-S-*. » GLAS slovenskih delavcev v AmerikL TKLEFOH: 4187 OOSTLAHDfc NO. 88. — ŠTEV. 82. KXW YORK, MONDAY, AP1IL 8, 1918. — PONEDELJEK, 8. APRILA, 1918. TOLUMI XXVI. — LETNIK XXVI. Kdo je kriv?; -ooo-- OLEMENCEAU TRDI, DA JE AVSTRIJA ŽELELA MIROVNA POGAJANJA S FRANCIJO. — CERNIN JE OBRNIL VEST O MIROVNEM POGAJANJU. — SESTANEK V ŠVICI. — FRANCOSKI POSLANIK JE DOBIL NAROČILO: POSLUŠAJ IN NE RECI NI ČESAR. — DUNAJ ZAGOVARJA ČERNINA. ooo Trvm tramlitlco Weil wit* tte po&t master at New York. N. Y. ou April 8, 1918, m required by the Act of October ,6. 1917. > Paril, li. aprilu. - V današnji oficjelni izjavi, katero je objavila vlada, se potrjuje zanikanje ministrskega pred sodnika Clemenceaua. da bi bila resnična trditev zunanjega ministra gix>fa temina, da se je vršil razgovor o — miru med Francijo in Avstrijo. Y izja\j se glasi: Ministrski predsednik ClemeneetiU. kuje prevzel piedsednistvo vlade, je našel, da se je v Švici pričel na željo A v* tri j« razgovor med osebnim prijateljem cesarja Karola grofom Kovertata in ]>olkovnikm drugega urada francoskega generalnega štaba Armandom, katerega je t«nlanji francoski minister imenoval v ta namen. t lt inciiteau je v pričo njegovega predstojnika dal njeii.ie kontVreine, ki ni imela nikakega uspeha, ki pa bi mogla }h nlati koristne vire informacije. Zaradi tega se j<- polkovniku Armandu dovolilo, da je še dalje ostal v Švici, k*'i* je za to proiiil grof Rovertata. Mamo nekaj minut. In ni bil im> zave/nik. ki je iskal razgovora. Bila je — avstrijska vlada. Ali i*e gi*ot Cenim več n< spominja, da se je na isti| na« in poskušalo v Parizu in Londonu dva meseca pred grofom Korertata in od višje stoječe osebe kot je on? — Tudi to, kakor prejšnje, je avtentično, toda je še več bol j |H>mcmbnih dokazov. Amsterdam, G. aprila. Današnje ofiejelno dunajsko poročilo ponavlja Cerainovo trditev, katero jc pozneje Cb-meneeau zanikal. tla se je razpravljalo o miru med Avstro-Ogrsko in Francijo. Ofiejelna brzojavka z Dunaja pravi, da je imel zaupni agent ministrskega predsednika Clemenceau. 2rrof Ar-ituind s svetovalcem avstrijskega poslaništva v Švici, — grofom Kovertata in od višje stoječe osebe kot je o nt — pra'1 jal<» o mirovnem vprašanju. il sprejel ta predlog za tako odpoved. *) pobo^aili v Fmnrijo. Ko je bil j ta predlog zavržen. tso jih poklali Htttijs Gledališča t Parixu Paris, Francija, 4. aprila. — Da v tmai. ko nemški topov! bombardirajo Pariz, prepreči ai^. ran je ljudstva, je policijski na6?l-nik prepovedal r*e popoManake predrta▼«, bodi« gledališke -igre premikajoče slike ali koncerte Tree tr»naJatk» flte.1 «ttb tfee port ! master at New York. IV. T. oo april S. litis, a a mjairwi by the Art of Oilober a it Paris, Francija. 5. aprila. — Nemci mj poklali u «avmifa okra-jrv sememe Francije v Ru.-ijo en tbo« francoskih civili»tor. ki mora opravljati leiko delo. Te o •ebe, "fiJ^l^^S Govor predsednika Wilsona. True translation filed with the postmaster at New York, N. T. on April8, ~~ 1918, as required bj the Act ot October 6. 1917. Baltimore, Md., 7. aprila. — Včeraj iveder je pozdravila predsednika Wilsona mno-žica 16,000 ljudi v orožarni S. polka, v dvorani, kjer j« bil nominiran leta 1912. To množico je »pravil v veliko navdušenje, ko j« tejavil, da j« Amerika sprejela izzivanje nemiko sile in dostavil, da ie bo te j sili stopilo v okom s silo, ki bo popravila postavo sveta ter vrgla v prah vsako sebično vlado. * Baltimore, Md., 6. aprila. — Besedilo predsednikovega govora ki ga je imel tukaj da nes zveče,r je nasledaje: SODRŽAVLJANI: — DaueK jo obletnica. >uii> ->ptejeli ui/iv Vemeije. da se borimo 7.a svojo pravico živeti iu biti prosti ter za posvečene pravice prostih ioož vsepovsod. Xarod je prebujen. Nobene sile ni. buditi Z*.. Mi vemo, kaj uiora ta -\ojna stati, poznamo skrajne žrtve in vemo, c >e->tali k '-aspravljanja, je »Men najmanjših tlelor te?a. «rar -so nas pozvali. ,lamo in da Norima, datira vu<> je .^aiuoposcbi imperativno. Narod eel#* •le/ele *e zaveda potrebe tto njeni resnični vladarji. Njeni državniki so rekli, da si žele miru in da so pripravljeni pogajati se glede pogojev, kadaricoli bi bili ujih nasprotniki voljni ^esti z njimi za posvetovalno mizo. Njen sedanji kancelar je rekel — t nedefiniranimi in negotovimi besedami in fra žanri, ki so pogosto take, kot da zanikajo svoj lastni pomen, a vendar s toliko jasnostjo kot se mu je zdela pametna — da "bi moral po njegovem mnenju mir temeljiti na principijih, o katerih smo izjavili, da bodo naši lastni principi pri končni uravnavi. V Brest-Litovsku so govorili njeni civilni delegati s sličntmi besedami; dali so izraza svoji želji, da sklenejo časten mir ter dajo narodom, s ko jih »odami so se pečali, pravico izvr> Hti si svojo lastno pripadnost. Akcija pa jc spremljala ter sledila izjavi. Njih vojaški mojstri, možje, ki poslujejo za Nemčijo ter vdej-fctmjejo njene namene, so proglaaili po vsem različen sklep. Mi ne moremo napačno razumeti tega, kar so storili — v Rusiji, na Finskem, v Ukrajini m Buauiuki. Prava preiakuitija njifr pravičnosti in pravičnega postopanja je priila. Iz tega pa žele, katerim je vladala Turčija, in jih slabo vladala, podvržene njih lastni volji in ambicij«, ter zgraditi na tej vladi cesarstvo sile, gledfe katerega si oni mislijo, da morejo potem zgraditi cesarstvo dobičkarije in cesarstvo trgovske nadvlade, cesarstvo, ki je tako sovražno Ameriki kot Evropi, katero si bo zasužnjilo to — cesarstvo, ki bo končno obvladalo Perzijo, Indijo ter narode daljnega Iztoka. V takem programu ne morejo igrati nobene vloge naši ideali, ideali pravičnosti, humani-, tete in prostosti, princip proste samodoločbe narodov, katero zahteva ves moderni svet. - - Jkli jih zavračamo radi idealov sile, radi principa, da mora močni vladati slabemu, da mora trgovina slediti zastavi, ne glede na to, če oni, kamor se ponese zastavo, slednjo pozdravljajo ali ne, da se narode sveta podjarmi nadgospodstvu in patronazi enih, ki imajo v rokah moč , da izsilijo vse to. če bi se ta program enkrat izvedel, bi se morala Amerika in vsi, ki hočejo ali si upajo stati na njeni strani, oborožiti se in pripraviti za boj proti obvladi sveta — proti obvladi, katera bi pravice navadnih ljudi, pravice žensk in vseh onih, ki so slabi, dolgo časa tlačila pod nogami in omalovaževala, ter bi se moral stari, prastari boj za prostost in pravico pričeta iz nova. — Vse, za kar je Amerika živela in kar je dobila in radi česar je postala velika, da pripomore k zmagi in k slavnemu vdejstvovanjn, bi razpadlo v razvaline, in vrata usmiljenja ba bila še enkrat brezusmiljeno zaprta človeštvu. Ta stvar je bedasta in nemogoča ali pa ni to, kar ie pomenil ves potek in kar je pomenila cela akcija nemških armad, kjerkoli so se slednje gibale 1 Ne želim, niti v tem trenutku skrajnega razočarauja. soditi strogo ali krivično. Sodim le to, kar je nemško orožje izvršilo z neusmilje. no dovršenostjo na vsakem lepem ozemlju, ki s*e ga je dotaknila. Kaj bomo torej storili? Sam zase sem pripravljen, še vedno priprav. Ijen, pripravljen celo seJaj. razpravljati o pravičnem in poštenem miru ob vsakem času, ko bi bil slednji odkrito predlagan--o miru. v katerem bi se na enak način postopalo s močnim In slabim. Odgovor, ko sem predlagal tak mir, pa je prišel od nemških poveljnikov v Rusiji, in jaz ne morem napačno razumeti smisla tega odgovora. Jaz sprejemam izziv in vem, da ga