julij 1991-luglio 1991 ŽIVETI IN PREŽIVETI GLASILO KRAJANOV PORTOROŽA o IL GIORNALINO DEI CITTADINI DI PORTOROSE štev./№ 7 V vsaki življenjski stiski iščemo zas-lombo pri drugih. Podzavestno se v združbi čutimo bolj varne in lažje premagujemo težave. Sedanje stiske so sila mnogoznačne. Razplet ne more biti premočrten. Velja pa pravilo: živeti in preživeti. Dostikrat smo slišali, da prebivalci Portoroža ne živimo, ali vsaj ne dovolj, s turizmom. Zdaj je stiska portoroškega turizma izenačena s stisko ljudi, ki tu prebivamo. Na nas vseh je, da vsak posamezno in vsi skupaj iščemo in oblikujemo izhode iz stiske, da bi lahko v prihodnje živeli brez zlovešče more nad sabo. Izogibajmo se drobnim medčloveškim nesporazumom, iščimo in utrjujmo tisto, kar nas povezuje. Da bi lahko združeni premagovali številne tegobe in gradili mostove sporazumevanja. Pri tem ni nič pomembna strankarska ali nacionalna pripadnost v ospredju naj bo le hotenje, da bi bili združeni kos vsemu, kar nam ne da dihati in bolje živeti. Vsakdo izmed nas ima pri tem svojo specifično nalogo, saj je veriga toliko trdna, kolikor je trden njen posamezen člen. Posebne vrste člen je pri tem tudi "Portorožan", saj dandanes bolj kot kdajkoli hlastamo za novicami, iz katerih lahko vsaj zaslutimo svoj položaj in perspektivo v tem času. Zato navzlic počitnicam in dinamit-nemu vzdušju nakaj novic in podatkov za vsakogar izmed nas. Da bi ti bili tudi majhen prispevek k našemu skupnemu povezovanju. Da bi se čutili varnejše in bolj povezane. Gustav Guzej ANKETA * ANKETA * ANKETA * ANKETA * ANKETA * ANKETA * ANKETA * ANKE Nekaj direktorjev v portoroških podjetjih -pretežno hotelskih - smo povprašali, kako oni sami gledajo na nastali položaj po vojni v Sloveniji, predvsem iz zornega kota našega kraja oz. njihovega podjetja. Marino ANTOLOVIČ, direktor TOP LINE, d.o.o.: "Vojna in turizem se izključujeta! Kolikor dolgo bo vojna v zraku - pravega turizma ne bo. Počakati je treba, da vojna prikazen vsaj deloma izgine, šele potem lahko računamo, da pridejo k nam gostje - npr. tisti, ki ne bodo dobili mesta drugod... Če se ne bomo ravno streljali, bo morda kaj gostov v "feragostu" ali pa bolj verjetno v septembru. Že nekaj časa pa se z intenzivno akcijo poizkuša pridobiti slovenski trg..." Čedomil VOJNIĆ, direktor EMONA hoteli BERNARDIN: "To leto je za turizem izgubljeno in gaje treba čimprej pozabiti. Moramo pa se že zdaj pripravljati za naprej!" Dušan VASOVIĆ.v.d. direktorja GH METROPOL "Gostov ni! Lani v tem času (sredi julija) smo imeli v hotelu 1200 gostov, danes jih je 30! V avtokampu je sedaj le 15 gostov, lani pa jih je bilo 1000. Ocenjujemo, da bo škoda oz. izpad dohodka preko 7,5 miliona DEM, vendar s predpostavko da bo za "feragosto" vsaj 15.000 nočitev. Za domače goste smo cene občutno znižali. Pod ugodnimi pogoji se ponuja posebne turistične "pakete".Julijske in avgustovske cene ostajajo na junijski ravni, kar pomeni več kot trideset odstotno znižanje cen. Vsak gost ima na 5 plačnih dni - en dan zastonj, otroci do dvanajstega leta starosti pa tudi ne plačajo nič. Dokler pa ne bo pravega miru, gostov ne bo!" Franc OHNJEC, direktor hotelov RIVIERA: "To stanje najbolje ilustrira podatek, da smo 12.julija letos imeli 114 gostov, lanskega julija pa 750.Letošnje stanje v našem