PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote •
Uradniški tn upravnim prostor!'. M8T South Lavrndato Avo.
Offloo of Puklioation: M5T South Lawndalo Avo. Toiophooo, Rockwoll 4904
. ...................»MMMM«4
Toda bomb na Nemčijo in Italijo se nadaljuje
Nemška letala metala bombe na London prvem naft^du od zadnjega februarja, angleška in ameriška pa so bombardirala Berlin in druga nemška mesta ter industrijska sredi-
•
•ca.—
Zavezniška sila v Tuniziji zapoah bojišč in evakuacijo ujetih so
ena s
čiščenjem dojisc m evamiacijo ujetih aovraž nikov.—Moskva poroča, da so Rusi sestrelili 1300 nemških bojnih letal.—Bitke med Američani in Japonci na otoku Attu se nadaljujejo
London, 17. maje. — Angleški
Ebniki so sinoči spet napadli in, Porurje in Porenje in be so med drugim razdejale n največja jeza na rekama Shr in Eder, nakar je voda po-
vse doline v oseščini. Angleški in ameriški bombniki se prvič pojavili tudi nad Ri-jom in posuli z bombami letal-J bazo Lido De Roma, ki se no-ija komaj petnajst milj od Ri-
Rusi razbili 930 nemških letal Ruake Izgube znašajo 338 letal Ruske bombe so padale na nemške koncentracije in želez niška središča pri Brijansku Kremenčugu in Dnjepropetrov-sku ob reki Dnjeper in ražbile skladišča orožja in municije ter zanetile ogromne požare.
Rdeča zvezda, glasilo armade, poroča, da so Rusi odbili nemške napade, podprte s tanki, na svoje pozicije na severovzhodni Loodon. 17. maja.—Nemška strani Novorosiska, morrtarične
.....baze ob Črnem morju. Več sto
nemških vojakov je padlo v bitkah z Rusi na tej fronti.
Čungklng, Kitajaka. 17. maja. —Japonci so izgubili najmanj petnajst letal v napadih na ameriške letalske baze pri Kunmin-gu, provinca Junnan. Napada na te baze se je udeležilo 60 japonskih letal, med temi 35 bombnikov.
r Kitajski komunike omenja ob« novo srditih bitk v bližini jezera Tungtinga v severnem delu > province Hunan. Japonci skušajo pretrgati komunikacijske se .med kitajskimi četami v tej provinci. Vsi japonski nspa-di na kltojake pozicije so bili odbiti in sovražnik vržen nazaj z velikimi izgubami. Samo v enem sektorju fronte je padlo tiaoč Japoncev v bitki a kitajsko silo.
Waahlngton, D. C« 17. maja.— Ameriške čete so zavojevane v ljutih bitkah z Japonci na otoku Attu, katerega so invadirale zadnji torek. Ua otok, ki so ga Japonci okupirali v juniju preteklega leta, leži na skrsjnem koncu Aleutske otoške grupe pri Alaaki.
Mornarični department je poročal, da operacije ameriške sile uspešno napredujejo. Koliko vojakov se je izkrcalo na otoku, ni znano. Cilj ameriških operacij je okupacija vseh zapadnih otokov Aleutske grupe. Ako bo doeežen, bodo ameriška letala z baz na teh otokih lahko uprizarjala napade na Japonsko. Rsz-dalja med Attujem in Tokijem je dva tisoč milj.
lojna letala so bombardirala sndon danes zjutraj v največ-napadu od zadnjega febru-ija, ki pa se ne more primer-z onimi v l 1940 in 1941. dala so se pojavila nad reko fenzo in potem nad mestom, fetiletalski topovi v predmest-b io bruhali izstrelke na napotke.
Silna eksplozija se je slišala ■u potem, ko so začele tuliti Irene v svarilo prebivalcem, da I sovražna letala nad Londo-om. Bombe so razdejale veliko inovanjsko hišo v londonskem admestju in poškodovale, več mgih poslopij. '
Na drugi strani pa so angleški ameriški letalci bombardirali rlin in druga nemška mesta
Itr industrijska središča. Bombe i padale tudi na nacijska opo-iča v Franciji, Belgiji in Ho-
I liji. Letalski minister je deda so bile tovarne v bližini rlsruha, južnozapadna Nem-
, tarča bomb.
ZavtinUld stan. Afriko« 17. *ja.—Uradni komunike, objav-en v glavnem stanu ameriške-generala Dvvighta D. Eiaen-»erja, omenja nov bombni M»d na Palermo, glavno itali-sko luko in zalagalno bazo v aliji. Ameriški in angelški »talci so zmetail več sto raz-toelilnih in zažigalnih bomb na sto.
To je bil drugi velik napad waka na Palermo od 9. mi-I Takrat je 400 ameriških ■tbnikov metalo bombe na to
ito.
Bntska letala z Malte, otoka Sredozemskem morju, so ®robardirala Sicilijo in južno Železniška postaja pri *«pontu ob Tarantskem zali-tarča bomb. Drugi ro-»o sipali bombe na ito-Jkke in nemške parnike v otokov na Egejskem mor-
/niška sila v Tuniziji Je 7u'"a * č Učenjem bojišč in ^»uscijo nemških in iUlijan-™ v°jnih ujetnikov. Bojišča »strpana z razbitimi tanki, vozili in drugo opre-kl >' io pustili Nemci in pred kapitulacijo.
l^odon. n. maja.—Ruai oo ao-"emških bojnih le-
(iP*'Jcijah v zadnjih dveh K rl,1$i P°ro**lo iz Mos-., k« čete ao okupirali >K,z,cii« zopodni pod Harkovom, ' Jeklarskim sredi-
Jv
^ k^unike pravi, da oo fcj v 'nli nemških bojnih * / ^"u. ki oe ie končal i i ' "u' v upadih v zrela,	na nemška le-l'rfjinjem tednu oo
Ne miki general Arnim v Londonu
London, 17. maja. — General Jurgen von Arnim, vrhovni poveljnik osiščne armade v Tuniziji, kl je zadnji teden kapitulirala pred zavezniki, Je kot vojni ujetnik dospel v London v spremstvu vojaške strsže ameriš-kegs polkovnika Mylesa Brew-aterja. Arnim Je dospel z letalom iz Gibraltarja v London, ki je pripeljalo tudi generala Han-aa Cramerja, ki Je nasltdil generala Ritterja von Thomo, poveljnika nemških oklopnih zborov, katerega Je ujela osma brit-ska armada v libijski puščavi preteklo leto. Thoma se nahaja v angleškem ujetniškem Ubortš-ču. .
Slovanski kongres apelira na rudarje
Plttaburgh, Pa., 17. maje. ~ Ameriški slovanski kongres, ki trdi, da reprezentlra 15.000.000 ljudi slovanskega porekla. Je a-peliral na rudarje, naj ostanejo na delu In producirajo premog, ki se potrebuje v borbi sa poraz osišče. dokler ne bodo njihove u-pravičene pritožbe rešene.
Živilska konferenca v Virginiji
Vprašanje naoiče-vanja prebivalcev
Hot Sprlngm. Va« 17. maja. — Mednarodna živilska konferenca se prične jutri v tem mestu. No to pridejo predstavniki 43 narodov, da razpravljajo o problemu nasičevanja prebivalcev sveta ln ustvarijo podlago novi ekonomiji.
Geslo delegatov Amerike In Velike Britanije je-"Rozšlrjena ekonomija." Vladi obeh veleoil, pravijo, ata uverjeni, da ae trajni mir lahko zgradi edino na temelju povečane produkcije dobrin v vseh delih sveta. To velja za Južno Ameriko, Kitajsko, kakor tudi za Ameriko, Veliko Britanijo, Rusijo in druge evropske države.
Stališče, ki ga zavzemajo ameriški in angleški delegati, le, do povečonjo produkcije dobrin ni mogoče brez izenačene atabillza-rije carinskih postovk In izmenjave blaga ter denarja. Ako konferenca ne reši tega problema, ne bo dosegla svojega namena.
Bivši vodja indijskih muslimanov umorjen
New DeThi, Indijo, 17. maja. — Allah Bakah, bivši vodja j muslimanov v provinci Sind, je bil napaden in uatreljen v Shi-karpuru. Štirje moški oo strer, ljali nanj in njegovega prijatelja. Slednji je bil težko ronjen. Napadalci oo po dejanju pobegnili.
LEVIŠ IGNORIRAL
ODLOI VLADNEGA ODBORA
Rud ar tka unija nt bo uutopmmi na kon-
obnova pogajanj z operatorji
Now York, IT. mi
L. Lewia, predsednik unije UMWAi I redbo vo, noj W
ne konte pogodbe Ji. Lewls nI vprašanje rudarjj
veljavnost ga premirja.
Odbor jo zadnji petek odredil obnovo pogajonj med rudarsko unijo in operatorji v svrho sklenitve nove pogodbe, ki noj bi nadomestila aedaSjo, katere velja vnoat je potekla 31. marca. Rudarji so izjavili, ds ne bodo delali po 18. maju, če ne bo no-
maja.—John rudarske ignoriral od« a odbora, tante v danes prič-oklaaitvi nove in operator-odgovoriti no jev, all bodo JMtri, ko poteče petnajstdnevne-
i.Je mik,
Domače vesti
Ia Clovolanda
Cleveland. — Dne 15. t m, v bolnišnici umrla Roae Rupnii roj. Rua, atara 54 let. Rojeno je bila v Clevelandu in tukaj so pušča moža, tri omošene hčere in sestro, drugo sestro po v Call forniji. — Dalje je v bolnišnici umrl Maka Krečič, star 76 leTUr doma ls Gače pri Kranju na Gorenjskem. Zapušča žen9 in šoot odraslih otrok. — Johnu in Mary J are jO umrl sinček Theodore, star Šest tednov.
Proslave Ameriške-
i _
ga dneva v Chieagu
100,000 ljudi navzočih
Gkieefa. 17. mojo—S o 1 d I a r Field je bil včeraj, ko se jo proslavljal 'i Am An American Day" ali Ameriški dan, spremenjen v svetišče. Pfoalav oo je udeležilo čez 100,000 ljudi, kl oo ob tej priliki demonstrirali ovoj patriotizem.