s-preje mate tudi vi. Ves svet naj ve, da ga sprejemate va. Razodel pa se bo ta izziv v skrajnem požr-tvovanju in pozabijenju samega sebe, s katerim bomo dali vse, kar ljubimo in vse kaj- imamo, da odrešimo svet ter ga napravimo sposobnim za proste može kot smo mi sami, da žive v njem. To je sedaj smisel vsega, kar počenjanvtf Naj vsaka stvar, ki jo govorimo, moji seri jaki, vsaka, ki jo odsedbj naprej snujemo ali izvršujemo, oznanja resnico tega odziva, dokler ne bo veličanstvo in moč naše združene sile izpolnilo misli ter popolnoma porazilo moči onih. ki se rogajo vsemu ter napačno cenijo vse. kar častimo mi in kar nam je drago. Nemčija je še enkrat izjavila, da bo sila in edinole sila določila, če naj vladata pravies ki mir v zadevah Jjudi, in ee naj določuje usode človeštva pravica kot jo razumerva Amerika ali obvlada kot jo pojmuje ona. Vsled tega je mogoč od nas V en odgovor: Sila, sila do skrajnosti, sila brez meja in razlike, pravična in zmagujoča sila, ki t>o priborila pravo postavi sveta ter vrgla v prah vsako sebično nadvlado. ■ —■—»M Francosko bojišče ooo ■ ■ True translation filed with the postmaster at New York, N*. T. on April 8» 1918. as required by the Act of October 6, 1917. Angleško ofiejelno poročilo. London, 7. aprila. —"Poročilo feldmaršala Haiga iz glavnega vojnega stana se glasi: — Uspešne manjše operacije, katere smo izvedli danes zjutraj južno od Somme, so dovedle do hudih krajevnih bojev. Sovražnik je vprizoril ljute protinapade, da bi zopet zavzel svoje prejšnje postojanke in imel je velike izgube. j Število nemških ujetnikov je zuaaalo več kot 140. Vplenili smo tudi mnogo strojnih pušk. Danes zjutraj je sovražnik dvakrat poskusil navaliti na naše postojanke pri Bucquoi, toda vsakikrat je naša artilerija njegove čete vstavila in razgnala. Na ostali fronti je bil dan še precej miren. Francosko ofiejelno poročilo. ~ - Pariz, 7. aprila. — Današnje ofiejelno poročilo se glasi: — Sinoči so Francozi odbili en nemški napad v okolici Grivesnes. Tekom noči je artilerija na obeh straneh razvila veliko živahnost med Montdidier in Noyon. Zapadno od Noyona je bil nek nemški oddelek, kateremu se je posrečilo zavzeti neko prednjo francosko postojanko, v protinapadu takoj vržen nazaj. Ob Oisi so Nemci obnovili svoje napade v okolici Chauny in Barisis. Nemški napad na francosko črto severno od Chemin des Dames ni bil uspešen. Tekom noči so bombardirali Rheims. Nemško ofiejelno poročilo. Berlin, 7. aprila. — Sinočno ofiejelno poročilo iz glavnega stana se glasi: — Na južnem bregu Oise je bilo nadaljevanje naših napadov uspešno. • Zavzeli smo Pierremande in Folembray. —-ooo-- Japonci v Vladivostok!! -000- ZARADI UMOEA SNEGA JAPONCA SO JAPONCI IZKRCALI SVOJE ČETE V VLADIVOSTOK!!. — MORNARIŠKI MINISTER ADMIRAL KATO POVELJUJE ARMADL — BOLJŠEVIŠKA VLADA JE V-LOŽILA OSTER PROTEST. — ZAVEZNIKI NISO PRIVOLILI V INTERVENCIJO. -ooo- Troe translation filed with the postmaster at New York, N. t. on April 8. 1018. aa required by the Act c£ October & 1017. Moskva, 7. aprila. — Japonski mornariški minister admiral Kato je v Vladivostoku izdal proklamacijo, ki se peča z izkrcanjem zavezniških čet v petek. Japonski minister pravi, da čuti velike simpatije z Rusijo v sedanjem položaju, želi, da bi prenehal bratomorni boj in da bi se popolnoma uresničila revolucija, toda moral je storiti ta korak, da varuje življenje in lastnino japonskih in zavezniških podanikov, ker je bil umorjen en japonski vojak in ker ni krajevnih oblasti' v sibirskem pristanišču, da bi mogle vzdržati postavo in red. Admiral je rekel, da se je obrnil na vlado za nadaljna navodila. Predsednik vladivostoškega sovjeta vojaških in de-.Javskih delegatov Sauhanov je v svojem poročilu na narodne komisarje izjavil, da je po njegovem mnenju umor Japonca — političen uboj. ker ni bil izvršen rop. Ujeti krivce se ni posrečilo. Suhanov pravi, da se je izkrcanje japonskih čet izvršilo v prisotnosti japonskega konzula in admirala Kato. Izvršilo se je brez privoljenja ameriškega, angleškega m drugih konzulov; tudi se ni izdalo nikako svarilo na krajevne oblasti. Pozneje so se izkrcale tudi angleške čete. Sovjet vojaških in delavskih delegatov je protestiral pri konzularnem zboru. Ameriški in angleški konzul je privolil, da sprejme delegacijo kot zastopnike vojaškega in delavskega sovjeta. Japonski konzul pa je postopal ž njimi samo kot s privatnimi osebami; francoski konzul pa jih sploh ni hotel videti. Sovjet narodnih komisarjev je danes izdal izjavo, ki pravi: — Japonska je pričela kampanjo proti sovjetovi republiki. — Izjava tudi pravi, da so Japonci takoj po umoru izkrcali vojaštvo, ne da bi Čakali, kaj dožene preiskava, in tudi pravi, da je bil zločin že prej nameravan. Vsem sibirskim sovjetom vojaških in delavskih delegatov je bilo naročeno, da nasprotujejo oboroženemu v-padu y Rusijo. ___^ Thrf btrgest Slovman dafly | • * m the United States:' ill I Ismed every day except Send*?* A > ud Legal Kotidays. 1(1 50,000 Readers ---- ■ ..... »Btorad aa S^W-OUii Matt«. LH—lm «L ISO* aft the M Oflkn « *«w Torts. V. T„ ate tho Act of Otmgtm tf Mini 9. 1979. NojveQi otavenoftd darmk ffi < » Zeditvenih državah :- J i j Vd|ja za vac lato ... $3.50 ifl Zrn pol leta......$240 III XKtJtFOlf: 2876 CORTUUSDT. "QLAS NARODA v . I CwIm Daily.) IJUOymiQ PUBLISHING COMPANY _' t ~ i t onmt But Biri—g> otf Mwr Tort Otty. K »__ •» lot* volja Bal m ajmtUu b«k)Mon mecto New Torfc (TOO In 9KJft12« pol leta ■■ auto New Tort- LOO •a pmi lata---------„_ IlOO ' Za tecrt leta an mmto New Yocfi UO — it* ----------l.ao Tm iwwitw mm mlo leto____— 100 i*i_A> SAaulU lakaja rm dan KvnenaM q<-Q«1J la prmanlkn*_ 1i I A I NAIODA" I"Vote* of the People") _Waken Iptta« yearly »&60_ >n» iHirtta— la uilmortl w ne prlub^ojcjo Ooaaj uj at blagovoli ix*LJaO po — Hotkey Order mMmi Miml. m __—w Iwt o venec slave, ki mu bo okrožal glavo po izvršen ju velike naloge, — najslavnejši in najbolj zaslužen. T« k »m prvih let evropske vojne so se nam Nemci po-imehovali. Sirokoustili ni se. da je Amerika dežela brezsrčnih dobičkaloveev ter da je njen reprezeaitant mož, ki zna pihati na papir — blesteče fraze, samo blesteče fraze in ničesar drugega. liekli so. da je Amerika podobna pozlačenemu deblu, ki je brez osrčja, in je samo vsled svojega zunanjega bleska navdala svet z občudovanjem. Nemčija se je smejala in zaničljivo govorila o nas. Ne ob času našega vstopa v vojno se nam je smejala in še zdaj se nam smeje. Toda treba jc poznati razloček med prejšnjim in sedanjim zasmehovanjem. M Ki f- • ■ < Prej je prihajalo zasmehovanje iz siva ter sc je razodevalo v bahatih besedah; sedaj je pa to zasmehovanje — zasmehovanje obupanca in blaznega, kateri ne more zatajiti svojega silnega strahu in obupa drugače kot da ga zatajuje s smehom Ko smo hoteli pošteno trgovati z nevtralnimi narodi, so nam rekli Nemci, da smo — brezčutni kramarji; ko .smo hoteli pomagati temu ali onemu nesrečnežu, — so nam rekli, da smo pristranski, ko smo pa začeli javno obsojati krivično delovanje Nemčije, so nam ukazali molčati in se pokoriti poveljem Viljema, ki je baje dobil — • moč in pravico gospodarstva od samega Boga. Združene države ao vstopile v vojno. V soboto je bilo eno leto, odkar se je to zgodilo. Ne vsled tega, da bi si osvojile kako deželo ter jo napravile za svojo kolonijo; ne vsled tega, da bi zahtevali' kake koncesije na suhem ali na morju; ne zato, da bi vlekle iz krvavega rokodelstva sto ali tisočodstotne dobičke, pač pa zategadelj, da pripomorejo pravici, resnici in elovceanstvu do zmage, do popolne, absolutne in vseobsegajoče zmage nad tiranstvom. pod katerim stoka, oziroma katerega me ima bati ves svet. Kakšen bo na« dobiček f Dobili ne bomo niti ozemlja, mti koncesij niti ničesar druRe^a kar ima manjšo ali večjo materialno vrednotit. — Končnega dobička ne bomo deležni samo mi, pač ;>a ve- sret, vsi oni narodi, katere je skušala nemška avto-kracija napraviti brez pravie tn ugleda ter izpiti iz nje zadnjokapljico krvi. Nemčija je silna m inoena. Toda pomisliti je treba, da N'emtija predstavlja samo malenkosten del one sile in moči, ki jo ima. oziroma bi jo lahko imel ves svet. Nemčija ni mi*erpljiva. Dokaz temu je to, da nemški narod strada in da mu i m manjka samo obleke, pač pa celo — cunj. da bi se pokril žnjimi Nemčija ni m-premagljiva. To soji ponovno dokazali Rusi v prvih letih vojne, so ji Fraiicori in Kdaj ji bodo dokazali vm zavez- l Anšž&si OTd.