turizmu je "napovedal" že Knin. Potem se je porazno stanje samo še stopnjevalo, tako da smo pred agresijo na Slovenijo le še prejemali preklice pogodb, ki so sicer obetale, da bo sezona '91 uspešna, celo boljša od lanske, če se ne bi zgodilo to, kar se je. Sedaj pa pričakujemo izgubo v višini 2,5 miliona DEM. Trenutno cenovno politiko smo usmerili k domačemu gostu, zato cene niso visokosezonske temveč junijske." Danilo DANEU, direktor hotelov PALACE Kot prvo je povedal, da pričakujejo izpad dohodka preko 4 miliona DEM oz. na nočitev več kot 30 DEM. "V juniju smo imeli izpad 20.000 nočitev, v, juliju pa 23.000! Od 330 zaposlenih jih trenutno dela samo tretjina. Za ublažitev tega problema smo - tako kot drugi hoteli - predvideli ugodnejše aranžmaje, vendar se osebno sprašujem ali bo kaj rezultatov od tega... Posledice bodo še trajale -enoletne izgube ni mogoče tako kmalu nadomestiti. Morda edina dobra novica - rekonstrukcija starega "Palača" se, sicer počasi, pripravlja. Partner se pogodbe drži in če - zopet če - se situacija umiri, se bo obnova starega hotela začela konec tega ali v začetku naslednjega leta. Upamo, da bomo "novi" stari Palace odprli za sezono 1994!" Aldo KREJACIC, PLOVBE direktor SPLOSNE Najprej je poudaril, da so posadke na ladjah Splošne plovbe nacionalno mešane. "No, zaradi tega nismo imeli nobenih problemov. Kar zadeva mednarodno situacijo je trenutno za naše podjetje ugodna. Naše težave so bile velike po ukinitvi deviznega tržišča v Jugoslaviji. Zaradi tega smo se morali "obrniti" na tujino, kar je na dohodek vplivalo pozitivno. Ta poslovna preorientacija je v veliki meri pripomogla, da je danes stanje Splošne plovbe normalno in da nam agresija ni povzročila tako hudih posledic kot drugim. Vendar pa nobena poslovna politika ne more zamenjati miru!" Spraševala: j Jovan Nikoiic in Livia Sikur Zormari | NAŠI OBRAZI NASI OBRAZI Portorož se lahko upravičeno ponaša z zelo uspešno strelko Renato ШORAŽEM, repu biiško prvakinjo. Stara je osemnajst let in je letos končala srednjo upravno šolo v Kopru. Strelja z zračno in malokalibrsko puško. Treningi ji jemljejo precej časa, vadi namreč najmanj šestkrat tedensko in sicer z malokalibrsko puško v Bujah, z zračno pa na strelišču v avditoriju in v lucijskem zaklonišču. Čeprav je opremljena z vrhunsko opremo, ima zelo slabe pogoje za trening. V avditoriju je pozimi premrzlo, poleti pa prevroče, zaklonišča trenutno tudi ne more uprabljati. Za streljanje jo je navdušil oče, ko ji je bilo enajst let. Najprej je trenirala kot pionirka in že v tej kategoriji osvojila prve nagrade. Bila je najuspešnejša strelka Strelske družine Portorož, na prvem republiškem tekmovanju je zasedla osmo mesto, kasneje tretje in nazadnje prvo. Leta 1987 je na državnem prvenstvu s serijsko zračno puško dosegla drugo mesto. V mednarodnem programu je začela streljati leta 1986 in večkrat osvojila naslov republiške prvakinje, 1988. leta na državnem tekmovanju s standardno zračno puško pa je zasedla tretje mesto. Njeni letošnji uspehi v mladinski konkurenci so četrto mesto na državnem prvenstvu in tretje v članski konkurenci s serijsko zračno puško. Prav tako je na republiškem tekmovanju izboljšala oba rekorda v mladinski in članski konkurenci. Na zadnjem tekmovanju v Splitu, Iger so streljali