Proolove sta aranžiralo llot Herald-American in vojnohra-nilni štab federalnega zaklodno-
Osemnajst vojaških letalcev se ubilo
Fort Benning, Go., 17. maja.— Osemnajst vojsŠklh letalcev se je ubilo, ko je transportno letalo, na katerem ao se nahajali, treščilo na tla in se razbilo v bližini Newlanda, N. C. Imena žrtev niao bila objavljena.
va pogodbo podploona. Lcvvia Je'go departmenta, Ameriški don namignil, da jo za obnovo pogo- po Je proklamlral predaednlk Janj z operatorji brez vmešava- Rooaevelt. To ota bili demono-njo o strani odbofa.	trocljo lojolnootl AmerUd ln
J	proslava zmago za vozniškega
Levvis je dojel, da je vojno- oro4jt v ^^ A(plkl. p^
delavski odbor do«ionstrlrolovo-!grtm Jt vodil Blng Croibyf je zlobne namene z blokiranjem ;filn^1<|n ridlJiki ZVeodnlk, naporov glede ^členitve nove' gltvnl govornik p, Jt bil gtntra, pogodbe mod rudfrsko unijo ln «tnr H> Arno!d| M amtriške operatorji. Rudarji delajo od 1.1 let.Uke sile. DrugI govorniki oo moja naprej no temelju provizij b(U governer Oreen, župen Kol-
L. Ickes. ki je tudi koordinator! Poročnik Burgeas Meredith za premog. Slednji ni hotel ko- *>lvši filmski Igralec, Jo prečitol mentlrati Lowloove izjave, da ae poslanico britakega premierjo reprezentantje rudoroke unije ne. Win«ton« ChiArchžIl^ ki oe naho bodo udeležili konference v J	^
Waahlngtonu.
"Od 30. oprila se UMWA ni moglo pogajati z nikomur," je rekel Lewio. "Pripravljeni smo za pogajanja z operatorji in uverjeni smo, ds bi bils uspešna. Unija ne bo poslala repre-zentantov na konferenco, katero je aklicol vojno-delavaki odbor, ker to nima jurladlkcije v kontroverzi. * Odgovornost je v roksh federalne vlsde, ki Je prevzelo premogovnike. Rudsrska unija ne zaupa vojno-delavske-
Ja v VVashingtonu. Premier jo v tej pozdrovil udeležence proolo< ve ln izrozil obžalovanje, ker oe jih ne more ooebno udeležiti,
mu odboru in v njegovo delo, kolikor ae to nanaša na problem premogovne induatrlje."
Wayne L. Morse, reprezentont jsvnostl v vojno-deUvskem odboru, je dejal, "da kontroverza med rudarsko unijo in operstor-J1 spsds v območje togo odbore v smislu oblasti, katero mu Je poveril predsednik Roosevelt."
Milijarde za povojna dela
Podpredsednik Wallace orisal program
New York. 17. maja. — Podpredsednik Henry A. Wallace je pred Člani Ameriške delavake otranke dejol, do odbor Notionol Resources Planning s kooperoci Jo drugih vladnih agentur sestavlja program gradnje javnih projektov, kl predvideva potrošnjo več milijard dolarjev v povojni dobi. Ta bo vzdržal eko-nomaki sunek, kl pride po zak ljučenju vojne.
"Moje mnenje je, da mora vlado podvzeti koroke v interesu zaščite zoper brezposelnost in skrbeti so ohronitev dinamičnega značaja našego gospodarstva" jo rekel Wolloce. "Za popolno u poolitev respološljivo delavske ollo jo potrebno revizija davčno-go oiotema, da oe omogoči inve-otironjo kapitala v podvsetjo, u-deležena v produkciji dobrin. E dina alternativo napram komunizmu v modernem svotu Je ko pitaliatično demokracija. Večina noa v Ameriki je za ojačenje ka itallstično demokroclje proti omunizmu, ker jo garancija otolno upoalonoati."
Wallace je dolje rekel, do Je v Ameriki mnogo ljudi, ki miall Jo, do Jo zmago še zagotovljena in do bo lavojovono bres velikih Žrtev. Reonlco Jo, do Jo vojna prišla v fazo, v kateri bodo izgu be naraščale. Amerika bo morala potrošiti oto milijard dolarjev letno so vsdrževonjo in ope-racije svojo vojne molino.
Holandski premier apelira na vojake
UpiraJb naj se nacijski odredbi
London. 17. maja. — Pieter S Gerbrondy, predaednlk holond-ske ubežne vlade, Jo po rodlu apeliral na bivše holandske vojake, naj se uplrojo nacijski odredbi glede internoclje. Okrog 400,000 vojokov, ki so bili izpuščeni li ujetniških taborišč po nemški okupoclji Holondlje v maju 1. 1940, bodo nocijt Internirali.
Gerbrandy Je dejal, da oo njegov apel ne sme smstroti so poziv ns odprto revolto. Čss sa re-volto še ni prišel. Bivšim vojo-kom Je priporočol, noj ignoriro-jo nacijsko odredbo.
Kadar pride čas za aplošno revolto proti nemškim zatiralcem, bodo prebivalci Holandske informirani," je dejal premier. Ta čas ni več deleč."
Rooseveltov odposlanec doepel v Penijo
Teheran, Perzija, 17. maja. —-Joseph C. Dovles, bivši ameriški poalanik v Rusiji, je dospel sem na svoji poti v Moskvo. On bo Izročil Roooeveltovo poslanico fttalinu po prihodu v Moskvo. Dsvlesa so pozdrsvili v Teheranu ameriški poslanik Louis O. Dreyfua, general Donald H. Con-nolly in Andrej A. Smlrnov, ruski poalanik.
Him skuša ustaviti dotok beguncev
London. 17» maja. — Radio Moskva poroča, da skuša fašia-stično milica ustaviti dotok beguncev Is moat v južni Italiji, kl so tarča zavezniškega bombardiranja Iz zraka, v Rim. O-krog 300.000 beguncev Je že dospelo v Rim. Kordoni fašistične milice straži j o vae ceste, ki vodijo v Rim. Poročilo dosUvlja, ds bodo vsi begunci, ki oo prišli) v Rim po prvem sprtlu, deportirani.
OFENZIVA PROTI OSIŠČNI SILI
V	JUGOSLAVIJI
Četniki porazili Italijane v bitki pri Tetovu
NAPADI NA VLAKE SE NADALJUJEJO
Carljrad. TurčUa. 47. maja.— General Droža Mihajlovič je začel pomladansko ofenzivo proti osiščni okupacijski sili v Jugoslaviji, so |[laae sem dospela/$o-ročila. Uvod v ofenzivo je bil napad čotniške armade 38. aprila ho italijansko vojaško garni-zijo pri Tetovu in Priarenu. Četniki oo udrll Iz svojih skrivollšč v hribih no oeverosopodni strani Skopljo, napodil Itolijono in sosedi! Tetovo po bitki, v kateri ao ubili 112 in ujeli 90 sovražnikov. Njihove iagube oo snošole 73 ubitih, ranjenih in ujetih.
Italijani so bili poraženi, čeprav oo jih podpirali topniški oddelki, dočim ao bili četniki oboroženi le s strojnicomi, puškami In ročnimi granetami. V zadnjih meoecih ao četniki tiče-11 v svojih skrivoliščih in ao pri-pravljali gza ofenzivo. Svojo energijo oo delomo trošili v praskah o par titan I, katere vodijo komunioti, kl se tudi bora proti osiščni sili, no morajo oo po sporazumeti s Mihojlovičem o vpro šonju vodatvo operacij proti tej sili,
V	zadnjih dneh marca ao bile nemške vojoško pooodke v Ju-goolaviji ojočane v zvezi o pripravami sa nfenzivo -ppgti četn I-
kom ob črii, ki oo vlečo od Me* koviča ob Jadronokom morju
skozi Ljubinje, Skroko, Brijoc, Konjiču, Sarajevo, VUograd in Slavonski Brod; v trlkdtu ozemlja sa to Črto Je zbran glovni dol čotniške armado. S tega ozemlja zdaj uprizarja napade no nemške komunikacljake zveze, ki spajajo Jugoalavtjo i Bolgarijo in Grčijo. Četniki oo razbili veliko število vlakov o nemškimi vojaki vred.
Tri nemška vojaško divizijo oo koncentrirane v dolini Moro vi, vzhodna Srbija, s glavnimi stan! v Kruševcu, Kraljevu in Ulicah. Dve bolgarski diviziji, kl kooperirsta s Nemci v operacijah proti četnlkom, sta zbrani v Nišu in Kursumljl. Atirje bolgarski polki so v Skoplju in JoJ-cu.
Elitne nemške četo Ičitljo plovbo psrnlkov po raki Donovl med Belgrsdom in Turn 8eve-rlnom, rumunskim mestom ob tej reki v bližini slovitih Železnih vrat. Nemci ščitijo tudi rudnike bskrs v Boru, ki oo nojveč-ji v Evropi. Kljub tej olll oo četniki lft. oprila potopili petnojst ladij, naloženih t oljem, pri Ml-lanovacu. Naclji so oo so to maščevali s eksekucijo 230 ljudi in uničenjem vasi Golublnje, kl loži na južnozapadnl strani Orso-vo, rumunskoga mesta. Vos oo rosdejsle bombe nemških letal-oov.
Vsi dooodsnjl nemški napori, katerih cilj Je zdrobitav odpora s strsni četnikov In portizanov. so se Izjslovlli. TI oo sBroni v
hribih In gosdovlh in Izslvojo silo sovra>niks
Hoover svari
nemške saboterje
Washington, D C., 17. mojo^-J. Edgar Hoover, direktor federalnega dotektivskego biroja, Je posvaril nemške saboterje, ki bi oo akušali izkrcati v Ameriki Dodal je, da skuša skupino sa boter-jev, bolj predrzna In isvešbona od onih, kl jih Je preteklo leto pripeljala nemško podmornica, priti v Ameriko. Vol oeiertškl državljani morajo biti na otraži In poročati biroju o vsaki sumljivi osebi ali aktivnootlh.
PROSVETA
PROSVETA
THE ENUGHTEirMEMT GLASILO n LASTNIMA
goeek, 18 mati
m Iste. «141 «• pol UU. fl M m $9 M ee eeU Isto. fS.f ft m pol Utei sa
I raUe: tor tho	I
Chtoape sad Oe— It M pes yeer.
Ud.) se vrnejo pošiljatelje Is ▼
will orni bo
•te. erill bo bf •eU-sddmwd sad
PROSVETA
mr-* So. u
Datum v oklepaju na primer (May 31. 1P4I), pakf v ns naslovu pomeni, da vam je s Um datumom poteki* naročnina. Ponovit« je pravočasno, da ce vam list ne ustavi
Tedenske kritične misli
Senat je z veliko večino srejel zakon proti stavkam "for the ouretion." Novi zakon, če ga sprejme le nižja zbornica, pa ni naperjen samo proti stavkam med vojno, temveč proti unijam sa mim, katere podvrže kontroli federalnih oblasti; unije bodo morale predložiti oblastem svoje račune itd.
To je prvi resen korak proti delavskim unijam v desetih letih odkf je na krmilu novi deal, ki je dal unijam oalo vrsto pravic in jih je dvignil tako visoko, ds šUjejo danes čez dvanajst milijonov članov v Združenih državah.
Kaj bo posledics te sovrsžne akcije? Unije so danes močne, kskor niso bile ie nikdar—in če nastopijo složno na POLITIČNEM polju, bodo zmagale na vsej črti. Ampak, nastopiti morajo politično, to Je demokratično—vsaka druga pot vodi v razkol, kaoa in pogubo. Unije se morsjo najprej iznebiti nedemokratičnih, totali-tarskih voditeljev a U Lewis, ki izzivajo reakdjo in ji dajejo povod za represivne zakone.