___ ^ Seminole, Pa. Tukaj nas je malo Slovencev, komaj »> družin, toliko več je pa drugih nr. rodnost i. Delamo s polno paro in zaslužimo še precej dobro. Kom panj j ski šiht znaša S4.T.") in $5.00 za ose-muroo deio. Delo se lahko uobi, posebno pa še sedaj, ko bo pričela obratovali nova jama. Tam bo dela za več let. Kogar veseli sem hoditi, naj sc obrue na mene. ker vsakemu rade-volje pojasnim. Pobira vi jam vse zavodn6 rojake, pose!»no pa moje prijatelje iz suhorske župnije. Anton Hočevar, Box 4. Seminole, Pa. Popravek. — V št. 7G našega li sta je bilo v dopisu iz Seminole, Pa., napačno poročeno, da je dopisnik kwp;l za $200 vojnovaree-'valnih znamk in se mora glasiti, da ie kupi! 200 vojnovarč. znamk. Karpate pri Conemaugh, Pa. Vedno prebiram ruzuc dopise iz raznih slovenskih naselbin po Združenih dravah, pa nisem Še či-tal niti enega dopisa iz te naše nove male naselbine, katera ni še stara Č leti. Namenil sem i-e nekoliko opisati eno stvar in drugo. ivot večina slovenskih dopisnikov začne skoro vsaki najprvo o delavskih razmerah, tako bom tudi jaz začel. Kar se tiče delavskih razmer, je tako kot povsod arom Združenih držav. Delamo vsak dan. 6 dni na teden namreč, kop ljemo premog ali črni diamant. Zaslužek je odvisen od delavca in od prostora, kakoršnega ima človek ali delavce. Nadalje hočem malo pisati glede imena naselbine. Drugorodci jo nazivi jejo "Emerson Farm7', a Slo verni jo nazivi jemo "Karpate"'. ker se nahaja na prijaznem pobočju ali hribčku, oddaljenem kako miljo in jkjI od Cone-maufdi ali ele \-rane in da ne bo javnost mislila, da smo se pope Lit,.na pobratili s stricem medvedom. hočem zopet nekoliko o-m en iti naše delavske ui pečlarske razmere. Sedaj. Lu je "odtrentpala"' zima, smo t^ozdarji zopet na konju. Lichnowsky pred sodiščem. True translation filed with the post da ne more od mavter ut Kew York, N. Y. on Aprils, smeha; on sc namreč jako rad lyi8' as Act of October smeje. Sploh pa je mož na svojem itje, i/ valov ^e je glasilo, čoln odklene, vanj .se vstopi, — krepko prime za krmilo. Tja vesla, kjer sredi reke skala kvišku je kipela, krog katere zdajci voda votloglas-no je šumela: na pomoč klicaje. In že se rešitelj bliža; — k >kali staree čoln zažene, tja dospe vsi ž njim se krepko strmega robu okleni': rešencu roko podaja, v čoln stopiti mu veleva: — Oče! — sin moj! — enoglasni klic obeh okrog odmeva. Šrce stiska tain se k srcu, ena ljuba v ju navdaja, žarno ogreva se mladeniču, starcu trdi led se taja. A valovje siloburno privali sr čez skaline, našinca objame, .s salxj nese doli ju v gh;I»ine. Žalotožno kalne vode med bregovi zašumijo. Jadrno drve se dalje, v tuje kraje proč hitijo: po sklavovju pa premilo žal o vaj o še odmeva, kar valovih kalnih družba nail gomilo do! prepeva. Se šumeče temna Drava po >kali- nah sivobelih, vali šumljajoč igrajo, votlo krog buče po vrelih; v vzhodu pa se zora dviga, breg visok orumeneva, sred voda se glas začuje. žabio po skalah odmeva. Perahingovo odlikovanje. True translation filed with tin- post master at New York. N. Y. on April 9, 1&1s, as required by tlie Act of October 6, 1017. Washington, D. C., o. aprila. — Kakor pravi danes tukajšnje belgijsko poslanišvo, je gt-ueral Per-shiner prejel iz rok belgijskega kralja Alberta veliki križ Leopol-dovega reda. ZA $1NM» X JARKOV SE RAM ZA, PREISKAVO Di ZDRAVLJENJE — AKQ STE BOLNI. j."■*■"?!'ito^&jnS^MH^. o*lopje od Smithfleld St) Najstarejši Specialist v Pitta-bnrghn, ki deluje Že 38 let kot zdravnik. Ozdravil je desedaj da tisoče in tisoče oseb, pa tako more tudi vas. Babi najbolje zdravila iz Evrope, Amerike in ostalih delov sveta. Zdravi vse bolezni moških lu fa—kih ospe-Sno in hitro. Električni pregled 8 X-žarki. s katerimi vidi vaSe telo kot na dlann. Pridite k temu staremu izkušenemu zdravnik o — on vas bo gotovo ozdravil. NIZKE CENE, ZNANSTVENA PREISKAVA ZASTONJ. GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ure so: od 9. zjutruj do 5. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popoldne. Pri meni se sdravi veliko Število Slovencev in Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ld jo prevzamem za zdraviti. T mam veliko iskustvo v ■dravtjenj« molkih tajnih bolesuL K jc na tem božjem svetu. LrvzeOa je samo ena. Že veste, katera. Telko bi bilo našteti vse kuhane iitTKvene dobrote tega sveta, katere on proizvaja. Toda omeniti moram vsaj njegovo ekslra deli-katno, pravo, po laikom principu kuhan« polento. Tako je prikup-ljiva. okusna, rumena in tako trda, da bi lahko Peter zidad nanjo svojo cerkev. Pa ne mislite, da je zato naš kuhar kak <4l>enedetto Calabreso" ali pa "Sieiliano". O ne! On je pristni sin naše solnčne Primorske. Toda oprostite! Končati moram, ker drugače bi se moj dopis lahko pobratil z urednikovim košem, kakor smo se mi s kuharjem. Pj: saj lahko končam, kajti, ko smo dobili kuharja, so se nam izpolnile iskrene želje. Pri nas je sedaj, kakor je pisano v knjigah prerokov: '-En in en pastir." • Good-by- Pa drugič še kaj. Vas pozdravijo naš celotni pečlarskr krog. J. Jasieič m. p., pred sldedoiik. Avstrija se boji svojih ljudi. *» t True translation filed with the jx>st master at New York, N. Y. on April 8, 191S, as required by the Act of October 6, 1917. Washington, D. C, 5. aprila. — (Avstrijsko-Ogrska se boj«, da bode vojni ujetniki, ki se bodo vrnili iz Rusije, razširjali revolucij ona rno 1 propagando. Avstrijsko najvišje 1 poveljstvo je izdelalo načrt, kako jih nadzorovati, ločiti in razdeliti Razdeljeni bodo v tri skupine: zanesljivi, manj zanesljivi in nezanesljivi 11Az Est", ki je nauplivnejši list v Budimpešti, piše 28. februarja o nevarnostih, ki spremlja povratek avstrijsko-ogrekih ujetnikov iz Rusije in pravi: j Vojni ujetniki se v velikem števila vračajo iz Rusije v A vs.tr o-Ogrsko. Za sprejem teh ujetnikov so izdane odredbe, ki obstoje v 4-dnevni kvaranteni iz higijeničnih in političnih ozirov. Drugi, politični ozir pomeni, da morajo biti u-jetniki poti začasnim opazova njem. Vemo, da so narodi v monarhiji, ki se ne obnašajo posebno vzgled-no. Za to se mora posebno paziti kadar se sprejemajo ujetniki, kajti med njimi so lahko tudi taki, ki niso posebno priporočljivi za obstoj monarhije. Nič ni več tajno da so Rusi organizirali romunske in srbske divizije in češko-slova-ske brigade državljanov monarhi-'je, ki so postali ruski vojni ujet iriki. Služili so v ruski