s standardno malokalibrsko puško, pa je pri 3x20 dosegla tretje mesto. Novica, ki nas je vse prijetno presenetila, so priprave na olimpijske igre. Vendar Renata zaradi sedanjih negotovih razmer ni prepričana, da bo na igrah sodelovala že naslednje leto. V samostojni Sloveniji namreč ne bi imela konkurence, v nasprotnem primeru pa se mora uvrstiti še v državno reprezentanco. Poleg tega sedaj ne more redno trenirati, pa tudi sponzorjev nima. Toda prepričani smo, da ji bo uspelo, zato -srečno, Renatal Larisa Kunst KDO JE KDO • V PORTOROŽU KDO JE KDO SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA (SDK) - ekspozitura Portorož Obala 22, telet.: 75 361 - vodja ekspoziture: Eva DUKIČ,l.st.VEKŠ LB Splošna banka Koper - agencija I Portorož Obala 33,telet.: 73 971 - vodja agencije: Marjana PETVAR, l.st. ekon.poslov.takultete poletni URNIK (do konca septembra): od 8. do 11. in od 17. do 20. (enako ob sobotah) LB Splošna banka Koper - agencija II Bernardin Bemardinska reber 3a, telet.: 75 276 - vodja agencije: Miljana JELIČIČ, sred.ekonom. poletni URNIK: od 9. do 12. in od 16.30 do 20.; sobota: od 8.do 12. POŠTA PORTOROŽ -MESTO poštna številka: 66322 K Stari cesti 1, telet.: 73 286 - upravnica: Miranda MARŠIČ, PTT tehnik poletni URNIK: od 8. do 20. (enako ob sobotah) POŠTA PORTOROŽ-BERNARDIN poštna številka: 66321 Bemardinska reber 2, telet.: 76 196 - upravnica: Milena VOGRINC, gimnaz. poletni URNIK: od 8. do 20. ČESTITAMO Mariji NARANČIČ s Prečne poti za 70. rojstni dan; Dr. Stanislavu ČERNIČ-u z Vesne prav tako za 70 let; Ivanu BUKOVŠKU s Stare ceste za 71. rojstni dan; Veri MIKAC tudi s Stare ceste za 74. rojstni dan; Petru RIBARIČ-u z Belega križa za 76 let. Splošna obrtna zadruga JADRO Portorož Lucija, Liminjanska 96 66320 Portorož Naša Obrtna zadruga "JADRO" Portorož združuje obrtnike raznih poklicev iz raznih krajev Slovenije in Jugoslavije. V njihovem imenu nudimo celo paleto uslug; v šali bi rekli, da vam napravimo, popravimo, uredimo vse, razen nesrečne ljubezni. Število obrtnikov-zadružnikov je v šestih letih iz začetnih 22 sedaj naraslo na 230. Strokovna služba Zadruge, ki sestoji iz desetih mladih, ambicioznih, marljivih in vestnih sodelavcev, skuša s "polnimi jadri" elana služiti zadružnikom-obrtnikom ter naročnikom del tako, da je vsako nam zaupano delo napravljeno v popolno zadovoljstvo naročnika. Marsikaj smo že postorili v vaši krajevni skupnosti. Želimo pa seveda še več. Vse vrste gradbenih, inštalacijskih del, zaključna dela na objektih (slikopleskarska, parketarska, talne obloge, ključavničarska, steklarska, kleparska, krovska, tiskarska, servis hladilnih naprav, gospodinjskih strojev, tehtnic, gradbena mehanizacija, obdelava kovin, tekstilni izdelki, izolacijska dela, navtična oprema, elektronika, minerske vrtine, miniranja, tende, itd., itd., itd.) Res, cel splet uslug. Morda potrebujete katero od njih? Zato so vam naša vrata na Liminjanski 96 v Luciji (upravna stavba bivše Kmetijske zadruge v Obrtni coni Lucija, izpred "Istrametala") vedno odprta za koristen nasvet ali konkurenčno ponudbo. Lahko nas pokličete na 75-056,76-040 ali sporočite vašo željo po FAX-u 764)90. ČRNA NADALJEVANKA * ČRNA NADALJEV V prejšnji - junijski - številki "Portorožana" smo iz spiska črnih gradenj, ki ga je na zahtevo