Rešitev delavstvs je v izobrazbi in demokraciji. #	e a 'e
Konec osišča v Tuniziji je prišel prej, kakor pa so špekulirali mnogi časniksrji. Povod za te špekulacije so v glsvnem dali ameriški poveljniki, na primer general Eisenhower, ki so že pred meseci govorili, ds bo bitka za Bizerto in Tunlz dolga in zelo krvava za zaveznike. To pe se ni zgodilo; smeriške in angleške izgube primeroma niso bile velike.
Ksj je najbolj povspešilo padec Tunizije in kapitulacijo Romme-love armade? Velika premoč v zraku! Clm so Nemci in Italijsni izgubili dominacijo ozračja nad seboj in niso mogli več redno dobavljati čet in opreme iz Sicilije, so bili na tleh. : Ts premoč—široks in gosta "marelsM lz letal—je garancija za hitre zmage zaveznikov tudi v Evropi po invaziji, pa naj ae invazija ali invazije izvrše kjer koli. Nscijsks propaganda, da so "vsa obrežja Evrope nepremagljivo utrjene zoper vsako invazijo," je bunk. Ozračje ni nikjer utrjeno! Kadsr bukne nad Evropo 10,000 aU 20,000 bombnikov in bojnikov po zraku, se bo "nepremagljiva evropeka trdnjava" sesula v prah, kakor se je "nepremagljiva" Btzerta.	*	- j
SOVI
* naselbin
To io ono ls metropole Iset minut, pzadnje pa, ko je Clereland V Domačih novi- prišel na vesto, so mu "ti prokle-csh v Prosveti z dne 7. maja .ii hudiči" rekli, da je vp pošlo;
sem čital, da je Edward Tomšič, če hoče, l*hko dobi te nekaj
šesti distriktni podpredsednik sladkege pa dragqga-$4.«l *a SNPJ, že prilično dobro okreval.1 petiuko. 'iPa sem se ujezil in jjh To se pravi, da njegovo zdravje'ozmerjal. Saj veš, kaj bom s U-dobro napreduje. Kot je razvid- »tim sladkim: jaz hočem tisto, ki no, je bil on zelo neverno pobit je grenko in ki kaj speče po gr-mjm	No, saj sem že lu . .
| No, od sedaj naprej bo dobil to robo le oni, ki js* je registriral. Menda ne bo več Uko dolgih vrat pred temi trgovinami.
V Prosveti eiumo pogosto izvirna poročila Dolenjke iz Londona. Rečem, da se mi njeni spi si zelo dopadejo. Piše prav po domače in razumljivo. Zadnjič je opisovala Norveško, posebno pa hud odpor norveškega ljudstva proti sovražnim okupatorjem. Pravi, da je pretežna veči-
M, porvešluga naroda sovražna proti nacijgm ,in 4» ko* maj Mgp pnlike.> bi pomagati žavezmk .m ii? udarci po nafijih. Norvežanov ni veliko, dp trEUij<m& tpda kot iz-Podpisani ga poznam še izptro-gieda, mora biti, ta ijarod zelo hkih let. Toda ko sem ga zad- tanovi^n, hrabffa%Qpybodo-
uben.
premogurovu. zadnjič omenil, da je Edward stara korenina, močan in koraj-žen, tako da ga vsaka stvar kmalu ne premaga. Ej, kopriva ne pozebe, kaj ne, Ed!
V isti Prosveti v Domačih vesteh sem Čttal tudi o dr. Borisu L. Mermolji. ProsveU piše, da je čikaški večerni dnevnik Dai-ly News prinesel sliko tega mladega slovenakege zdravnika, ki se z bolničarko Alice Sien vred sklanja nad posteljo mlade ma: tere Glatfis Bielawski, ki stiska k «cbi svojo prvor?jenko ■Torej dr. Mermolja, H« uslušben v MaUrnJty H.n#piUlu v Chicagu, je sin družine Louis Mermolja iz našega Clevgj^nda.
Vsi pošteni deUvski, socialistični, liberalni in napredni kritiki filma "Mission to Moscow " ki bszirs ns knjigi z enakim naslovom, katero je lani spissl bivši ameriški poslsnlk Jos. Dsvies v Moskvi, so zadnje dni izrekli v bistvu enako sodbo:
Ds je U film velike fikcijs, velika fabrlkacija, velika prevara in velika sramoU! Filmov U vrste je že bilo več, torej ni njč novega v Ameriki, ampak v enem oziru je U film unikum—edinstven zgodovini kinemstografije, namreč v tem, da je velika laž, ki pera-dira kot reanica, uradno podčrUna, to je podprU z dokumenti, skrbno Izbrsnimi v U namen (bjvši poslanik Davies je za časa svojegs službovanja v Moskvi poslal državnemu departmentu tud dokumente, ki dokazujejo baš nasprotno), in sicer t edinim nsme-nom, ds bo film služil kot dobrs propaganda zs zavezniško stvar!
Ts nsmen, nsivno zasnovan v državnem departmentu, je pa is-pod letel popolnoma. Velika večina Američanov ni kopa otrok; zmencaU si bo oči in vldels bo ns plstnu to, ksr je, nsivno propagando. Resno bodo vzeli film le—komunisti, njihovi sopotnik (teh je nsj več!) in nsvsdni tepci.
Osiščna armada v Afriki, ki se je podala zaveznikom, je ŠUU okrog 200.000 mot; od teh je okrog 130,000 Italijanov ln osUli so Nemci. Poročilo se glasi, da vsi oni Nemci in lUlijani, ki so jih ujele ameriške čete, bodo poslsni v Ameriko in tukaj bodo upoalen na farmah.
Med iUliJanskimi ujetniki, ki pridejo v Ameriko, je brez dvoma mnogo primorskih Slovencev, ki so bili posili vUknJeni v vojaško suknjo in poslani v Afriko. Ti naši primorski rojaki niso noben sovražniki Amerike in Anglije, pač pa so prsv gotovo najveČj aoviažnlki Italije, svoje satirslke. Vsekakor bo treba poskrbet da odgovorni ameriški poveljniki izvedo to dejstvo in oddelijo od
iUlijsnskih vojnih ujetnikov Slovence, ki so prijatelji zsveznikov
• •
CiUli smo poročilo, da so se ameriške čeU pojavile na angleškem otoku Cipru ns vzhodni strani Sredosemljs blizu Turčije; druga vest spotoča, da so oklene divizije iz Unije južne Afrike doapele \ Palestino in Sirijo. To b« lahko pomenilo, da zavetniki invadi-rajo Balkan med invazijami drugih evropekih teritorijev. Invazija Balkana—grških otokov, Soluma in morda Albanije ln Dalmacije od morske strani—bi pomenlU, da ameriške in angleške siU na velijo v Jugoslavijo.
To bl dalje pomenilo, da se Slovencem obete osvoboditev že letne- kar bi bil za naa največji dogodek.	<
Naprej ameriško In angleško orožje! Naprej demokratična sile! Kajti le te prinaeejo Slovencem ln oaUlim Jugoalovanom svobodo in demokracijo?—
e e e
Spet Je treba konsUtacije. da nekateri ljudje ne razumejo sarkazma Komentar na tem meatu s dne 4. maje glede pričkanja med rojaki in pod mazanja i dvestodoUraklml čeki se abeolutno nič ne tiče rojaka F. B., ki ee je oglasil v koloni Ane Kraane v Glasu Naroda ln prtopeval $100 v pomožni sklad sa stari kraj Vas čast temu rojaku neglede ne to, če je pravilno ali nepravilno razumel naš članek v Prosveti!
njič po dolgih letih štu4taanj» zopet videl pri njegovem stricu Jožetu Durnu, ki je brit njegove matere, ga skoraj nisem poznal, on pa je mene dobro poznal. Ej, kar gledal sem ga. Bil je v lepi vojaški čaatniški uniformi, lop, velik ln širokopleč dečko. V resnici lep mož. In še vedno govori lepo, čisto slovenščino.
On je izdelal vse študije današnje zdravniške vede, kot jih je tudi mladi dr. Carl RotUr, ki ima še več let svoj zdravniški urad na K- 185 at., Cleveland. Piscu teh vrstic se dopade in sem vesel da se otroci naših slovenskih sUršev kaj izučijo in pridejo naprej. Bolje je, ako je več naših ljudi na Jakih mestih, samo da so narodno in delavsko mvednL Ako ti v #luč*ju potrebe? ne bo drugi pomagal, ti ho otovo prej pomagal naš človek, aH rekel dobro besedo. Vseeno, lUŠ je naš, tujec je pa tujec.
Radi tega želim vsem ljudem, d si morejo pomagati, čim več sreče. Vem pa, da je do Uke stopnje zelo težko priti sinu de-avskih staršev in posebno še v Ukih čssih kot so bili zadnjih deset ali dvanajst let. Marsikateri starši bi prav radi dali šo-ati svoje otroke, ali kaj boš Uko težkih časih! Sedaj so pa prišli vojni časi in je za take, ki Študirajo, zopet slabo in vse zmetano. Tako je za reveža v vsa-tem slučaju bolj težko, v vojnem času pa še bolj.
V naši metropoli ga še vedno pihnemo z dolgimi vrstami pret likerskimi trgovinami,, Skora, dan za dnem se vidijo dolge vr-ste ljudi, ki menda z veseljem jo pred temi trgovif^uni in se počasi pomikajo napr?^ Največjo vrsto sem videl včeraj, 10 majs, ns 61. cesti in Sit, Clair ave. pred KnuusovimK prostori kjer se nahaja prodajal^ "železne"
Ko sem prišel nazaj Čez dve uri in pol, sem se tam usUvil po drugih oprsvkib—v takih vrstah nečem stati. Neki star pijanček dobrovoljček ie strašno renU čil in se jezil in tudi klel. Pa sem ga pobaral, ksj se je sgodi
1 po pisalu Dolenjke ona tudi močno simpatizira z na zaveznico Rusijo, in sicer kljub temu, da je tam diktatura Ampak ruska vlada je ie veliko storila v dobrobit Rusije in ru skega ljudstva, posebno pa, v kulturi, izobrazbi, šolstvu in industriji. Naši dopisovalki Do-enjki želim vse najbolje in da bi še pisala!
Anton Jankovich, 147.
Povsod križi, povsod teševa NaelviUe, ,Mo—Ko prebiram Prosveto, .vidim, da ni vse Uko kot bi moralo biti,- Veliko ljud ni zadovoljnih po tovarnah, tudi majnarji niso nič zadovoljni No, kaj pa farmarji? Well, far mar mora biti zadovoljen, ko mora delati, pd svita do mraka Vse to bj [še bilo, ako bi ne bilo toliko sfebega vremena. Letos imamo že iuk pozno pomlad* toda zdaj so nam pa še bogovi poslali toliko dežja, da so napol nili vse razore pa grabne in potoke, da je vse poplavljeno. In to sedaj, ko, je najboljši čas za sejanje. Dne 10. in 11. maja je tako padal dež, da je bilo vse vodi. Kmetje so veliko izgubil Vsakdo je že nekoliko posejal ampak vse to je zdaj izgubljeno in bomo morali še enkrat sejati No, nekoliko smo pa le na bol, šem kakor delavci po tovarnah katere je Paul McNutt "zamrznil" ali privezal k delu. Mi se vsaj še lahko selimo z ene njive na drugo, deUvec pa ne sme drugo tovarna—Pozdrav vsem dopisnikom , Pjroavete, posebno pa Baarblču. >i
Jacob Llpovšek.