armadi. Zato se mora skrbeti, da ti ljudje ne bodo nadaljevali nepatriotične propagande in da ne bodo razširjali revolucionarnega ognja, kate-jrega neposredni očividci so bili. 1 Sedati ji ruski voditelji so razšir jali svoje revolueijonarne ideje , to pa so njihovi agenti, ki priha-Ijajo k nam z vojnimi ujetniki. Pri naših ujetih vojakih, ki so se vrnili, smo našli veliko število pam fletov in knjig, ki morejo širiti nevarne ruske ideje." Dela se dobro, -ca^luži se tudi nekaj bojše kot po tovarnah. Seveda se mora pri našem delu tudi žile nekoliko bolj napeti, ker delo je težko. Za delo ni treba niti vpra-j š^ti. ker <:a povsod ponujajo, posebno tukaj v gozdu. Draginja je dosledna. Čitanio radi vse tlupise. Pri tem naredimo sempatam par opazk. Nap rimer o rožicah ali cvetkah. K as gozdarskih pečhtrjev se prime kvečjemu st kaka kopriva ali robida. Dalje viisti o Madame : štorklji. Gospodme, pomiluj! Ni dano vsakemu, ker "veliko je po-klkanih, a malo je izvoljenih''. ^ nekaj o našem pečlarizmu. Naš klub je nekoliko predraga-cen, oziroma izboljšan. l*reskrbeli [ sKin si namreč kuharja-strokovin j aka, kateri kuha za nas vse. Po-jasjiiti moram, kako smo prišli do kuharskega mojstra. Najprvo smo iskat seveda kuharico. T»xla uiti ena izmed mnogih ni bila zadovoljna iti nam kuharit. Vsaka jc imela svoj iz-' govor. Prva je rekla, da se hoče poročiti, kar pa ni praktično v sedanji draginji. Druga je izjavila, da odvzeto. Sveti Anton pušča v-1 nik. patron vseh pravovernih pečlar jev, bo pa požegnal tvoje delo. |'Amen.-' Vsled ginljivega govora so nam tekle po naših od pečlar-. skill skrbi razortajiih licih tako debele solze, kakor starokrajske buče. Se Icj-atek našega kuhinj- [ skega junaka. Konfesija: Rimo-. katoličan; najprvo rojen, potem ( krščen. Zunanjost: Pečlai-sko-nor-j malna. Postava: Pet čevljev meri in pet palcev ter je čvrste posrta-fve od nog do eriave. Izobrazba: ! Absolviral 2meseeni kurz e. kr. kuharjev pri krompirjevcih, hoče n re-Či pri domobrancih v beli Ljubljani. Govori, piše in čila vrse naenkrat. Mogoče bi tudi "špilal na orgelee", ali pa žvižga! še zraven. pa nmlim. da ne more od smeha; on sc namreč jako rad smeje. Sploh pa jc mož na svojem . luestu. Čast, komur čast! On gotovo "bita*' vse kuharice, kar jih I «N|» m adrmvtlflnj« bolnih mofl ta Um. Toknfl ko udtl)ml Ml mil Ig H>r»vtU- Teew M» tn kU» Tmi nTnvll. al ■■> ' **** fce^nB^a in pekafltt aa, ta« s m ULA£ NAHODA, ^. APBtt-A Črna slika o Rusiji ¥ ruskem časopisju P** ur^f Ilija Tolstoj. / I SPANSKI KRALJ NADZORUJE SVOJF ČETE. R os a n a* 3lesto teca >t' je iiuičilo arm a- j do. dcmolindo sodišča. Svoboda tiska ne obstaja s*1 nadalje, ustavodajno zburovanje v je razpustilo iu U asi jo, poraženo in lačno v rokath divjo kanalje, se prodaja v nemško suženjstvo. V vsem t*»m je zapaziti po(»ol- j noma določen načrt, — skrbno za- počet načrt, ki je bil ob urno ter ; . . ■ t1 s skrbjo hvfdvii. Tak ut.is s*- dol/j na (»odlagi vseh poročil. Petro irrad In druga velika :uesta se na- ' hajajo v rokah zločincev. Vodite-Iji te gan»»e e v .SmoLuy At vodu ter vodijo nje počenjanje. Kadar je potreba, se to gango nahujska 7. govori ali potom časopisja, dočim se ji ob drugem času da vina ter ji dovoli ropati iu fiitii kri. Ti hujskači ostanejo na varnem za svojimi zidovi gotovi svoje \ urnosti, kajti svojo deželo so ?x' davno prodali sigurnemu iu: novemu gos^>odarju — Nemcem, j Je pa še dru*ra stvar, o kateri ulmuo čitali tukaj in na katero' »piii zadel, ko som čitul ruske časopise. To je jMigoste objavljanje razpršenja kmtčkih zborovanj Rusiji. Kjerkoli se zberejo kmetje, ali v Moskvi, Petrogradu ali v provincah, se njih zborovanja lakoj razbije od strani Rdeče garde ta aretira voditelje takih zborovanj. To dejstvo je dejanski bolj j znatno kot pa vsa ostala. Raz i kriv**. * t a mre«" "liberalne" ten-idence ali težnje boljše vi kov z neprimerno jasnostjo. 85 odstotkov I prebivala va si ne upa dati izraza bvojrtnu mnenju in nazlnmju. Končati hočem ta člaaek z zna-' črtno objavo, ki sem jo čital v enem teh listov. "Naša, Doba**. V enem izmed mest centralne Bifeje je zbralo par starih kmetov, ki so sklenili, duu morajo stari možje sami oditi v Petro-grad ter caht^vati sklicanje usta- Irodnjnega eboronranja. ker ne 'jetsijejo njih sinowi, delavci in! ŠTEVILO MOTORNIH KOLES V VOJNI Od prihoda angleške ek>pedicij-ske sile v Belgijo v poznem pole t ju leta 11*14 pa do današnjih dni jc motorno kolo stalno pridobivalo na važnosti v različnih pano jrah vojaške službe. Uporaba motornega kolesa p« ni bila omejena na zavezniške armade. Najboljše avtorilete cenijo število motornih koles, ki so bili v rabi pri armadah centralnih zaveznikov v časti bitje*' pri Mame na 18,000. Angleži so imeli spomladi leta 1915 v sla. žbi najmanj 40.000 motornih koles, dočim so jih imeli Francozi nekako 11.000. Italijuaska armada ima v sedanjem času na razpolage nekako 10.000 motornih koles. Izračunalo se je, da jc bilo več i kot 750,000 mptomih koles v rabi j v vojaške svrhe pri »h vojskujočih se silah od julija*T914 naprej. V to število pa niso vključena motorna kolesa, ki so v rabi sedaj pri ameriški armadi, kajti pred našim vstopom v veliko vojno ni imela ameriška armada na razpolago morda več kot 150 motornih kole.s. •Bodite gotovi, da imate prav, a ne preveč gotovi, da nima noben drogi prav. vojaki. vjK>štev potreb in zahtev \ aškega življenja. Na nesrečo ne sh&a nihče glasu ruskega kmeta. Ustvarjajoči elemeit v Hu-iji. ; intelektualce na vrhu in kmete spodaj, se je pritiskalo k tlom ter Ei ta element ne upa dvigniti svoje glave. Z neizogibno gotovostjo se bliia Rusiji čas, ko ne bode ortalo ricesar več xa razdejanje iu to mi daje zadovoljstvo, kajti dokaz je, da se bliža kriza ruske mrzlice in s tem tudi izprememba ' k boljšemu. Spisal Josip Stritar. Nadaljevanje/ ljudje sploh imenovali moža po njegovem gradu, zidanem na skali — s>- obrne zopet k deklici, poiiplje ji. kakor zdravnik, žilo. potem senci in r-elo. Nič ni i)il videti prav zadovoljen. Drobno .skleničico potegne iz žepa ter da i-: nje nekoliko kancev deklici na jezik. Torej je bilo morebiti vendar res. kakor je ugibal Jeletiko. da na-pravlja mož morebiti zdravila! trrossne iuisli. ki mi roji po glavi I "" Tebi nisem mladič!" •Oče!" "Ti se mi ogroziš, sin očetu.' "Ne. samo prosim vas. oče!'' " Tako je prav, tako se govori ?. očetom. S sil • se pri meni nič ne opravi. Ker pa prosiš, ti po vem. kaj sem storil z dekletom. Prodal ,sem jo." Kakor okameuel gleda mlade na, trud: vse to je ie dolgo glodalo in rr.:jtxlalo njen šibki živo-tek; dolgo s*- je premagovala ter vse voljno prenašata; molče jo trpela. snj ni imela nikogar, da bi j mu j»oto>::ia s\ >je trpljenje- aii ji -sijali> milo materino oko, ki je otroku t.». kar je pomladno soln-e<" cvetlici. Slednjih so jo premagale težave . napnila je glavico, kakor vršiček povesi drevesce, kateremu j«.