poslancev skupščine občine Piran pripravil Sekretariat za inšpekcijske službe obalnih občin, objavili deset nedvoljenih gradenj v naši krajevni skupnosti. Kmalu smo dobili tudi odmeve na to objavo. Tako je Janko BANOVEC s Poti pomorščakov sporočil, da je od občinskega upravnega organa (takratnega Komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj) dobil potrdilo o priglasitvi adaptacije strehe na obstoječem objektu...Neznani ženski glas pa je po telefonu razlagal, da so po njenem podatki o črnograditeljih tajni... Spet drugi je menil, da za to objavo "nekdo stoji", itd. Naj bralcem zatrdimo, da pri objavi portoroških črnih gradenj ni nikakršnega zlega namena. Želimo le poudariti, da so precejšen problem, saj jih ni malo - zajemajo pa vse od hiše do prizidkov, garaž pa do običajnih podpornih zidov. Najbrž pa bi bilo treba globje analizirati vzroke za tako pogosto zatekanje ljudi k gradnji "na črno". Če tako "na hitro" in "na pamet" poiščemo razloge, jih najbrž najdemo tudi v tem, da se ljudje naveličajo moledovati in čakati na ustrezna dovoljenja, ki jih občinski upravni organi ne izdajo izgovarjajoč se, da še niso sprejeti ustrezni prostorski akti...Čakajoč nekaj let na tako imenovane PUP-e (Prostorske ureditvene pogoje), ZN (zazidalne načrte) - medtem ko inflacija pridno razveljavja občanov denar -se le-ta (najbrž iz obupa) odloči za tvegan korak v črno gradnjo. Verjetno so vzroki še kje... Vendar pa se boste gotovo vsi strinjali, da so kakršnekoli pozidave ("črne" pa še posebej) na našem gosto naseljenem in pozidanem prostoru izredno občutljive, zato je potrebna še večja previdnost - saj za varovanje okolja smo menda vsi! In ker smo obljubili nadaljevanje, iz spiska urbanističnega inšpektorja tokrat objavljamo naslednje "črne gradnje": PUSTOSLEMŠEK-KOREN Stanislava, Vilfanova 25, štev.par-cele 3056,k.o. Piran II - rekonstrukcija stanovanjskega objekta; GRANDA-TROHA Ivanka, Obala 75, štev. parcele 2730, k.o. Piran II - Počitniški stanovanjski objekt; JAKLIČ Anton, Pot pomorščakov 21, štev. parcele 1786/1, k.o. Piran II - povezava in zazidava balkona; SIMONOVIČ Mario, Senčna pot 8, štev.parcele 2700/4, k.o. Piran II - stanovanjski prizidek; ŠPOLJAR Bruno, Pacug, Parecag 17, štev. parcele 1402, k.o. Piran II - stanovanjski objekt; GOLOB Miro, Senčna pot 26, štev.parcele 929/7 k.o. Piran II -adaptacija in prizidava stanovanjskega objekta; MATOS Jelka, Vilfanova 14, štev.parcele 1909, k.o. Piran - letni bivalni objekt; KOREN Jadran, Vilfanova 25, štev. parcele 3056, k.o. Piran -stanovanjski prizidek; LESJAK Klavdij, Med vrtovi 7a, štev. parcele 2600/24, 3412/2, k.o. Piran II - stanovanjski prizidek; LOČNIŠKAR Štefka, Senčna pot 17, štev. parcele 1764/1, k.o. Piran - gospodarski objekt. GOR IN DOL PO PORTOROŽU KAMEN SPOTIKE MANJ V "Portorožanu" smo se nekajkrat obregnili ob sila zanemarjeno pročelje solinskega skladišča. Zdaj tega kamna spotike ni več. S priznanjem je treba povedati, da so v sorazmerno kratkem času fasado temeljito prenovili in uredili žlebove, da ob nalivih mimoidoči ne bodo deležni neprostovoljne prhe. Ob številnih pohvalah pa smo slišali ob tem tudi nekaj kritičnih pripomb. Predvsem tistih, ki so bentili pred semaforjem, ker je bil med urejanjem fasade mimo skladišča enosmeren promet. Zakaj ravno