1 t ■ im* f. rim u .; I
ku vojne. To je prvo delo komisije in stane fl.25.
Avtorja U knjižice sU odlična profesorjs in "radikalno", to je delavsko usmerjana. Profesor George CounU je na primer predsednik ameriške (newyor-ske) delavske stranke. Tega predmeU sU se lotila s svojimi učiteljskimi kolegi vred, ker amatrstjS, da je. vjprašanje pravičnega pa trajnega miru in splošnega politično - socialnega napredka v Evropi kot v Ameriki tesno povezano z odstranitvi-o političnih zaprek, ki ves Čas H) zadnji vojni kalijovodnošaje med SovjeUko unijo na eni strani, med Ameriko, Anglijp tn osUlimi evropskimi državami na drugi strani. Z drugo besedo: med boljleviško Sovjetsko uot-o in kapitalističnim svetom, kar e sicer grobo povedano; pravil-nejši izraz je: med diktatorsko SovjeUko unijo ln demokratično usmerjenim svetom. |Avtorja nista nasprotnika ali sovražnika Sovjetske unije, ka kor tudi ne prisUša tradicionalnega ali monopolističnega kapi talizma; lahko Jih imenujemo "kritična prijaUlja" Sovjetske Rusije, velikega ruskega "eksperimenta" in vneU zagovornika
nacionalnim interesom — seveda di v interesu notranjega nap«, v zunanji politiki.	|ka, kajti s tem b; bilo odstranj
ln ker se je v zadnjih desetih ■ no tudi trenje in konfuzija, ki
letih U politika vratolomno ustvarjajo komunisti med dela
spreminjala radi ostrih konflik- stvom in drugimi napredni, tov svetovnih sil in izigravanje elementi, pravita avu^jajjjjj| drug drugega s "power politics";
ali politiko intrig, se je vratolomno spreminjala tudi taktika komunističnih strank po vseh deželah. In dasi imajo komunistične stranke po vseh deželah svoje glavne korenine v delavskih vrsUh in so dozdevno levičarsko orientirane, faktično podrejajo in tudi izrabljajo interese delavstva v vseh deželah za interese Rusije in njene zunanje politike. Tako na primer vidimo danes ameriške komuniste, da v unijah igrajo najbolj reakcionarno vlogo: , delavstvo ne sme imeti nobenih zahtev, marveč naj se zadovolji z vsemi brcami in gara za čim večjo produkcijo—in profite; če je treba, mora žrtvovati tudi vso protek-ctjo pri delu. Vse to seveda za poraz zunanjega fašizma ln nacizma, pa magari se pri Um ustvari domaČ fašizem, kaUremu komunisti pridno prilivajo.
Po komunističnem zatrdilu je bila U vojna pred Hitlerjevim napadom Rusije zgolj—'"impe-demokracije v najširšem pome- rialistična" vojna. Dokler ni besede. Profesor Childs je Hitler pogazil pogodbe s Stali
*l<>° 1,-h' ■ Iti» i1," li.i,v*.
Nekoliko komentarja
if 11 »j • j. " fj; i
Nedavno sem prečital po ol* segu malo, po vsebini pa veliko, iknjigo, ki sU spisala profesorja Childa in CounU iz New Yorka. Knjiga ima dolg naslov: "America. Russia and the American Comniunist Party in Post Wur World." Knjigo je izdala komisija učiteljske unije ADF, ki je, bila izvoljena na zadnji konvenciji z nalogo, da prouča-lo, da je Uko slabe volje. Pove va probleme, pred katerimi se
ml. da je čakal dve url in dvaj
po zaključ-
bil na primer že parkrat v Rusiji. StojiU na sUlišču, da Sovjetska Rusija je tukaj, ostane tultej in svet, yes, tudi kapitalistični svet se mora sprijazniti s tem dejstvom, razumevati njene silne težave in orjaško prizadevanje, da zgradi Uk notranji gospodarski in socialni sisUm, kakršnega sama hoče. Na drugi strani pa mora rusk* vlada priznati enako načelo zunanjemu svetu, to je, da se razvija po svoje brez zunanjih intrig, brez intrig kakšne kon\interne (tretje inter-nacionale), ii je le orodje zuna nje sovjetske politike ln rak-rana na telesu delavskega gibanja izven Sovjetske Rusije. |
Pisatelja zelo realistično ana-liziraU ves problem preteklih in bodočih odne^aje^ med Sovjet sko unijo in zapadnim demokra-tično-kapitalističnim svetom na podlagi 4eze, da bosU Amerika in Rusija izšli kot dvfe največji svetovni sifi iz U vojne. Vprašanje medsebojnih odnošajev med tema največjima* svetovnima silama je torej izredne važ nosti ne le s stališča trajnega svetovnega miru, marveč tudi s stališča notranjega racvojaH Ameriki, kakor tudi v Evropi. Ako ne pride do odstranitve zelo globokih in resnih političnih zaprek, ki so v preteklosti kalile medsebojne odnoŠaje med SovjeUko Rusijo in zapadnim svetom, je vsako upanje tudi na trajen svetovni mir še—iluzija.
In glavna politična zapreka za upostavitev in negovanje politike "dobrega sosedstva" med Ameriko in Sovjetsko unijo je po mnenju avtorjev U knjižice —kominterna, oziroma ameriška komunistična stranka, ki je del kominteme in z dušo ln teleeom popolnoma v službi ruske zuna| nje politike. In ksr velja zsH dve državi, velja tudi za Sovjet^ sko unijo in Evropo na splošno!
Pisatelja imenitno anslizirsU] taktiko <n metode komunistične i stranke v tej deželi in ns splošl I no. Dokler je bils Moskva cen| trals svetovne revolucije, je bila Uktika komunističnih etrank po vseh deželelreevoluciansrns in je služils težnji svetovne revolucije. Odkar je Sovjetska Ru| sij s pnčels korakati v drugi eks-trem m je danes nsjbolj nacionalistična država na svetu, služi
rasUčnlk nerodnost! dobiva navodila v neki politika komunistične stranke po ladjedelnici v CaUfernUL	'vaeb deželah edino le ruskim
nom, so ameriški komunisti bili gilno "r-r-revolucionarni", kriča-i po deželi, da "Vanks are not coming this time", piketityi Belo hišo kot protest proti Roo-seveltovi zunanji politiki, ovira i voj^o produkcijo z netenjem stavk in organizirali razne lige tn kongrese proti vojni. Po napadu Rusije pa so postali največji ameriški "patriotje" in za govorniki — kapiUlizma. (YeS Brovvder je spisal knjigo s Uzo da je med vojno treba suspendirati ves boj proti kapitalizmu!)
Vse to je seveda znano vsakemu, kdor količkaj pozna komu nistično gibanje, ki sta ga avtorja te knjige imenitno analizira ia. Toda kljub svoji vratolomni politiki, ameriško komunistično gibanje danes imenitno žanje na vplivu in v finančni podpori na račun znoja in krvi in neprimernega trpljenja junaških ruskih narodov in hrabrosti rdeče ar made. VraU se jim odpirajo posebno v meščanskih in tudi kapitalističnih krogih, kot dozdevnim predsUvnikom hrabre in na vsem telesu krvaveče Ru sije.
Avtorja praviU, da se bo to hlinjenje napram komunistom in Sovjetski Rusiji bridko maščevalo, kajti s Uko taktiko ne po prišlo do trajno dobrih odnošajev med Ameriko in Sovjet sko unijo, kar je kardinalna potreba bližnje in tudi daljne bodočnosti. Na politiki hlinjenja napram SUlinovemu režimu ln komunistom, česar je danes toliko v Ameriki, ni mogoče zgra diti zdravih medsebojnih odnošajev v interesu res dobrega so-sedstw|H^B
Avtorja praviU, da je za dosego tega kardinalna potreba, da SUlin likvidira kominterno. svojo—sunanjo armado treniranih agentov in intrigantov, ki se drže jezuitakega načela, da je upravičeno vsako sredstvo, ne glede kako ppdlo in umazano, za dosego cilja. Ampak življenje poka-zuje, ako sredstva niso dobra, to jc etična, tudi cilj ni nič vreden
Pisatelje omenjsU. ds je komunistično gibanje s to svojo jezuitsko taktiko napravilo že neštetih mladih Mealiatov. bodi st cinike ali pa—falote. In to meče senco na ysa idealistična gibanja, obenem pa Igra v roko reakciji. Sploh je likvidacija komunistične stranke potrebna tu-
Najbrže pisaUljema ne ugovarjal noben razsoden in i predno usmerjen človek, d« ula likvidacija kominterne komunističnih strank pravi b g oslov ne le za delavstvo, m več bi bilo tudi v interesu sije same, gotovo pa v intea politike "dobrega sosedst! med njo in Ameriko. Za deli Stvo bi bil to blagoslov, ker >ilo potem zopet mogoče zgra ti pošteno mednarodno socy stično gibanje in tudi smotj socialistični gospodarski razi kar bi' bila največja in najbol garancija za svetovni mir.
Na drugi strani bi pa tudi vjetska Rusija imela veliko prisUšev posebno v Amer ako bi ji komunisti s svojo glavo, jezuitsko in loooviko itiko ne delali toliko slabe dame, ki ustvarja le mržnj« odpor proti "Moskvi". Ti nja je sicer danes precej pol a, oziroma se potuhnila, ker Rusija bori na naši strani. Ti ako bo po štren ju osika pr do ostrega trenja med Stalin na eni, Anglijo in Ameriko na drugi strani, bo ta mržnj« pet bušknila na dan v dokaj večanj, obliki in dobila znak likega mednarodnega komi stičnega bavbava. In komin na bo temu strašilu le priliv svoj strup.	t'
Toda najbrže je največja i nost upanje, da bo Stalin n stil kominUrno, svojo civilno armado, ki mu služi Btejše in bolj fanatično kot katoliška cerkev papežu. Da Svet še ničesar ne ve, kakine črte ima SUlin za povojno ropo in za svetovni mir. Cina umor dveh vodilnih evrop socialistov, Eriicha in Alter prvi član eksekutive skrahii socialistične intemacionale, i gi pa čUn eksekutive rodne federacije strokovnih —nekateri smatrajo ta umor znamenje, da sc bo Moskva riU proti vsaki demokratični cialistični revoluciji v Evropi
tej vojni./
Ce je na tem kaj resni« lahko je, tedaj bo Stalin gk da ojači, ne pa razpusti ko8 Urno, svojo zunanjo armi Socialistična Evropa bi tiar bila nevarna Rusiji-naspr« —bila bi pa nevarna boljše* diktaturi, ker bi lahko ds| "slab" vzgled ruskim mi tem, da bi zahtevale več de kracije, več civilnih svobod V Rusiji bi bile tedaj pot* nove "čistke" in "likvid*
opozicionalcev, ali 1» zm preleviUv dikUture v demo« (Dalje ns 8. »traoil^
Betf
Pred dvajtctiP«^
(Iz Prosvete, 18. maja 1« DoJ*. rasti. V Ch*M nsglo umrl. letna
šsk iz Kostanjevici e*n» venska črkosUvka v Agj
članica SNPJ. J Delavske vesti. \ zasuvkalo 200,000 P^" grafskih in telefoni
tf*11«**- ^ m
Inoaeasstvo. Delegat* 1m te v Uusannu obžaluj«)« *
aovjetskega
monstradje po v^
lausannskemu ««££ ^
pravijo, ds je •n«,<r_yf minister Curton izzvsl celovškega.