- glodajoči črv prišel do mladega osrčja. Skalarju ni bilo treba dolgega posvetovanja z mestnim zdravnikom: ene misli sUi bila. da tli liie ne inore človeška ptonoc. Zdajpa-zdaj nekoliko kapljic hladilne pi-jpče. pokoj, tihota. ne preveč svetlobe v so'm» — in potem m no čakati, tla -e oivi m razvrrame '■•> ča iskrica življenja. Dobro mrežnico je bil tako v naglici izbral Je'enko. Star;? /•> niea je bila sama nekdaj n> *i; zgotlaj jc l ila izgubila mož:, n otroka. SamotariL". je v svoji k«»'-i, a in* brez dela; ljudje sf> jo udi i Tako se razideta oče in sin. Mož je imel malo zaupanja v sinovo [junaštvo, menil je. da bo Marko ■ nekoliko časa popraševal po vasi, poten« na se truden in laven vrnil k svoji družbi. V tem času je bil Skalar dos»>el do svojega doma xr. otrokom v naročju. Mesec jim je razsvetljeval pot. samo enkrat s<- ni bila, spotaknila umna žival. Deklica je bila zaspala kkikor dete materi v naročju. Debelo jc gledal htari sluga, ki je bil pridaria z otrokom: ali popraševal ni. kaj to pomeni. Poznal je svojega gospoda, da nima rad radovednosti. Na Skalarjeveni domu se je malo govorilo. Tudi Skalarju se ni zdelo potrebno, da bi r:iz-lagal svojemu služabniku to Jie-navadno prikazen. Molče mu položi spečo deklico na roko. nej jo di-ža. da stopi sam s konja. Potem mu jo zopet vzame ter jo nese v grad. Se tega ni bilo treba zapovedovati poštenemu stamuu s!u- klicali o raznih potrebah: hodila gi. da naj ne dela nei>otrebnega hrupa in ropota. l«tkno je stopal moz. kolikor je mogel s svojimi okornimi nogami. je na porode, stregla bolnikom, čula in molila je pri mrličih. Iu zdaj je stregla idjogi Rosani: zdela se ji je tako podobna njeni V mali izbiei napravita, poste-,hčerki, ki je zdaj v nebesih. K Ali kaj zdaj začeti z deklico: nič očeta. Izt očil bi jo komu •• vasi; ali im«'-je malo zaupanja do Zaleščanov. ii deklici je bilo treba skrbne p»>-strežbe, * elo zdravniške pomen-i. Po kratkem premišljevanju nož odloči. Z migne slar«'- mu -Jeleni i - videti je bilo, da ima lekoliko zauj>anja 1. če se ne nvytim : v- poznate ljudi tod. okoli, ia?. jih ne q»oznani, (rlejte, da mi! pr< -krbiie ] ako žensko, kateri bi -« sntelo zaupati, ki bi znala stre-"i bolnem ti deklet'.!; in ako jo najdete, mi jo pošljite na dom!" Pošteni lelenko mu rad obljubi in takoj začne premišljevati ter ugibati, katera. Zakščjuika bi u-j ;e»nila biti na j sposobne ja za ta posel. Nato veli Skalar iu-4.i deklico v btižnjo gostilno. Tam jo položi na klop in ukaže nekoliko krepal-ne lahke jedi Zdaj se je pokazalo. da je bilo njene slabosti krivo zraven tudi stradanje. Ko se je hila deklica okrepčala z jedjo, ji prigovarja, da naj ^a.spi, ako lno-g;če. Vsem ostro zapove. da naj jo puste v miru in da naj ne dela i-■ preveč ropota- Čez nekaj časa deklica res zaspi. V tem času gre Skalar v hlev, kjrr je imel svojega konja spravljenega. Hlapcu zapove, nat skrl>i, d; '»o konj osedbm. kakorhitro se deklica zbudi. Mračilo se jc že ko »j gledali Zaleščani nenavadno priktrzen: nio/.a na konju z otrokom v nst- r-ju. Počasi je ^alial po cesti Skalar z Rosano proti svojemu gradu. Konj jo lahno -topal, ka-koi bi vedel, da no.si pole^ svojega gospoda tudi bolnega človeka na sebi. Ali imenitnili do godb še ni bilo konec v Zalesju. Ko so bile igre končane, pride vodje siu s svojega igrališča n-i dmgem koncu vasi k očetu, da mu izroči, kar je bil zaslužil s svojo d.ružl>o. Oče je bil zadovoljen z njegovim zaslužkom, tako da mu da, kar ni bila si'*ei- njegova navada, lci>o nagrado, naj okoristi ž njo, kakor mu drago. 8ia je bil vesel upal je lep večer preživeti s svojimi tovariši. Ali njegovega veselja jc bilo kmalu konec. Ko pride med zbrano družbo, je bilo videti, da nekoga pogreša. Poprašuje. kje je Robana. Od nikogar ne dobi od-ločncga odgovora ; a kazalo je vse. kar je videl, da se je moralo, ko ijega ni bilo. zgoditi nekaj posebnega. Povrne se k oče* u. * Kje je Rosa na, oče?" Kaj jaz vem ' Iš"-i jo, če hočeš. "«X-e! Še enkrat vas vprašam. m morate vedeti: Kje je Ro-sana ?" "Ne lM*di mi sucn. rekel sem ti že. da ne »sm; pusti me!" * " Jaz pa vam pravim, da ne poj-dewri od vas. predno mi poveste, kaj ste storili ž njo. Strašen sum se mi £buja; o<"*e, oprostite me Ijico za silo. Potem gre sluga po! svojih opravkih, konj ga je mimo čakal na dvorišču; gospod pa si postavi stol v kot, sede naoij. du , , ,bi tako nrečul noč poleg spečega dolžan oilgovort. otroka i Čez nekaj časa se začujejo ko-:t»ki zunaj. Sluga plide s staro ženico, ki ni vedela, kam bi se dela ml samega straha. .Telenko je bil dobro hi urno opni vil. kar se n tu jc bilo naročilo. Našel je pripravno žensko in je pregovoril, da je šla še tisti večer v grad ž njim; ^a:na bi se ne bila upala za ves svet. Skalar gre zeni nasproti, ji prijazno poda roko. kar je že-oiico nekoliko potolažilo, ji naroči, kar se mu je zelo potrebno; potem ji vošči lahko noč in odide. 'Svojo hčer ste prodali:" "Rosaiia ni moja hči." 4"Kaj pravite'*' "Ne moja. ne tvoje matere hči." "Rf;-»ana ni moja sestra, pravite."" "Nikoli nisi imel sestre. Tako, / laj veš, kar si hotel, pusti me v uiru in hocli. Marko!" Marko se ne gane z mesta. Preveč je slišt: 1 naenkrat. Zmedeni > ati so mu ptešiujaJi prsi; notranji bo.ii so se mu odsvitali na o-brazu. kakor ko se bliski zigrava-■ o po neb-a. ziiamci je nevihte za gorami. Marko je ljubil Rosano. ki je. menil, oleg sebe, njega .edinega. drugih se je skrbno ogibaia. Nekoliko starejši je bil od nje, nihče ni prav vedel, koliko. Ko jo je oče dobil — prav majhna je . bila še —, je rekel svojemu sinu. tla je njegova sestra, ki jo je bil ,dal po materini smrti nekim so j vodnik oni v hišo. To se je vsem zdelo verjetno in viri so jo do tega časa, vsaj na videz, iinoli za Markovo sestro. Dolgo časa je 31 ar k o tako stal. oče je bi! odšel v gostilno. Skd-jiijič sc zdrami ter gre iskat očeta-Ko ga najde pri vinu, stopi pre-denj in mu reče s krepkim, moškim glasom: "Oče, komu ste dali Rosano?" 4"Jaz nisettn vprašal človeka, kdo je in kaj je; ineaii to nie marL Ne bodi mi nadležen!" I "Oče jaz moram vedeti, kje je!" j "Saj se ti že rekel, pojdi je iskat, in če jo najdeš in mi jo privede^ nazaj, hvalil te bom: poizkusi!" Mož ni pozual svojega sina, si-eer bi ne bil tako v šali govoril l njim. Marku jc bilo videti, da je sklenil, kaj mu jc storiti. Mir-j no reče -očetu: "Z vašim privoljenjem torej, . oče. grem: ne pozabite, da ste uii [sami veleli. Vedite, da se ne vrnem brez Ros^ne. Z Bogom, oče T" ! '"Z Bogom, hrabri junak, ki te 1 m strah samega po noči; noč ima svojo moč! Dobro srečo! Samo ! glej, da s*1 vrneš do jutra. Zgodaj ' odpotujemo iz tega kraja. " III. Drago jutro zgodaj jc gospod Skalar j t ', edina misel mu je bila lb»-svoje navadne opravke, edina sana. Težko mu je bilo gledati bolno deklico tako ničemurno oblečeno. Ko je. bil šel v mesto po zdravnika, ji je kupil lepo belo, dolgo obleko-ter velel ženi tla naj jo preobleče takoj, ko se bo budila. Bilo je že na večer, ko se dek i* ca predrami. Ruda se je dala preobleči. \"idiio vesela je bila, da se more imebiti obleke, ki jo je spominjala neprijetne pretekl<*sn. A ko ji žena začne odpenjati, staro obleko, si seže Rosana naglo v n*--drij<* ter vzame iz njega m kaj v papir zavitega, kakor bi se bala, da ne pride v tuje roke. Zavitek skrije pou odejo in šele potem, ku je biia preoblečena, si ga zopet vtakne v nedrije. Videla se je i/, vsega, da ji je ta zavitek najdražji. pač edini zaklad. Potem jc zopet mimo ležala, ne vedoe. kai se godi okoli nje. (Dalje prihodnjič). MOŠKE BOLEZNI NE ZDRAVIM 2ENSK IN NE OTDOK. Dr. Koler najstarejši sloven-tki zdravnik, specialist v Pitt;-burghu, ki ima 28-letno skui-njo v zdravljenju vseh moških bolezni Hydrocele ali kilo zdravim T 30 urah in brez operacije. Bolezni mehurja radi kata-rih nastanejo bolezni v križu in hrbta is ost&le bolezni t« vrst« zdravim z gotovostjo. REVMATTZEM, TRGANJE, SASTRUPUKNJE KRVI, BO-LEČDTB. OTEKLINE, &KRO-TLE IN DRUGE KOŽNE BO-I.EZNI, ki nastanejo radi ne-Uste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati. Jas rabim 606 in 804 n krvne bo-lesni. Uradna* nre: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne. c ,u Dr. KOLER, 638 PENN. AVE., PITTSBURGH, PA. t Slovenski zdravnik. Ali ste bolni? Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo In ne oziraje ae na to, kater! zdramtk vas ni mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil wwm ko vaie zdravje. Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate In revne. Jaz sem r Pitlslmrghu najboljši Specijalist za moške in aem nastanjen £e mnogo let. Imam najbolje opremljen a rad, tudi stroj za X-2arke, • katerimi morem videti Skozi vas, kakor skozi steklo. Imam svojo lastno lekarno, ▼ kateri se nahajajo vse vrste domačih in imortiraaib zdravil. Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vašem jeziku. En oblak vas bo prepri-CaL, kaj morem za vas storiti Imam Erliehov Sloviti 606 za krvne bolezni in ozdravim bolezni v nekaj dneh. Oadraril sam tisoče slučajev oolabeloeti, koine bolezni, revmatisma, želodčne in jetrne bolezni, srbenje, asozole In Tse kronifiae btdemL Zmerne eece. Prof. Dr. H. G. BAER, Sil fflOTHFlELD ST, PITTSBURGH, PA nasproti poite. —Odreši to ln prineei s seboj. vtiaii j** luui *»ira»ii«- nwc u L v'jeigu v Petrogrudu in Muakvi. ' Ponoči j«? zelo ne\'ariio li«jr itn|x>l j»ijiitii vojaki. I>«»l»a- 1 va H vil poetaju z \sakim diMsuij-manjka. Dnevno krnno raerjo •op skrčili na »'^etrt funta za ooebo.) < Mleko Mailt* rr»belj h» petdeset kr>|u*jk steklenico. SkladS^ji s«» \sa ]>:*azna in vda tiež»*la jej i Ik^ul Ob tatu {»& mi jlttla - lHL>a vsa j>renapotajeiva m isto- i tako klubi. Igranj** cvete ta u>pova v vseii -lojih prebivalstva. V pi-odajai-Jiaii. kjer >e piodaia k^ralnr kar- i te, je najti cele irrm'e Ijinii. ki i-akajo na trenutek, ko ]>ridejo na vtMo. Paket i pralnih kart stane rubljev. KOtorili vaših napadejo ve- Jlike klub*.' oboroženi roparji. I^ju- ili -m« ola rla /-ji kar imajo. i, \ .'.ante ae dTe«hK)«tne 1 predmete, ki stanejo po vee stotan tinoeov rtthljev. Vse to pa ne vzame agrraleem p*»jjuiua. Zb»»rejo /«»l>»4t otdsdnjefa dne in njih igranje nt- ne ir«tavi uiti |Hxlne\i, niti ponoči. Vsakdo se je ie popolnouta pri-\adil streljanja na ulicah. Če eu-j«*jo kn': stre! v kaki stranski ulici. pribite ljudje s smehom, da Ne \d«Jezc pletij«aga iz kake vinske kleti. iz nekeips gotovega \zroka so ha so privklut na dan «Wu> Nikolaja IU delo siav-nega Seroma. Vtaknili so mu ckp fto v usta, prijeli issto streljaš i >diko ter Jo r*ttTxnh tis k*«ee.l • s * i KO SO PONIJI PRENAŠALI POŠTO. Dnevna poštna služi>a |M»toiu ;io-roplauov me«l K»'w Yrtrkoni, Phi-latlelphijo Ln Washiiifrtonoin. ki ho sojrlasiio z izjavo p<»št;ie^a de-partmenta kmalu otvorjeiu. znae občudovanja vreden napredek na<] ■ Irt'.'jro poštno službo, takozvanim p«»ni-ekspresoni, katerega ^e j,,, u-vedlo pred leti. Poni-ekspre*. romantična napra va Zapada. j»- bila del poštne črte 3/. New York a v San Franciseo Mej Sr. -lt»^-|>h, M o.. iztočiSčen1 žeiemk-e hi Saeramento. se je ni ti tem ležeče ozemlje premagalo s i>o močjo jezdecev na hitrih in ustraj-nih ponijih, kojih vsaki >* potova" šestdeset milj, nakar sta jezdec ir konj ouhlala <%"ojo pošto drujremu. Teža, ki jo nosili ti pošti*" j- zib—i. ni sinila prekalili desetih , funtov ter se je računalo $5 v zla tu zu vsako četrtino unče. Pi>rao ali jv.šiljka. to/k i eno nn »"■o. kat*-r;» -.i* pr»*vtiie — p!"'->:l. S ]>oit:<»"j.i po (ni-pismoneš -e je premagalo raz-! daljo Nev. York—-"^an FraiK'i^eo v štirinajstih dneh, Kar ]>redstavlja , zelo iz\rst«o e pomi>li na velikanske razdalje ter na znaea" ozemlja, pnko katerega mi moral: drzni jezdeci. Jeztlee-i bili v jro-tovili ^'keijah v stalni nevarm^ti j pred sovražnimi Indijanci, a bili |so dobro plačani, kajti njih mesečni zaslužek je znaša! £1200.00 . Poni-ekspres je obstajal dve leti |nakar se ir.i je opustilo, ko je bil? dovršena zveza preko eeleira konti-jUenta. j Diit jjoiti^rja m- je zbruia v Miskvi sinuiies, da proslavi mki-J mi a na revolueijoaarje. ki so Idli uslr»lj. ni .»d čet \ikobija II. <>r-Icaiuziralo se je veliko demonstra-!«-ijo, ki se j«* k«»n,;-a!a s tetn. da so ; ljudje Mtn-ljali «lrtiir na drntri-ra. r?»ri »Viuur j» MLo stotin ljudi ! ubitih sli (Kskodovanil. 1 "Srraino tn iH-fKrtrehno je ob-| » m rarmotrivati o vshb tem ' vandalizMii*. Pnrveč je lejra in na-»-ti -ni vzsrledi j »a j ~»«lo»Stujej«». t.La :H.k o *•» vs? oVitoj^-e strahote. • Prti:i i< u k d|ugemu gej»lu. j« razpredc-lba akc-j vlade. J raziskovanje, kritieizotu in nvod-,ntvivi d««l. V t«-j sekciji j«- najti le in«i<» tn»\t .a /.a čk»v<-ka, ki se v» j tej dei.i l i /aitiitu«. za Kuvjo in za-J [slrduje časopisje. Mir \ JIrest-latovska, reorganizacija armade, mirovna pogajanja. samohvala od atrani Lenina i in '!*r«H-kija in v «|)reiiistvu j lejfa pt»'a«;oma naraščajoča državljanska vojna, ^li sano zadosti iitiiii o tc!» až lost ni h dejstvih. Kljub temu ]»a se nam vsa ta d« jstra. ločeiui od življenja i« njeira oaurdja. prikazujejo v |>o-polnoiua napačni luči. Jasno sliko o tio^odkih je mogoče dobili le potom vsporednega Javljanja notranjega življenja % zunanjo politiko ruskih voditeljev. Nato sc cela slika naenkrat iz-preiueiii. Prva stv^r. ki nas preseneča. je uavzočin*it ru»pol blaz-n» tra. razdejanja željnega in napol divjega naroila kot nasprot; itojf^a skrbno zamišljeni, kriiui n«dm delavnosti njegii voditeljev, j W kit>.»\ da iini vsi prebivalci tetra arila za umoboine v resnici olr»ea-' nju Rusije iu k oja<'enju Nemčije.1 Btir z Nemčijo bi bil nemogoč brez popolne anarhije v deželi. Brez diktatorstva proletarijata bi ne bil mogoč razpad dežele in armade. Tako diktatorstvo pa je edinole mogoče, če se ugodi najdi jim instinktom ljudske mase. , AH ni bilo mogoče uničiti vseh vinskih skladišč v iHavnem mostu * Ali se ne more zope1 uveljjt-J viti resp«-kta in varnosti za vsako osebo? Ali se ne more nanovo pri-^ pom »»"i do v.-ljavi postr. »nos*ti * * * i>au««, pnte po »»ojeui prihodu^ i/ Ruwiji'. «ewi videl pmr čanopfasr Itostije. Datirata o«i novembra pretek leva pa do K), jsn- 1 i rja tdtsjffi lt. storjeno 1 o*, normalnih ijudi \ vseh mani(i»*.acfja.h a!i poja-j Al t življenja je popobiotna jasno' v ujeti nI nt^iiii TMihozo u» %-"traii so j ]M>loti e I o ve »keys «1 jJia. \ se kaže.j da je |.»e«lo njusiedujt-: ** Pleiii.no vinske kleli' Vsak dan pruia>ft v sii k časopis kolono iiifunnacij, tikajoi*i4i v plujeuja vinskih! kleti tt-r drugiii skladi^'-, neredov,J povzročenih «1 pijanili drhal i teifj sireljanja na »lediije od atrauil Kdeče garde; '-itati je o >'.1110,1111 smrti \>k-d pijanosti, «» .sKicaju* ttuorov itd. Nato sledi druga kolon«. tikajoča rt»pov Ju tatvin No\ iee iz prt»\UM; St> we Veliko bolj »trašoc. Kopi, umori, linčanje ksiejo popolno sanleovanje nib pravic ter razodervajo v«"-a-sih take «rroiiote tla se člče je (»UM-nucti \i* te uro-zote. V Tui ktastanu so ua okrut način umorili nekega generala, moža. ki je branil revolucijo pod Nikolajem in ki je trpel za svoj liheralisem. Hkupina vojakov ga je pretepala do ontHi. Ko je vi agoniji umiral v m*ki kleti, so se njegovi mučile i norčevali iz nje-; •jovih n-pljonj. I>#volili ««0 vražar-jetu iti k njemu in ga opazovati ter po tridetie! kopejk .vi iiM^rali \!»laeati otii, ki mo hoteli iti noter, da mu pljiinej«» v obraz. V naslednjem še nadnljni prizor- Dva vojaka potujeta v vlaku z dvoma taslnikutua. Vojaka napad eta častnika, ju Uinorita z bajoneti ter vržeta tni|>la na platformo. Ker je eden izmed častnikov še živ, tra vojak še etikrat za-liode z bajt«i«*tom pred očmi ^Kit-nik»»v iu oba morth'a oditleta vsttau, ne da bi so ju motilo. V eiieui zadnjih listov se ;H>pi-si»jc umor dveh prejšnjih ministrov. Ciiigareva iu Kokošiua o-noči. dočim sta ležala bolna v 1k»1-nisnici. 