaj ga dobro, da postane gladko in voljno. Pokritega pusti počivati vsaj pol ure na toplem. Nato testo razvaljaj in raztegni tako tanko, da lahko čitaš skozi testo iz podloženega časopisa. Tcsto namaži s sirovim nadevom, ¦zavij in razreži zvitek na 4 prste široke koščke. Štrukeljčke previdno spusti v slani vreli krop. Pazi, da se ne primejo na dnu posode, odloči jih s kuhalnico. — Kuhaj jih počasi pol ure, med kuhanjem prideni drobno zrezanega drobnjaka ali peteršiljčka in če imaš nekaj smetane, tudi to. Kuhano jed zabeli z .mastjo, v kateri si zarumenela pest belih kruhovih drobtinic. ' , Suhi sirovi štrukeljčki. Pripravi testo in nadev kakor zgoraj povedano. Zavij testo, počenši od ožje strani, tako, da je zvitek bolj debel. — Vzemi čisto servijeto ali platneno krpo. Namaži jo ob strani z mastjo tako na dolgo in široko, kakor je zvitek dolg in obsežen, položi in zavij štru¦kelj v krpo ter zaveži na obeh koncih s čistim trakom. Če je zvitek daljši, kakor za eno krpo, razreži in zavij kose v več krp. Tako zavitega kuhaj tričetrt ure v slani vodi. Kuhanega dvigni previdno iz vode, odmotaj krpo, razreži zvitek na prst široke poševne rezine, naloži v skledo ter zabeli z vročo za&eko ali z mastjo, v kateri si zarumenela pest belih krubovih drobtinic. Sirov nadev. V primerni posodi razdrobi za krožnik dobrega, ne premokrega sira, primešaj vsaj četrt litra mastne kisle smetane, 1 jajce in ščep soli ter nekaj drobno zrezanega drobnjaka (šnitlilia) ali zelenega peteršiljčka.