-»i

TOREK,
18. MAJA
Vesti z jugoslovanske-*^
fronte
Poročila .Higoflovanakega informacijskega centra in dmgih virov
niBA DELA V SRBIJI—VE-SLSANEMSKI NEUSPEH ^
za
Jugoslovanske direkcija
Jormstivno službo je objavila povest, katero je sgentu-
J^euter nedavno publicirala.-
JIC)
n« Dovelje nemškega vojaške-JkoLuianta v Srbiji je bila dvema mesecema uvedena Jbvezna delovna služba, N«dič i„ njegovi pomagači so dobro vedeli, da bo taka pnailna služ-* dela naletela na ogromen od-»r v srbskem narodu in so na Wo moč skušali prepričati ljud L, preko radia, s časopisjem L na javnih shodih, da bodol aemške okupacijske oblasti, zve-ge svoji obljubi, gledale na to ui vpoklicanci v obvezno delov-j-o službo ne bodo uporabljeni nikjer drugje kot doma v Srbiji fffdav nobenem slučaju ne bo-Hmogli biti poslani v inozem-
. L
Nemci so baje celo obljubili, d, bodo vsi mobilizirani delavci jabljeni za pridelovanje hra-da bi tako pomagali olajšati
iko pomanjkanje, kl vlada
. biji-
Kljub tej kampanji propagan-|de pa je javnost sprejela uved-i prisilnega dela z veliko hlad-tjo in uspeh nikakor ni od
varjal nemškim zahtevam;
inik belgrajske občine, io Jovanovič, katerega so Kci imenovali za župana, je | to dejstvo javno prUnal. ] Zdaj pa, ko je mobilizacija de-I ev zaključena, ao nemške jpatorske oblasti v Srbiji ia« Hale, da je treba odposlati eno število delavcev v | fijo.
Noto Vreme, belgrajski list, izhaja pod nemško kontrolo, lava v svoji številki od 27. rca to zavratno izdajstvo pro-i srbskim delavcem; Jist prizna-I Ha so bili nasilno vpoklicani tudi, da je omenjeno sprle-libo izključno le pripisati za-i vam nemške vrhovne koman-|Novo Vreme trdi, da bodo tki delavci v Nemčiji uživali I pravice, kakor nemški de-ci-najbrže upajo tako po-jviti posledice te nove nem-nasilnosti in pomiriti raz-jeno ogorčenost javnega ■ja v Srbiji.
V...—
SRBSKIH DELAVCEV IZ NEMČIJE
Holandska časniška agentura iLondonu prinaša iz Moskve
lilednjo vest:
Po poročilih iz Bazla z dne 31. ►ca so nemške oblasti v ne-| neimenovanem nemškem
vzele za talce večje šte- poneha." Omenjeni radio navaja ob tej priliki poročilo is Zagreba, ki prsvl:
:
tujih delavcev, med njimi par Holandcev, in sicer »k maščevanja, ker je večji jilo delavcev zapustilo nem« tvornice in pobegnilo. Po-»j« tudi, da je mnogp tujihf jjcev, med njimi tudi Srbov, (No v savojske gore, kjer ^pridružili francoskim ge«
ttn
V . . . —
vzočimi prebivalci v mestu. List Opominja Osječane, naj se prijavijo vsi ln naglaša, da bodo vsa stanovanja prekontrolirana ter da bodo prestopki kaznovani zaporom in visokimi - globami, obsodbe bodo objavljene v časopisju.
■	f*. e
Iz Sofije prihaja vest, da so * ar ske oblasti dne 23. marca e odvajati Žide iz Tracije in Macedonije v Kajh. Njih število je baje 12,000; uporabljeni bodo za poljedelaka dela v Nemčiji Prvi transport približru) 2000 oseb je že na potu. b	e • *
Novo Vreme z dne t. marca objavlja govor srbskega mirfis-tra za gospodarstvo Vaselinovi-če, ki je v Mionici izjavil, da predvideva Nedičev gospodarski načrt, da bo vsaka ped zemlje obdelana. V zvezi s tem je priznal, da je bilo preteklega leta tako malo zemlje obdelane, kakor nikdar v teku zadnjih sto let. }zrazil je upanje, da bo letošnje leto v tem pogledu ugod nejše, priznal pa je vendar, da je bila dozdaj setev še slabša.
■	V...—
HIMMLER "OBISKUJE" NA dE KRAJE
■ ■■ i».	'*7 1
Washington, 6. maja (ONA).— Nacistična agentura DNB je poročala danes v brzojavki za uporabo v Nemčiji, da je prispel Heinrich Himmler, šef nemškega Gestapa, v Zagreb "na obisk" in da ga je marionetni predsednik hrvaške vlade dr. Ante Pa velič sprejel pri sebi. Devetnajst minut po oddaji te brzojavke je poslala DNB preko radia povelje, da nemški uredniki te vesti ne smejo pubHcirati. Razlog za ta protiukrep ni bil objasnjen.
Že včeraj pa je nemški radio poročsl, da je Himmler "obiskal" tudi Celovec na Koroškem in da se je "udeležil neke spo-minske slavnosti."
V včerajšnji oddaji je izjavila BBC, da je zelo "značilno", da je Himmler prišel na Koroško "ravno v času, ko odpornost Avstrijcev in Slovencev proti nacističnemu jarmu postaja vsak dan hujša."
V...-
MADŽARI ZAPUŠČAJO HRVAŠKO
New York, 10. maja (NYT).-Foreign Broadcasting Intelli-gence Service je prestregel re-diooddajo namenjeno Finski, v kateri je govor o izSeljevsnju Madžarov iz Hijvaške zaradi "ge-rilskega gibanja, ki nikdar ti*
DRAGINJA V BELGRADU
pfciter ZcitungHHHp| Mtevilki od 25. majVo raz-P v Belgradu: velik«* tvornice čevljev 'Beta' '*polnuma ustavljena. V 'Ba-trRuvimih /daj ni več najti samega para usnjatlhi Čevlji z lesenimi pod-Jf* veljajo 700 dinarjev. ^ * ( rabljene čevlje, iN J* v Belgradu za več ne-L^r-t toliko.
"><-' ao neverjetna r11' V dobrih gostilnah SJjjj j^kruha kolače is ko-V hotelu Majesty po 400 dinarjev. | P J" "»Jtežjt dobiti. Ciga-^^ IJ udje ne kežejo ""nanje za nobeno nogled je usmer-P<»vojni čaa.
Cenijo, da se je dozdaj preselilo iz Hrvaške na Madžarsko približno 1500 Madžarov, največ kmetov, ki so morali zapustiti
vse svoje imetje ln pobegnili."
r .	e
Madžarska brzojavna agentura prinaša dne 10. marca naslednje poročilo iz Zagreba: Hrvaško vojaško sodišče le obsodilo v smrt dvs mlsdeniči store 20 let, ker porpča sv\gta bila kriva sodelovanja z ge-
m<,kr 'JO
r.jil, •dinolt
Smrtna obsodba je že izvršena.
e .
Zemunski list Oranlčar (pod kontrolo oeišča) se pritožuje v svojem uvodniku od 27. marca zaradi slabega odziva javnosti q priliki nabiranja denarja za neko uateško pomožno akcijo:
"Eden izmed znanih semun skih bogatinov je o priliki nabi ranja lajavil, da je pUčel hrvaški državi visok znesek za uradni davek in da bi države morala črpati iz te rezerve . . . Tak od govor je treba javno obaoditi in brez usmiljenja odkloniti. Ti go-spodje bodo kmalu uvideli, da raapdlagamo tudi še z drugačnimi sredstvi, ki jim bodo odprle oči.	lil
Iz istega vira prihaja—tudi ia Zagreba—naslednja vest:
Hrvaški minister za notranje zadeve jle uvedel posebne pro-pustnice za potovanja na privatnih avtomobilih ali avtobusih.
Pismo iz Londona
Jeffers obljubil
vec
Avtomobiliati bodo dobil« obode
WaakIngton, D. C„ 17. maja.— VVilliam M. Jeffers, načelnik divizije kavčuka v odboru za proi> dukcijo bojne opreme, je pri zaslišanju pred senatnim odsekom izjavil, da bodo tovarne produ-cirale dovolj umetnega kavčuka v tem in prihodnjem letu, de bo lahko 25,000,000 civilnih av-Jbmobilistov dobilo nove obode. Jeffers je dostavil, da to ne pomeni preklic odmerjanja gasolina in zvišanja brzine nad 35 milj
na uro. ' F&	' <!:.■ gaSK I 1
Trumanov senatni odsek, pred caterim je Jeffers naatopil, preiskuje obdolžitve, da Jeffers izvaja program produkcije kavčuka v škodo produkciji Jetal-skega gaaolina. Te obdolžitve je izrekel vojni podtajnik Robert Patterson. Jeffers je pobijal obdolžitve.
'Produkcije letalskega gasolina bi zastala, ako ne bi bila mo-,a organizacija na delu," je rekel Jeffers. "One je Iskala in našla sredatvs, ki so omogočila zvišanje produkcije letalakega gasolina in kavčuka. Jas ee ne strinjam z onimi, ki prihajajo na dan z novimi regulecijemi v škodo civilistom."
Donsld M. Nelson, načelnik odbora za produkcijo bojne opreme, ki je tudi nastopil pred odsekom, je zanikal poročila o sporu med njim in Jeffersom in iz-svil, ds se ne vmeševs v funkcije njegovegs urede.
MušMolini ustanovil obrambni $vot
Bern, ŠvUy, 17. meje. — Vest Rima prsvl, ds je Mussollnl ustanovil nov militaristični svet zs obrsmbo Italije pred invall-Tega tvorijo on, krajj Vik
o.
tor Emanuel in štirje maršali. Slednji so Rodolfo Grazlanl, U-go Cavallero, Emflio de Bono in Enrico Caviglla.