11!. . : . j__1: .__. JIL. « .... _ , . . irne irsaslsliou mse will« tlw uu^i r al New Vurk. X. V. c .^il S, 1 isis, mn mjuknsi b) the A«t ut Udsbrr ti, 1917. J SLOV. DELAVSKA PODPORNA ZVEZA lokarportmia 22. aprila 1909 e dti*ri P«an glas naroda, 8. aprila 'ia polnoma mirno in vsled slabili morskih tokov se je ladja komaj vidno premikala semtertja. Ta pa ni trajalo toliko časa, da bi zamogli razmišljati o tetn. Prej kot v eni minuti nas je namreč zgrabil vihar--v manj kot v dveh minutah se je nebo popolnoma zmra&lo--valovi so zaceli pljuskati preko krova--in takoj zatem je nastala taka tema, da nismo več razločili drug drugega. Neumno bi se bilo lotiti opisovanja takega orkana. — Najstarejši človek na Norveškem ni še nikoli ničesar takega doživel. — Sreča, da smo bili prej zvili svoja jadra. — Toda pri prvem navalu sta padla oba jarbola preko krova kot da bi ju bil kdo odžagal. Z glavnim jarbolom je padel v morje tudi moj mlajši brat, ki se je bil radi-večje varnosti privezal nanj. Naša jadrnica je postala najbolj lahka stvar, kar jih je kdaj plavalo po morju- V notrajost jadrnice so vodila močna vrata, katera smo vedo skrbno zaklenili, kakorhitro smo hoteli pre jadrati mo-čan morski tok ob obrežju. Ce bi ne bilo te odredbe, bi *e takoj potopili, kajti že v naslednjem trenutku so pokrili valovi jadrnico. Kaj se je zgodilo z mojim bratom, ne vem, m nisem nikoli izvode L Jaz sem spustil jairo, vrgel -sem se na krov ter se uprl z nogama v notranji del ladijskega nlca Z rokama sem se oklenil debelega hloda v bližini prvega, tedaj ie porušenega, jarbola. To sem storil samo iz nagona, kajti ničesar boljiega mi ui pre-11 stajalo. Par minti t sem bil pod vodo. Zadrževal sem sapo ter se oklepal hloda. Ker nisem mogel več. sem pokleknil ter se ga se tesneje o- | prijel. Dalje prihodnjič. Kad )u izvedel za svojega priju^e-lja JOHNA KANDARE, podo maee Jakopec iz Dan pri Ložu JŠČEM OBBBE, katere so pripravne iti z menoj v Pred 6. meseci je bil tu v Bar-jl'odjelje. Id obeta jako dober u-bortonn, Ohio, in potem se je speh ter bi moralo prinesti vsaj *elil v West Vrrginijo. Za ua-' ^Tc v prvem letu. Vse zaintore-slov ne vem, zato prosim rojake,Isirane osebe naj se obrnejo pisme-če kdo ve, da mi spoioči, ali i*o ali osebno na naslov: "Mr. .John Bahorich, naj se pa sam oglasi na ta-le naslov: Louis Trope, H. F. D. 33. Box 8. Wooster Road, Bar-berton. Ohio. (8-10—i) POTREBUJEM GOSPODINJO. Sprejmem tudi staro žensko ali pa žensko z enim otrokom. Plača po dogovoru. Pisma pošljite na sledeči naslov? Michael Činžar, R. F D 2, Box 100, Iloswell, Pa. (6-8—i) 129 Bakewell Bldg, Pittsburgh. Pa- "Vse gre dobro". Tru»* iioisiation filed »vitli tU** pv-t | master at New York. N. Y ou -Vpril 3. 1«,»1- required by the Act uf October 6. 1917. V vrtincu ČRTICA — SPISAL E A P O E PRIREDIL J. T 2 ____Nadaljevanje. 4 kbit*m nit <>pi*i vrtinca me ni^o nrtj najmanj pripravili na to. »ar ^laj Videl. Znan nt i j« naprraier popi> .lona>a Rjurnik, ki j«5 *e najbolj vero-, >t«»j. t« t > .1 človek b"re. no mow mi« ti nrti pojma « resni«"-1 .r.i/ m vem, i«lk«'il je oni pisatelj opazoval vrtinec. v»»ai pa. «Ju r»» bil »isto »lrnpaee opisal, ee bi pa jrledal z »>dp »kale kot vnt pl«4al ja/. Kljub tetmi bom pa uaved*4 na tem mMu par odsrfav kov njegovega popisa, da bo čitatelj bolj na jasnem «»lede onega, kar b<> (»ogneje ciul. Med Lofoddeu m Mo*koe — pravi pr*ate4j — je voda jrlobo-ka kakih atiridf>>et jar«lov. V aat-n proti Vurrjrhu je pa voda tako "irka. da nreti ladjam re>«n* nevarnost pluti v tam<*šnji okolici. • *b eiMi plime se pojavi nied Loffoden in Mo&koe precaj močan tok Ko * pa. zaeue voda zopet nuati, je ta tok tako močan in nje-„'t bucanje tako silno, da nt- more rnjirn primerjati butanje na> vHJjik vodopadov sveta To tuljenj« J* mogoče slišati ve*- m d t daleč. V rt me i, kater* po-\/re-•inali. K. o m.- Vv>da t-u^rai umin. splavajo ostanki na površje. » S francosko armado v Franciji, 4. aj»rila. — » Asa. Press). — N>>-leoj jc vrhovni poveljnik -general .P« - i. p.»a-lVavil zastopnika A^s. Piv^ m druge vojne poročevalce, i katerim je rekel, da upa. da bodo » linJaljevaii delo za skupno zave7 niško kot >0 do sedaj dHati Kažoč 11a zemljevid, je rek«-l ge-lueral Fo<*h: ! '* Y»e gre dobro. Poglejte, kako malo naprej so prišli *'boehe svinj«- — da jih imenujem s plavim imenom — tekom liT. 29. in 30. marca. Zdaj je četrti april in se jasno vidi. ;e je nahajal pred kratkim v Sheboyganu, Wis., in mogoče je še tu njegovo bivališče. Rojstni kraj v stari domovini mi je neznan. On je sin sestre moje matere Frančiške Podpadec. rojene v vasi Kovačev hrib v turjaški fari, občina Poštajn. Dolenjsko. Če kateri cenjenih rojakov ve za* njegov naslov, naj mi sra pošlje, ali pa če sam eita ♦a ogla>. naj se mi sam javi. — •Jernej Lab. 1001 Ontario Ave., shebov^an. Wis. (S-10—4) Jr V POJASNILO _ NAŠIM ODJEMALCEM Onim, ki še niso prejeli naročenega blaara ali plošč, na tem mestu pojasnimo, da spio vse poslali z ekspresom. Resnica pa je. da v sedanjem času ni vselej v najboljšem redu; tudi se ksj lahko izgubi ali pa kdo ukrade, ker je premno-ero prometa. Ekspresna družba je odgovorna za vse. Kdor ni prejel, naj počaka par dni ter potem naj nas obvesti, da bomo izposlovali ar od družbe odškodnino za blago in * poslali bomo nanovo. Toliko v prijazna pojasnilo in v odgovor na več pisem, ki smo jih prejeli v zadnjem 5asu. Pozdra^ in lepa hvala vsem odjemalcem IVAN PAJK 456 Chestnut St., Conemaugh. Pa. (8-9—4) __ ■--—■ LISTNICA UREDNIŠTVA. J. Johns, Kane, Pa. — Našlo\ je': A. M. Wilson. Victor Bid?. Washington, D. C. A. S., North Chicago, 111. — Ne smele vse tiik«> resno vz«-ti. k;i 1 ti •judje piš»:*ji>. HoteJi s>» s4r.n0 malo podvai.it i. Ker pa ne maramo, tla ' i v r»--"iei prijel kak prepir, •slu rajn«- «.|i>]>i'v oj>usiili. kar, mislimo. n:ui» ln^leT.' ' zdrav. Ha«! izvedel za naslov svojca; priiate' ;a KImANCKTA I-ACA.! ili.uia i Volčjeua Kašella. Pred j [ eiiiiit letom jt bil v BwddoekuJ Pa. Prosim, če kdo ve za njegov | iui>lov, da ga mi naznani, ali i naj se pa sam javi. — Joseph Prlažič, * 1124V- Willow Alley, Braddoek, Pa. S-1U—i) NA PRODAJ (traj'iionola za ^jO.OO. prodam jo za r>5.00. Kdor jo hoče videti naj jo pride pogledat v soboto popoldne ali pa v nedeljo Frederick Leve. 223 Madiaou St. Hoboken. N J. HARMONIKE DELO! DELO l! DELO!!! Pri Charcoal Iron Company of America v Newberry, Mich., se potrebuje 200 drvarjev za delat: drva. Gozd je lep in še ni bil se>-kan. vse v ravnini. Dobro, zdravo podnebje, stalno delo poleti in po-z m. jta več let. Plača od klai^re ^2.1"» 1 liamo tudi vrhove za delali ležeče, vse posel: a 11 o. m nobene i'.jeme, trd ali mehak les. ; Plača s,- po «.00 «xl klaftre. Imeli Iboui" »veli dovolj dela za beliti. I P»tve ..i.i,- >e tudi v-č delavcev za i aiestV-nn plačo za razna voje^a J brata PRANJA TURSlC. do-:iia iz 3Iahneti nad Cerknico na Notranjskem. Služil je v av-Mrijski armadi, mogoče .se :ia-haja v ujetništvu. Prosim cenjene rojake v ujetništvu, naj mi sporočijo, ako jim je znano njegovo bivališ«*-»\ ali pa naj ^ani ocrlasi na naslov: Jo^ejih i TuršK-. 