zdaj, v začetku sezone? Zakaj spet siva barva? Zakaj ni ureditev tekla hitreje? Na prvo so odgovorile razmere same, saj turističnega vrveža ni. Na zadnje vprašanje pa bi lahko odgovoril Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki menda glede marsičesa tiči bolj v nostalgiji preteklega kot v ohranjanju starega za nove okoliščine in razmere. NEUREJENO - A ZELENO * * Vzpetina nad avditorijem, prerasla z robidovjem, je bila res vse prej kot okras Portoroža. Bila pa je vsaj zelen^ neprimerno lepša kot po čiščenju nastala golota, iz katere štrlijo štori posekanih dreves. Mar ni vzroka za vprašanje, komu neki je bila zaupana - naložena naloga strokovno nenadzorovanega čiščenja te vzpetine, če morda ne komu, ki je s podiranjem številnih tam rastočih dreves hotel poceni priti do drv za kurjenje doma? Vzpetina nad Vojkovim domom je tudi v obupnem stanju, toda neprimerno lepša je kot to, kar je pk> čiščenju nastalo nad avditorijem. Če čistilci orobidenih vzpetin ne zmorejo ali nočejo narediti nič boljšega, kot so naredili tam, je bolje, da jo pustijo pri miru. Vsaj zelena je, razen tistega zgornjega dela, ki so jo zasuli z odlaganjem vsakovrstnih odpadkov. • •• A PORTOROSE QUALI SOUVENIRS? II problema della vendita e della fornitura di oggetti regalo (souvenirs) e' diventato assai discusso in tutte le localita' della Istria. Infatti, si susseguono critiche e osservazioni sul mercato deli' offerta turistica nelle nostre localita' balneari, sul!' inadeguatezza dei prodotti di qualita' e rispecchianti le caratteristiche delle nostre localita'. Troppo spesso si vedono soltanto prodotti del lavoro manuale che non hanno nulla a che fare con il mare, vedi oggetti in legno della montagna o di altre localita' oppure tanti oggetti in pelle, le solite "opanke" e via di seguito. Urge incrementare una produzione artigianale istriana, con degli oggetti legati al mare, alle saline, alia pešca, a Tartini oppure ad altre carateristiche. Gli imprenditori di nazionalita' italiana nella loro ultima assemblea di Buie ed in altre occasioni hanno ribadito la necessita' di risolvere la questione. Igralnica "Casino" je med vojno v Sloveniji zaprla svoja vrata. Ponovno jih je za igre na srečo željne obiskovalce odprla v petek 5. julija. "Najpogumnejših" in najbolj vnetih igralcev pa je bilo le osem odstotkov glede na število gostov v lanskem letu v enakem času. V korak s časi gre tudi kiosk - slaščičarna pred komunalno plažo, ob drogeriji. Dolga leta je nosila ime uBeogradzdaj pa je zgolj slaščičarna... MANJ DENARJA TUDI ZA KOMUNALO... ZELEZNINA j sisiaSlslslalSlälalals аддддддБЈЕЈддБ! Piran Zaradi agresije na Slovenijo, kar je seveda vplivalo tudi na gospodarstvo, še posebej Spoštovani' i na ,urizem-130 občutno manj denarja tudi v Želimo vas obvestiti, da smo odprti 1 obön^e™ P^čunu. To bo vplivalo tudi „ ' , . F i na predvideno vzdrzevanje komunalnih obnovo trgovino v Piranu, v katen vam I jek£v jn napfav nudimo bogat izbor tehničnih iz- Ц delkov: od vijakov, okovja, žebljev 8 Občinska strokovna služba je zato pa do vodovodnih pip, predmetov za i komunalnemu-stanovanjskemu podjetju instalacije... ter ročno in električno i ^OUF predlagala krčenje obsega -• ^ i vzdrzevanja komunalne infrastrukture in orodje. Naslov trgovine: g sicer ŽELEZNINA MATEŠIČ | " ulice se ästܰ,e v izvensezonskem obDana Matešič, Goriška 2, Piran I (za zdravstvenim domom Piran) i " °бсе?