(Izvirno poročilo Prosveti)
ML aprila 1943. . V soboto popoldne aem hitela a kolesom od kolodvora proti kofcid. Po mislih mi je hodilo, sakaj se vojne ne končejo pomladi — zdaj vsakdo prerokuje, de se bo v jeseni "kaj zgodilo" ko je ne pomlad čas, da ljud-
je spregledajo, da amo tuksj sa-to, da kaj ustvarjamo in ne, ds pokončujemo. Kako morejo biti neralki vojaki nečloveški, da v prvem pomladnem solncu ln spričo prvege trtUdegu zelenja ne pomedejo svojega orožja v stran v vseh tujih detelah, kjer že ep, da se na vrnejo domov k svojim in ne uHvejo prvih toplih dni?
Nekdo me dohiti ne zadnjem klancu in nagovori, kar je kaj redko: "Greate pogledat, če čica še stoji? . . . narrow oscape German bomber crashed.. .H Govoril je po kmečko in nisem ga mogla razumeti Odlel je dalje, jaz pa v dir: "Kaj aa ja zgodilo s kottoor Ker v kočic živi Dušica . . .
Ko pridem dkoli zadnjega ogla na vrhu prostrane planjave, 8em takoj opazile, da nl bilo vse, ^ka kor je po nevadi. ■ Kočica jr še stala tam ob sobu gmajna Un kakih sto k6Takov od nje Velika hiša, na drugi atran doli pa- tri s alamo krite kote Pred vrtnimi vrati Velike hiše je etala gruče ljudi in mnogo otrofelh vozičkov, kcAes, oelo avtomšbi-lov. Vojaki s naaajeniml bajoneti in čeladami. Drugi so ležs li po travi slečeni do paauUn ožgani na solncu. Na ognju< so si nekej kuhali v loncih, mogbče, je bil le čaj. Vedela sem tekoj da je nazadnje prišla vojna 1 kočici. In prišle je dve dni prej ponoči
Pravijo, da ja bila Aoft nemirna že apočetka. Zrak je bil phln letal, sirene so naananile elarfm Pa to je bilo ie dvakrat prej1 in vekder se ni nikoli nič zgodilo Streljanje it topov proti zrako-< plovom je bilo strahovito. Ce ntai bil pod atreho» nisi kil varen Uvljenia, kdr izstrelki so pedali; na gosto po gmajni. Ko je fclle ure tri Četrt na eno, ao deleč na okoli slišali letalo, ae je opotekalo po sesku je bilo spoanati; de je fcftle Meliso, da je letelo niako in da to imeli stroji reane težave, ker so neenakomerno hropeti. V hipu e za žarelo v zraku aa kočico, velik ogenj se ja usul s niš>a okoli in okoli nje. Padlo je pepd kočico ne gmajno in gorelo t visokimi plameni. Padlo ja v Jarek pred Veliko hišo in vstala
so po njei, skrbno abirali komadiče in jih naie-
611 na velike tovorne avtomo-ie. Vaški otroci so bili med njimi, nič man) polni zanimanja ln dela. Ni j in bilo mogoče držati proč niti s nasajenimi be joneti. Plazili in tekali so med vojaki in ko ao ae končno zbrali aa oglom kočic«, kjer jih nihče videl, so se jim rszkleni-le peščice: na dlani ae je svetil vijak ali kos počrnele Uce ali gumijasta krpica živo-rumene barve: košček kavčukastega čol na« ki ja leftal na travi čudno nepoškodovan
fikspU padlo
e ognjene stena po vsej dolžini arka. V istem hipa zamolkel padec.
"Bog pomagej, to so zažigal ne bombe in zdaj pridejo Ae eksplozivne na vvatol" 8ree as je ustevllo — sekunde so minil*, lozije ni bilo. "Nekaj je H za kočico." fttar hrast kakih slo metrov sa njo je bil v plemenih od tel do vrha. Pole« njega ogromna goreča pase. Nekdo, ki je prišel blkki prvega ognja na gmajni, je spoatal, da kar je gorelo, je bilo gumijasto kolo. Niee bile zaiigalne bombe. Zrekoplov je trešdi Razletel se je, vsak kos v plamenih. Kočica je obdana od taah strem od ognjev. Uboge, lesena kočkj!
Nihče ne more ven izpod
12
n**r< kor,«.,
»jsii
Novi List' jsvljs la bo policijs iz-'ia dožene, de li Mani prijavili Po-kodo iznenede a ria lanovanja ln prijave i stvarno na-
he, itdor (Uma jeklenega voja škega klobuka, ker istrelkl k vedno padajo. Sooča v noreči okoli kočlce po nevadi vedno piha veter, ker je Izpostavljene od vseh štreni, ooe noči pa ni potegnilo od nikoder. To jo je rešilo. In pa seveda, da ni \>llo več bomb v letelu. Te bl opra vile s njo aa vedno in temeljito.
Majhne eksplozije so pqkale v goreči masi pri hrastu Na vodi je gorel petrolej, petralejski tank je padel v jarek! Plameni eo kasali na mrtvega letalee na gredi, ker so prošnji dan poganjale jagode. Prišli so ljudje pridrla je požarna brisgalna. Pri vrtnih vratih "Velike hiše" ao pod padalom našli ranjenca Nemški zrakoplov ie treščil Nemški bombnik. V dobrih treh urah ao bili ognji pogašenl.
Di uai dan ao nas zaatraitil vo-jaki. Nihče nl smel blizu alom-nn^jts. zoglenelega h^mbn^kf velikem avtu ao se pri možje v uniformah RAF. Ljudje ao prihajali v procesiji. Pripovedovali so, da so .ujeli štiri 4rvga Nemce tam po okolid; ra-šili so se s padali Jtantie RAF so se osrli po razmeUnih kosih letala: "Nikdar še nismo imeli tako na daleč raztresen slu<aj." Sli so na delo h glavnemu kupu podrtije; deloma je visalg pa dreveau, deloma se kopičila ns tML Brskali

dni je romala vsa okolica ne kraj zanimivosti od zgodnjega jutra do poznega večira. Z otroškimi vozički, na kolesih, pel tn vojaki ns motornih'telesih. Bili so dnevi, kakršnih ko čics še ni doživela v svojem dolgem Življenju. Prava vojna je prišla tik do nje: mrtev, ranjen, ujetniki, ognji, izstrelki, kanon in dvojna strojnica. Skoro nepoškodovane so jih našli v letslu. Nl to prava vojna? In kočica je skoro postala vojna žrtev: le sto metrov dalje, le eno' aekundo v zraku in vsa ognjena masa bl ie bila zvalila na njo. Imela je srečo, nihče ni bil niti ranjen v vsej naaelbinl. Vrt pomadren, drevesa ožgsns, solata ln jagoda in maline speljane. To so adine žrtve.
Drugega dne je prišel prav poseben obisk. Oglasil se je pilot, nočni lovec, ki je sestrelil bombnik. Osrl se je po klaver-nem koncu ivojags sovražnike, dejal je, ds mu je žal, da je škoda, d s bombnik nl padel na src do gmajne, kjer nl solatnih gls-vlc ln jagodnih gred. Ne vem, Če so mu prav dopovedal!, ds bi bilo lahko pol ducata otrok mrtvih in drugege pol ducsts odraalih zraven, če trt bil padel njegov bombnik na Veliko hišo eli na kočioo. 1
čitali v listih, koliko so Nemci Izgubili v severni ktri-Mi? Ameriški general fipetz je izjavil, da je bilo dokončanih v zraku 800 nemških letal, na tleh pe dvekrat toliko, odkar se je začela sedanja kampanja tam Zadnje vesti pripovedujejo v Junkerjlh 9S, velike treaaportnu letala, ki jih je bilo že kakih sto sestreljenih v zadnjih dneh v Sredozemsko morja. Njihova naloga je, de zalagajo In evakuirajo Rommelove armado, s kot as zdi, je malo uspehs In kadar pridno "ralderji" sem ns Angleško, sa jih včasih ene šestine ne vrne domov, včasih
Trupla ruskih vojakov, katere Ironšl pri Zlmovnlku
Domača fronta
idmerlka uravnava delitev •
hrane -Rasni ukrepi, katere je v sad njem česu pod v sel a vlsds Združenih držav, Imajo namen uravnati delitev hrane eli zadržati delovanje črne borbo s hrano Da bi ae ovrgla najnovejša črna borsa — s perutnino — so bile določene cene ta kupce in prodajalce perutnine na drobno Istočasno s uvedbo enotnih cen aa rasne vrste perutnine so bile snilane cene dražje in svišane cene cenejše perutnino. Kdor bi namenoma kršil tako določane najvišje oene, je v nevarnosti, de se bo proU njemu postopalo po zakonu.
H Začenši od 17. maja bodo najvišje ©one, določene v dolarjih in ©entih, se govedino, teletlno in jagnjetino, znižane sa eden do tri oente ne funtu (lb.) ad prvotnih oen. Znižanje je bila določeno, ko jo urad se odleti-tev cen (OPA) revidiral svoja načrte v svfho, de jih p zahtevi predsednika, naj sa
»leU* ne
IZ. ziT^i^TVJi
tretjina, nikdar pa jih ne gre nazaj več ko tri četrtine Teko m zgodi, da kreji, ki so do sds j slo vedeli sa vojna, vedo dobro, kako je, ko ja konec nemškega bombnika
Dolenjka
ski stroški in da se onemogoči inflacija
' Določitev najvišjih oen bo o-mogočile vsaki goapodlnji, da bo odklonUa, ako bi kdo od nje sahteval, naj plača višje cene. Upenje je, da bo to pomagalo pobijati črno borzo, katera zapravlja naše meso in da deli ia-ven odločb racioniranja onim, kl morejo več plačati.
Tudi druge odredbe v pogledu cen se hrsno ln vrednosti kuponov Imsjo namon stabilizirati situacijo na trgu. Vrednosti kuponov vsegs zmrznjenega sadja In zelenjave, racionlrane juhe in takih mesnih proisvodov, ki so podvrženi kveru, kakor klobaeiee, golaž, safalade, so bile občutno sntžsoe, v nekaterih slučajih celo do 00 odstotkov. Ne primer vrednost kupons 12-unčne konzerve zmrznjenega graha ln vseh drugih zmrznjenih zelenjev je blls znlžsna od 10 na 4 kupone.	t
Dva glavna rszloga za zniža* nje vrednosti kuponov fte: v slučeju blegs, kl je podvrženo naglemu kveru, de sa omogoči nagjejšo prodajo; v drugih slu-čajih so večje seloga povzročila« de so večje količine ne rezpols* go civilnega prebivalstva Nekatere druge vrate grahove hrane niao racionlrane, ker jih je dovolj.	'
Restavracije in drugI lokali, kjer se uživa hrane, ee oposer-jejo, da ne višajo oon aa meso, hrano ali pijačo svojim odjemalcem, predno ee niso prepričali, de je to po zakonu upravičeno Kontrola cen lokalov, kjer ae ušive hrena, bo popolnoma v rokah meetnlh oblasti
Kuponsko knjittco * I dobile e juniju
Kuponska knjižica It. S, kl bo nedomeetlle kupone a»<ianje knjižice s novimi, ae bo delile po pobi s koncem junije pe do konca julija, kakor )e bilo naznanjeno
Po novem načrtu aa6»tuje, da pošljete po polti navadno prošnjo v obliki dopisne karte io dobita knjilko M. 9. Ne bo
več npbene registracije po Šolah, kskor za prvo ln drugo knjižico.