1018 K. €6. St.. Cleve-j land, Ohio. 1 S. America. 1 IMAMO V ZALOGI še nekaj importiranih pristnih BERGANO brusilnih kamnov 40c. komad s poštnino vred. FRANK SAKSER, 82 Cort'andt Street, New York, N. Y. Iz£la je knjižica: DVE SALOIGRI. Knjižica vsebuje dve Igri: "fARLUEVA ŽI5NITEV" in "TRUE ŽENINI" ter stane samo 26c. Oni. ki uameravujo prirejnli i^re. noj jo Ultro naro<5e, ker iir Ra je v i-aienjenem Atevllu. V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztisa in niso v ceniku označene. NHroetlom 1-ril••žile tieuar in pošijile na: 1 Sloveiic Publishing Conpaiy 8H tort land t St.. New York, N. V (0-9—1 ZA AMER RDEČI KRIŽ Mr: K rank Raspotnik v Duxon.! loua. !;i j«- tajnik tamošnjeffa| društva -Th Zalokar' deio. plača zelo dobra. >lax Fleiseiiet. 26b Lewis St., Memphis. Teiiu. 1 te-4—T 51 15S«j:j Waterloo Road, N. K.. ' (^ollinwood, Cleveland, Ohio. (6 bodisi kakrte<-Vcll rrste izdelajem in nopravljam po .jijnižjib oeriah, a delo 4 Irpcžno in zanesljivo. V popravo sa- F> la t«i minia razdobja sledijo t^uno plimi in owki. ko je ozru- nesljivo vsakdo po«je, ker »eni Ze nad !♦ "»polnoma mirno ni "rajajo k^maj po p^l ure. Večkrat se pri|>e-| 18 let tnkaj v tem ikwIu tn eedaj ▼ da nriptavajo bm rmi % bližin, vrtinca Ko jih enkrat za »vojem lastnem dotuu. v popravo vza- , 1 . 1 1 1. „-• _ : j.i. metn kranjske kakor vse d race hermo- -rab, za« n tuliti ;n lajati toda m!ih \'«lni moet ne morajo tlje ' ^ bo vati. Seko« je zašel n.. k medved, kJ je hotel priplavati na Muskoe, v j \rtinec Začel je tako strahovito tuliti, da so ca sliSali ljudje naj bregu. olkp. t*tare kuplin »11 sprejmem ▼ meno. Rad bi izvedel za naslov ANTONA SJvDMAK. Doma je izpod 1 abra pri Ilirski Bistrici na No-tranjskeni. Prosim cenjene rojake. r-e kdo ve za njegov naslov. Jn «ra mi naniaui, ali naj se pa sam oglasi. — Touv ^Lilia-lieli. B»>\ s. Lynch. Pa. * 10---\ Rada bi irvedeia za. svojega prijatelja JOSIPA ŠPORER. Pred tremi leti je bit v Adah. Pa. Za njegov naslov bi rada izvedela: Marv Rački, co Frank 3Iikolič. 1498 De Kalb Ave., Brooklyn. N. Y. (6-9—1) Barhnlk Frank No. 829639 Bartol J. No. 83078S Bear Dan. No. 26063« Beaena Mary Mia No. 330062 BobiS Vajo No. 260588 Boližkovi« Djnro No. 260581 Braun Mary No. 260648 Dolar Valentla No. 83008« Blender Vincan« No. 206241 ltl7 JOHN WENZEL East 84. CleTelaod, Obte. p«»tejrnii /a sk 4io. kjer m:-ni tako' ir- Moj opremljevalec: uie že pojemajoče bučauje. liuljv« je tukaj .ie rek.«-i. Vrtine« .ste »i toi-ej ogledali. Zdaj vam bom pa povedal zgodb *, ki va> bo prepričala, da jaz m ta i/med \?»eh ljudi najbolj s«- ;h»/uiiiii Mokkoestnuu. vMkaiajal ae je ter nadaljeval: - Jaz in moja dva brata smo imeli preeej veliko jadrnico, ime-,1 je kakih sedemdeset ton. in na nji -mo ribarili med otočjem on 'Iran Moskoe. V tem skal o vi tem .1. u morja j*- ribji lov zelo lR>gat.J htuDO malo je takili. ki si ut>ajo v vodovja. Mi trije smo bili izjned v»« li ribičev l.»ft".Hi«-m>k«-vra obrežja edini. ki smo -e upali p< dati v tak>» nevarno>i. Ostali ribiči love pona-\ adi bolj ob južiu strani. Lovili »1110 i&mimmm&immm bojaki naročajte se na -glAs naroda**, največji slo. V1CNSKI DNEVNIK V SDR. DB2 Iseem svoja prijatelja JOHNA KRAŠOVEC ni JOHNA KLANČAR. Prvi je doma iz Kozari-sč, drugi pa iz Cirkmce. IVosim cenjene rojake širom Amerike, če kdo ve za njiju na-slova. da mi javi. ali pa naj se >ama «nriasita na naslov: AntoTCU\ Main .St, Jobnsto»m, Pa. 1 Pvb. tajnik: ANDREJ VtDRICB. 20 Main Street. Coaeaaagb. Pa. BiaeUalk: JOlUP tKLE. (M: Ht. Clair At«.. Ck^elaad, Ohia rm Maeajnik: ANTON HOCCTAB, B. F. D. 2. But 27. Brid^epo«. NADZORNI OllBOR: Pmtedalk oadour •nlhora: JOSIP PFTCRNXL. Buz M. Wliloclt. Pa. L nad'anrtk NIKOLAJ IHiVftE. 1 O rab Rt. Nomr*y HU1, N. B. Pitta kertb. Pa k aa4aoralk: IVAN finoAELJ. 880 tL 187tli m . ilrrviaikd. «Hilo. POROTNI ODBOR: Pi^Milita minira: MARTIN <»BRR£AN. Bos T2, Daot Mineral. L »oraOilk: FRANC Tf»»PClč. R r. P. X Bui 14«, ri>rt Hmith. Ark. k poowCblk: JOMIP 001.0B, me S«. 14Ui 8C, rtiTtoftiold. 11L VKBO^-NI ZDRAVNIK: _ ^ Or AOtfir T. URAim. 84S r. Ohio St.. nttabmrgh. Pa ^ Gtovui ara«: CM Main I*, .»ohnslo«*. Pa. * '* lXU)NO «iHSTLO: * "tiLAH WAR«>t»A". 8i: Cortiannar naj ar LMjAlJa ediao ). j Govorimo vaš DDAC nD IIIIICIIIDN38^^ K*u^nan I jezik rnUri IMi MMonlr B«era trgovine I naslednik prof. dr. SLOAN-A 1 406 SIXTH AVENUE, SPECIALIST PITTSBURGH, PA. j URJB: dnerao od t. do A nraftar; e anJallo adAJS do L popot | Mr. Janko PMko, ki je pooblaičen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdile. Ob je pred leti ie večkrat prepotoval državo, v katerih ee naft rojaki naseljeni in 3 je povaod dobro poznan. Upali je, da mn bodo rojaki v veeh osirih fiimur" poesbne fte, ker ime po-T kvarissto leve Boke* - . . i avli bolj ob juim strain. Lovili v«<- let t<-r vjeli motvia ^rat tolik»» kot vsi ostali «rku|uij. ie. tla >mo tvegali življenje.i t'xia kaj, dcuar nus je preslepil in /elja |»o ^.'^xvu je nepr«-stanu| naraščala. 'H Jadrnico "luč inieli zajadrat • v uckm zalivu kakih pet. inilj «»d|j tukaj. Kn je bilo let>o vreme >mo »hI jadrali proii otoku Laache, ter j, vpuetili fkidro na kakem prostom, kj^-r je bila voda najbolj niirua.i Tam smo ostali toliko oasa, dokler ni v.nla pop^rlnoma pomirila.' V aestih letih se nam je dvakrat pripetilo, da '-mo morali; ostati eelo )ioe na vodi. Neko." je bilo ozračje brez vsaktfga vetra, da | ui jatlmica nikamor ganila, druirie je bil pa tak viha»\ da si ni- ! vino upali k obrežja. Bilo je 10. julija leta 1".. Bil jt- to daui. ki ^a ne bodo ljudje t»a obrežju nikoli .pozabili. T«^iaj je namreč divjal naj^ilnejši orkan, kar jih je kdaj divjalo med zemljo in nebom. Kroer poldne >e je pa vse pomdrilo. J a/ in uir.ja dva brata miio ob dveh popoldne, odjadrali prnti o. tokom in v kratkem ča*u napolnili svoje zaloge z dragocenimi n basni. Moja ura je kaxala »edeiu. ko >iuo dvignili >idro ter začeli vračati. Vedeli muo namreč, da /ačne pomikati tok Itrog osme B-re zvečer in smo tega ae preti tt m časom nameravali dospeti na obrežje. Pihal je prijazen vetnč. .Jadrnica ^e je ae preeej hitro pomikala ;u nikdo ae »i bal najin&nj&> nevarnosti. — Naenkrat je pa aačel pihati veter preko naaih hrbtov; prihajal je preko Tlelseggeu. To je bilo nekaj Čisto nenavadnega. Kaj takega se nam ni še nikdar pripetilo. Meni y postalo tp«no pri srrn. ne da bi vedel, zakaj. Hoteli smo ** ravnati po vetru, toda vsled vrtincev nismo mogli naprej. Jaz eem ravnokar hole] predlagati svojima dvema bratoma, da bi se vrnili na ono mesto, kjer smo imeli malo prej zasidrano ladjo. ko s«m naenkrat opazil, da so se začeli zbirati na obzorju neki ^udni oblaki zivobakrene barve, ki so se dvigali in širili z izvanre. ^ V liatem hipu j« pa tudi preneb-' pihati veter. Morje j« bilo po- Položaj je tak, da ne moremo sedaj nič več pošilja-1 ti denarja vojnim ujetnikom in beguncem. Po novi postavi zamore z malimi zneski podpirati j avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike, begunce in podanike le tak človek, ki je ameriški državljan, in mora v to svrho dobiti dovoljenje od War Trade Board iz Washington« Tvrdka FRANK SAKSER. NAZNANILO. ^ Cenjenim rojakom v državi lili- . nois naznanjamo, da jih bo v krat- . kera obiskal naš castonik