е jn ^P3^07 na obal' v 1 ™ odpade; - redno čiščene neurejenih kopališč se omeji samo na obalo unta, ob Prešernovem nabrežju v Piranu in na plažo v Fiesi; - javnih saniterij se več ne vzdržuje; - urejanje prometa in prometne signalizacije se omeji na najnujnejše vzdrževanje; - prekine se z deli na sprehajalnih poteh. Na krajevnih cestah in škarpah, na cestnih brežinah se opravi le najnujnejše vzdrževanje, kar velja tudi za meteorno kanalizacijo in avtobusna postajališča. Enaka usoda doleti tudi divja odlagališča. UREDNIŠKI PA ŠE TO: Ne moremo mimo zgornje informacije ne da bi jo "pokomentirali" z naslednjimi podatki: delovni čas: od 8h do 12h in od lih do 20h sobota od 8h do 12h. Obiščite nas in z veseljem vam bomo postregli! Podražitve ostajajo Podražitve, ki jih je obalni izvršni svet sprejel konec junija (še pred vojno v Sloveniji), veljajo od 1. julija! Za odvoz odpadkov v koprski občini morajo gospodinjstva plačevati 2,05 din na mesec (57,6 odstotna podražitev) za vsak kvadratni meter stanovanjske površine, v piranski občini pa 1,54 din (40 odstotkov več). V koprski občini morajo za vsak porabljen kubični meter vode v gospodinjstvu odšteti še 8,80 din kanalščine (kar 137,8 % več), v piranski občini pa 9,04 din (50 % več). Gotovo imate najlepšo plažo, svojo plažo, kot se za pravega Primorca spodobiSonce na njej ravno prav greje, obala in morje sta taka, kot bi ju sami narisali, vsega je ravno dovolj. Toda nepomemben košček stekla, ki se je zmuznil pazljivemu očesuyas lahko prepozno nauči vse o možnostih življenskega zavarovanja.Smole nihče ne pričakuje, najbolje jo je prehitetLZato Vam ponujamo življcnsko zavarovanje v izbrani valuti. Natančneje povejmo , da so kritne vsote in premijske obveznosti plačljive v dinarjih, izračunane po veljavnem tečaju za izbrano valuto na vnaprej določen dan (8 dni pred zapadlostjo). Premijske obveznosti plačujete mesečno, lahko pa tudi četrtletno, polletno ali letno in ste za to deležni 2%, 4% in 6% popusta.Obveznosti plačujete na način, ki se vam zdi najugodnejši: s trajnim nalogom pri VaSi bankiy delovni organizaciji, s položnico, pri našem predstavniku - zastopniku ali kar na kateremkoli poslovnem mestu Zavarovalnice Adriatic. Po dogovorjenih letih trajanja se zavarovalna pogodba iztečcTo se zgodi ob doživetju, obveznost zavarovalnico pa lahko nastopi pred iztekom dobe/lenimo ob primeru smrti med trajanjem zavarovanja. Upravičenec se lahko odloči za izplačilo celotne glavnice ali pa si s to vsoto zagotovi rentno zavarovanjcTa novost ponovno omogoča sklenitev zavarovanja za posebne name, ki ustrezajo posebnim željam zavarovanca: -zagotovitev sredstev za šolanje otrok, -zagotovitev dodatnih sredstev za leta, ko so pridobitvene sposobnosti zmanjšane, -za otroka, ki se bo rodil leto dni po veljavnosti zavarovanja, bo zavarovance prejel 10% vsote, za katero je sklenil zavarovanje. Pri Adriaticu je najbolj razšiijena vzajemna oblika zavarovanja, pri kateri se z minimalnim doplačilom hkrati zavarujeta dve osebi. O tem pa prihodnjič. pooblaščena agcncija Adriatic* plima d.o.o. zavarovalna družba d.d. Obala W7, iMcija Portorož -:-:-:--tCL 76-715 assicuraaom s.p.a. ^^^^^^^