Formularje prošenj sa eno osebo ali sa vso družino bodo pustili poštarji v vsaki poštni škrinjici med 30. msjem in 8. junijem. Olevar hiše bo Izpolnil te karte, ki bodo še v naprej adreeirane na Urad za odločitev oen (OPA), za vso družino in jih bo oddsl na poŠto med 1. in 10. junijem. Urad sa odločitev oen bo aačel s ratpoMljatvijo knjižic kasno meseca juniji,' — (OWl).
Glasovi iz • naselbin
tNalalieeaajs a 8. sieeat)
cijo. Gotovo vsekakor je to, dokler bo obstajala diktatura, bodo potrebne tudi "čistke", "likvidacija" in—moskovski proceel.
In v slučaju, da bo sovjetska vlada skulala zatirati demokratično socialistično revolucije v Evropi po tej vojni, bo soveds pri tem imels na svoji strani ne
torije In evropske kapitaliste. Taka paradokaa je mogoča. Zadnje čase sam na primer Čital par člankov, v katerih je rečeno, da se med ameriškimi kapitalisti širi glas, naj no boje Stalinovega reilms, kajti nacionalistična Rusija nl več nevarna mednarodnemu ka-pitsllzmu kot takomu, sploh pe ne ameriškomu. V dokaz temu navajajo, de na primer kapitalisti Davlesovega kalibra (on Je bil ameriški poslanik v Rusiji In je lani spisal knjigo "Misslon to Moscow") so najboljši simpatl-kl 8tallnovega režima, na primer veliko boljši "razumevate-IJI" kot ps delsvski voditelji in liberalci Is tegs vidika je blls tudi filmirana prei omenjena Davlesovs knjiga, film Ja sicer velika zgodovinska potvara In
(iziranju* Stslinovegs rHhnTa mod ameriškim narodom i strsni "boljševtškega" Hollywoode Ne svetu so mogoče vse pe-
radokse. »
Zadnje dni som čitel tudi kret-ko, tode zelo značilno vest Is Moskva, ds Je komunieUčna Pravda prinesla uvodnik, v katerem poziva vse Slovene, nsj aa oklenejo Stalina kot svojega "fl-rsrja" In on jih bo popellaJ V obljubljeno deželo. V uvodniku je rečeno, ds je to nujne potreba, kajit edino pod SUUnovIm vodstvom bodo prišli Sloveni do zmage in postali mogaien faktor Evropi. Torej« če se Je SUlin odloČil, ds se postsvi na čelo penila v i/mu. tedsj še misliti ni. da bi bil pripravljen likvidirati komlnterno, svojo zunanjo armado. marveč Jo bo vpregel V to novo nalogo.
Z drugo besedo: kominterne bo le povzroče la glavobol do-Mn |n slabim ljudem, pred-|pe dt-mokrallinemu delavskemu Ui socialističnemu gibanju.
Me I sanesl) I vef še la vek« vesti SO v
svetL- Ali lik čUaša vaak dani
PROSVETA
MEJAŠI
Povest iz davnih M
(Se nadaljuje.)
To je dolga povest," se je branil 01omtr.H
"Tem rajši bomo poslušali^ je rekle domači-ca, "ali poved?! nam boš to povest pri večerji Vrnimo se; glejte od Gline sem prihaja megla. Hladno je/'
Domačica je sedla v nosllnico in kršcenika sta jo odnesla proti gradišču. Zelislava jo je spremljale.
Vojvode, Olomir in Žitomisl pa ao šli še nekaj čaaa po polju navzdol akoraj do vojvodo-vega prestola.
Vojvoda je vao pot molčal, ves zatopljen v misli. Tudi Olomir in Žitomisl sts molče stopala poleg njega.
. V duhu je videl Olomir vse Virunsko polje mrgoleče od slovenskega ljudstva. Videl je ka-r antenskega vojvodo sedečega na kamenitem prestolu, a cvetjem ozaljšanem in z dragocenimi grškimi preprogami pregmjenem. Videl je v duhu in slišsl, ksko deli vojvoda pravico s prestola, ksko mu stsrejšine vzklikajo in pritrjujejo in kako grmi za njimi ljudstvo, vae navdušeno.
Iz miali ga je zbudil vojvoda:
"Ali rez ne utegneš ostati dalje Čaaa pri naa?"
"Rad bi, a ne smem. Prosim te, skliči čimprej starejšinski posvet in jim rszloži moje po-, slsnstvo."
"Pa naj bo, kakor želiš. Poslal aem ie poročilo vaem atarejšinam in županom."
Vojvoda ae je obrnil in vrnili so se v gred. ,
V veliki izbi je bils pripravljene večerje. Ns mizah ss je vae lesketalo od dragocenih posod. Svoje gosts je vojvoda vselej imenitno pogostil in njegov dvorec jim je nudil vae udobnosti. Ali marsikdo je občutil kljub temu neko neprijetno prsznoto, neksj tujegs, mrzlega, kakor ds ni med brsti, dasi je Bedela pred njim okrog mize družba v sijajnih slovenskih nošah, dasi js brnels po veliki obokani jedilnici zgolj slo-vensks govorica.
Vojvoda je sicer črtil Franke in vse kar je bilo (rankovakega, ker je dobro čutil, ds iztezajo' kremplje po slovenski zemlji, vendar ae je v njegov dom že vtihotapilo dokaj frankovatva. Vojvoda je bil preveč čaatihlepen mož, da bi bil doaledno zavračal vae, kar ae ni atrinjalo z njegovimi nazori. Otepal ae je zunanjih znakov frankovatva, a njegova goapodstvaželjna duša Je bila že vaa frankovska. Pozabil je že, kdo ga je postavil na vojvodaki prestol, pozsbil, ds je hotel poavetiti življenje nsrodu, pozsbil, da mu je izročil nsrod dragoceno svetinjo— svoje zaupanje. Iz njega ni več govorila volja narodova—iz njega je govoril vedno le—samodržec—kljub vsem starejšinskim posvetom.
Razmere na njegovem dvoru niso bile več one priarčno domače, pristno alovenske, kakor Jih bi mogli vojvodovi goatje pričakovati v srcu Slovenije.
Oprema Krnskega gradu Je bila bogata, nad vse sijajna.
Ali člani vojvodove zadruge kakor tudi ne-brojni krščeniki in ognjiščani so mrzili prsv U sijsj, ker jih je potiskal na stopnjo msnj vrednih ljudi, ker ao ss prsv zaradi njega potapljali v brezpogojno, malodsne suženjsko pokorščino in brezpravnost nsprsm vojvodi.
Tudi Olomir je nečess pogrešal na karantenskem dvoru, čessr je bil od nekdsj vsjen ns
domačem gradišču--bratovske iskrenosti.
Večkrat se Je ozrl po omizju; opazoval Je obraze vojvodovih gostov — nekaj starejši n iz okolice in nekaj imenitnejŠih mož iz krnake trdnjave. Pa na obrazih vaeh teh plemičev je videl skoraj isti izraz; isto čuvatvo je navdajalo vae —
razen Žitomisla in vojvodove žene — čuvstvo lastne ničvrednasti in alužljivosti do vojvode. In vojvoda je sedel med svojimi ljudmi, ne kakor brat med brsti, ne kakor župan med sta-rejšinami, ne — Olomir je to dobro čutil — tu jc sedel "gospod" med svojimi "podložniki"
"Kaj premišljaš, Olomir? Kaj gledaš, kakor da nas misliš še danes vae pohrustati!" ae Je oglasil preko mize Žitomisl.	%
Olomir se je zdrznil in se po sili nasmehnil prijetelju.
"Domislil sam ae pravkaj sličnega omizje, ki aem ga videl v Trstu."
"V Tratu?"
"Slično omizje? Kako mieliš to?" ae Je zanimal tudi vojvoda.
"Nekega večera aem šel mimo palače tržaškega tribuna. Bila je vaa razsvetljena in pred njo je stala množica ljudstva in gledala skozi okna v dvorano. Iz dolgega časa aem stopil med nje in razumel, da ao govorili o bizantinskem ekaarhu, ki je poaetil Trst in ki mu je tribun priredil pojedina Radovedneži ao ee. vzpenjali na prste, da bi skozi odprto okno ugledali tribunovega gosta. Tudi jaz aem pogledal L^od vina' čez njih glave in ..	r —
"No, kaj si videl"
"Videl aem dolgo vrsto obrszov in na vaeh obrazih isti izraz, kakršnegi vidim danea na obrazih tega omizja.
s krajcarji sekali Čimbolj je bil kdo v sekanju spreten, tem več pirhov in pomaranč si je osvojil. <> I' * •■< H-K'* >iM Janko se je ozrt parkrat po sobi gori feft.doli, nsto ps razvrstil fante old*g prazne mize in po-Ir> V- A " II Ko ee mu je zdelo vse v redu, ja dejal z nekim dostojen« venim glasom: Vi ' "Fantti, Jaz imam nocoj še va-»razin lega omizja-	'2en opravek na vasi. Dobro se
Vojvodovi g^je so se spogledali in niao ve- C^ ^ u čas, a glejte, da ate
^	W pametni m mirni!" S temi
u 1?' hai	' hot*} *»	Jtesedemi Je Janko zapustil avo-
backi pred volkom - pa ae je udaril po uetih	Fantje ae na prvi
in hitro dostavil: "Ah, Olomir, dolžan si nam g nekoUko sp0gledajo, nato pa
še povest o tistem — kaj vem, kako si rekel —" r r
TOREK,jsjiai^
***** m^HodaH Pelo doU aoiki
čitaU in pteau ancleiko im Jackson st Room 2ll
MOtel VOJAŠČINE PRoe važno delo vojne produkdi ALUMINUM-M AG NESIUI Odpošiljalni oddelek^ Un Se ne zahteva skuienoati 48-urno tedensko delo, mini«, APEX SMELTING CoJ 2M7 W. Taylor Street
ADF. aO ta ieleenlških bratovščin paradirajo v so govorniki saktevali ustanovitev drage fronte v Evropi.
Stadfumu po
PWCH PRESS
iJ^treb?jem° ***** «• Ur 100* vojno delo Moderni il
ur deU v tednu. Doberj^
rjguvss
"Alcioku."
'"O, Alcioku, da. Povej, povej, da ae nam obrazi nekoliko zravnajo," je dpstavil s hudomušnim pogledom.
"Pripovedujl" je pokimal tudi vojvoda.
In devojka Zelislava js prestala zobati medene slaščice ter je verno zrla v lepo, a mračno Olomirovo lice.
Olomir pa ae je zazrl preko nje v vrsto rimskega stebrovja, ki je po sredi dvorane noailo nizke oboke, ter je pripovedoval:
"Bilo je (1. 031 po Kr.) v naši zlati dobi, ob šaau, ko ae je pred nami treael vea svet—za vlade kralja Sama. Frankom je takrat vladal kralj Dagobert, ki je bil nadut človek in si Je Bomišljal, da bi mu morali mi Slovenci biti pokorni. Zbral je mogočno vojako, izpodbudil tudi Langobarde, da so nas napadli, in tako ao ae apravili na naa od treh atrani: Avatrazijci, Alemani in Langobardi. Ze ao naši junaški pradedi na dveh atraneh klonili pod preveliko aovražno močjo; glavni oddelek naše vojake, ki ga je vodil Samo, pa je tako potolkel avatra-zijsko vojako, Id je bila pod vodatvom Dago-berta samega, da je moral Dagobert pustiti svoj tsbor in bežati ... V istem času so ai bili nsši sosedje med Dunavom in Tiso med seboj močno v laseh zaradi prestolonasledstva. Obri ao premagali domačo bolgarsko strsnko in več tiaoč Bolgarov je moralo z družinami vred bežati iz obraka drŽave. Obrnili ao ae do fran-kovakcga krsljs Dagoberta, da bi jim dal sta-novališč na avojl zemlji. Dagobert jim je ukazal, naj ostanejo čez zimo na Bolgarskem; sam ae hoče poavetovati a Franki, kaj naj ae atori. Ko ao ae Bolgari raztresli po Bavarskem, da bi tu prezimovali, ja prišel od kralja Dagoberta skriven uksz, nsj Bsvarci po svojih hišah v eni noči pomore vaa Bolgare z ženami in otroki vred. To se Je tudi zgodilo."
(Dalje prihodnjič.)
Šopek samotarke
Menica Komanove
OVENELI CVET
(Nadaljevanje.)
Odhajala sem s pokopališča, ko je pristopil tam pri ograji k meni, poln življenja, poln mladc-niške lepote ln me spremenil domov. Mnogo mi je pripovedoval med potjo. In čujem ga še danes:
"Ksj praviš ali me bo čakala?"
NAJLEPŠI PIRH
Velikonočna nedelja!
Ljubo solnčecc je v vsej pomladni kraaoti sipalo svoje bla-K'>dejne žarke na zemljo in vzbujalo i* nje tisoče cvetk. Dih po-mladi le zavel po veeeljatvu in vsa narava Je glasno klicala, da Je napočila Velika noč.
"No, fantje", je nagovoril Janko »voje tovariše, "kam pa jo mahnemo nocoj?"
Zdajci ae Je pričelo med njimi živahno posvetovanje, prvi bl šel rad oem, drugi tja, tretji v to, četrti zopet v ono vas.
"Jaz pa pravim," prične zopet Janko, "da bi šil nocoj v Staneče po ptrhe. Kdor Je a tem zadovoljen, naj dvigne roko!"
'si natočijo kozarce ter začnejo ftd Cergoljevke kupovati pirhe n pomaranče. —
Janko Je s hitrimi koraki premeril staneŠko vasico ter zsvil k Vsdnji, že zunaj vasi stoječi hi-'lici. Cim bliže je prihajal, tem jopreznejie je atopal. Ko ae je priplazil do okna, vzidanega na dvorišče, j? obstal kakor vkopan. Začel je pezno prisluškovati. Srce mu je glasno utripalo v upu n strahu.
Tu notri je namreč počivalo dekle, ki Jt zmedlo Janku srce in glavo. A dasiravno je neprestano mislil fesnjo in koprnel po njej, vendar še do danea ni imel toliko poguma, da bi ji razodel, kaj čuti za njo. On, ki je gospodoval vaem vaškim fantom, je bil pred to alabotno mladenko boječ kakor totrok.
"Ali ae ml oglaai? Ali kaj čuti zame? Morda miali že na drugega?"
Taki in enaki dvomi ao ae mu valljevali tudi nocoj in ga mučili do akrajnoati. Toda po dolgih dušnih borbah ae vendar le oju-nočt. Lahno potrka na okno:
"Katrlca, ali čuješ?"
Nič odgovora.
"Katrica, duša moja, eno aamo kratko besedo!"
Zopet nič.
"Katrlca moja zlata, saj mq venddr poznaš. Ako si huda name, mi vsaj rsHjMuj, je odstra-
nftlir^^HJHH^^^B
Zdajci začuje Janko v sobi šu» menje, kakor bi kdo vstajal. Poloti se ga blaženo, nepopisno veselje. V tem hipu ps se že okn odgrne in Jenku se prikaže mi Ketričin obrsz.
"Kaj hočeš, Janko?"
"Prišel sem k tabi za — zato
trdi, Katrica, pritrdi, ali pa me pahni od aqbe!"
Katrica mu ni takoj pritrdila, a od pahnila ga tudi ni
Pričel ae Je med njima tajen !%>et, ki je trajal eno uro in še dalje
.Pozno je že bilo, ko ae je vrnil Janko med svoje tovariše, zbrane v Markčevi gostilni Takoj je poravnal a krčmarjem račun, fantom pa je velel, da je čas oditi.
Odpravijo ae zopet proti rodni vasi. Fantje so imeli polne žepe nasekanih pirhov in pomaranč in so bili zelo dobre volje. Najveselejši izmed vseh pa je bil Janko. Vriskal js, da je odmevalo od staneške pa do ža-puške vasi
("Janko", zakliče mu nekdo izmed tovarišev, "kako je to, da si ravno ti tako vesel? Saj vendar ti edini nimaš nič pirhov." Janko pa je vriskal in vriskal. Kaj ao mu bili mar pirhi, kaj pomaranče. —
Saj mu je dala ljubljena Katrica "najlepši pirh — svoje srce.
re domisliti le ljubezni'polno srce mladih, neizkušenih ljudi Ns predvečer Svojegs odhoda
ae je šel Polde poelovit tudi od Cilkine matere, ki je ta večer dovolila avoji hčeri, da sme nekoliko spremiti svojega zaročence.
Šla ata po vasi, roko v roki, vedno postajala ... Saj sta se imela toliko pomeniti! ...
(Dalja prihodnjič.)
Mehačev Polde, rojak naše šentviške vasi, ae je odpravljal v Ameriko.
Hrepenenje, da vidi tuje kraje, si mnogo zaaluži in ae aled njič kot bogat človek povrne v avojo domovino, vae to ga je privedlo do tega sklepe, od katerega ao ga zaman skušali odvrniti starši, sosedje in njegovi prijatelji
Nejvečji udarec pa je povzročilo Poldetovo slovo Kralj ičevi Cilki, Poldetovi zaročenki. Koliko grenkih solza je prelila u božiča od tuge in skrbi za svojega ljubljenca.
Polde pa jo je tešil z najlepšimi obljubami, kakršnih ai mo-
JUI ste naročeni na dnevnik "Prostato*? Podpirajte svoj listi
SKUSENOST NI POTREBNA
Moški 18 do 90 let stari, zmožni čitati in govoriU angleško. (Tudi ako ne znajo pisati.) Za nakladanje in razkladanje pošte.
BISTVENA INDUSTRIJA
8Qc na uro, $5.20 na dan. Stalno 48-urno tedenako delo. Čaa in pol za nad 8 ur dela na dan. Plača se poviša ob preteku 8 mesecev in enem letu. Vprašajte vsak dan 1 tednu od 9:00 AM. do 4:30 P.M ali do 1:00 P.M. ob sobotah.
EMPLOYMENT OFFICE CHICAGO UNION STATION 516 W. Jackson piv^.
: POTREBUJEMQ LIKARJA
Skušenegs človeka za moško obleko Najvišja plača Stalno delo
The GEORGE METZ TAILOR SHOP 517 Main St., Evanston, 111
C
W A H TA M M
Dasiravno so bili prsj fsntjs dospe v* i tja, zavili v Markčevo azličnega mnenja, so vendsr ns gostilno. V gostilni je blls ra-ta Jankov predlog val bres is- sen nekoliko pivcev tudi stare cme dvignili roke. Sicer ss js Cergoljevke, ki js sedele pri pe-ps to zgodilo vsskokrst, da js čl ln držsls ns kolenih košarico, začel je Janko jecljati ves slednjič zmsgsls vedno le Jen* napolnjeno z rdečimi plrhl ln kovs voljs.	pomarančami. To dvoje namreč
Četrt ure pozneje so žs kora- ao fantje na Veliko nedeljo kaj kali fantje proti staneškl vaai in redi kupovali ter potem za stavo
;
zmeden, "da — da — ti povem, kako te ljubim, da brez tebe ne morem vet živeti! Katrica, povej ml, ali,bl postala moja? Prl-
BOOKS BY	
L0U1S ADAMIČ	
	
« t Cradle of Life.........	.$2M
From Many Lands......	. 3.50
v Grandson* ............	. 2.60
Laughing in t hm Jungle. .	. 3.00 ,
My Ammrica...........	. 376
Nat i ve* m Return........	. 2.76
Two*Way Panoge......	2.50
Whae% Yoar Name?....	. 2 JO
Order from	t .
- Proletarec	
2301 South Lawndale Avenue	
Chicago, III.	slm
DEKLETA IN MLADENIČI
atari 18 let aU več, dobe delo T verni, • dni v tednu, plača tU-takoj od začetka. ARROW Maj CORP, 8001-38 West Gromi ave
Delo ae ženska
ŽENSKE dobe delo v "lauad
Noath Side Hoopital. Skufa ni potrebna. Delo 4 ali 8 ur u —8 dni v tednu. 707 FuUertoo Oglasite sa od 8 do 3 PJi nedelj".
ILLINOIS DIVISION BENDIX AVIATI0N CORP. 505 North SacramenU
POTREBUJE takoj DEKLETA in
, 2ENE za
TOVARNIŠKO DELO NOBENE
skuSenosti
SE NE ZAHTEVA NAJEMAMO VSAK DAN od
PONDELJKA do PETKA od 9 A.M. do 5 P.M.
V SOBOTO od 9 AM. do 12. ure
letališč« v Porslji
WAITRESSES— NATAKARICE
za restavrante v Lupu. SUlni i ba. Dobra plača.	*
obleka in druga ugodnootl Mj ure, po dnevi ali noči. Vtfj* dekleta bres akušnje dobo delo m dan v tednu ali ob večerih.
. Nadalje potrebujemo
KUHARICE "PANTRY GIRLS"
Prijavite »e pri m TRIANGLE RESTA VRANI
|7 W0St Randolph
171 Wost Madioon 238 South Wabuh
8 South Clark 184 Weot Randolph
ŽENSKE sa aploino 100* ^
tovarniško delo. Moderno wm na. Dobra plača; prlno«uil državljanski papir. Vpra*£ JAMES METAL PRODUCTS < Inc., 3838 North Avo.
VAŽNO INDUSTRIJSKO TOVARNIŠKO DELO v za ženske brez čistilke, nsklsdslke ln
premikajočem P"*^ Najvišja minlfcum p «^ d0 prilika za na pred«*- _ CORN PRODUCTS REF1W> CO.
83rd Street snd Archrr a AROO. ILUKOIS Phone Summit
potrebujemo iflftgj
paziti na "otoker' Inoi ga hišna P*** J
VOGT HOTEL 1151 West Adai«*.