Gospodarske stvari. Jabolčni cvetoder. (Konec.) Kakose }e sadjerejcuubranitji tega škodljivca? 1. Najboljše sredstvo je otresanje ali otepanje dreves spomladi; le tako se res s pridom trebi Skodljivi mrčes raz drevja. To delo ni toliko zamudno in se najbolje vrši ob mračnem vremenu zgodaj zjutraj. Pri mlajših drevesih zadostuje človeška roka, da se otrese. Debelejša drevesa je najbolje otresati s kaveljem, katerega s cunjami dobro ovij, da ne raniš debla ali vej. S kaveljem primi glavne veje na vrhu počenši in jih dobro otresi. Mrčes popada v veliki množini na tla, kjer si razprostreš kako rjuho ali plahto. S takim ravnanjein se najuspešnejše prepreči odlaganje jajec v cvetne popke. HroSče je treba nato vsuti v posode, ki so deloma z vodo napolnjene in jih uničiti. Na tak način je mogoče še zadnii čas oteti svoj sadunosnik pogubljivega sovražnika. 2. Drevesa varuješ raznih kvarljivcev tudi uspešno, ako vsako leto odpravljaš mahovje, lišaje in staro kožo raz drevesa. Najbolje se to zgodi z drevesno strguljo. Tako osnaženemu drevju namaži deblo in vse večje veje z gostim v vodi raztopljenim apnom. Apno ne umori samo mahovju koreninic, ampak tudi raznim mrčesom zalego njih jajec. 3. Naredi od močnega papirja 15 cm. širok pas, namaži ga na debelo z lepljivim mazilom in priveži ga tako visoko, kakor ti je najbolj ročno. Napravi ga uže početkom oktobra in veži ga tako, da se tesno oprijemlje debla; ostane naj do pozne spomladi. Mazilo si lahko pripravljaš sam, da skuhaS zmes od 1 in pol kg. navadnega kolomaza in pol kg. gostega terpentina. Še boljše sredstvo so pa takozvane goseničje pasti, ki se od navadnega pasa iz papirja razločujejo le v tem, da se med papirnat, namazan pas, ki se od zgoraj okoli debla priveže, in med deblo nadevlje nekoliko Iesne volne. S tako pripravo se ubraniš z uspehom cvetodera, malega zmrzlikaria, kateri se prišteva najhujšim sovražnikom drevja, in znanega jabolčnega črva ali tončiča, ki nareja sadje piškavo in nerabljivo. Na lepivu obvise v jeseni brezkrilne samice zmrzlikarjeve, ki hočejo plezati na drevo, v lesni volni se pa zapredejo gosenice jabolčnega tončiča. Razun tega lazijo spomladi na deblo razni mrčesi, zlasti cvetoderi, in ti vsi obtiče na lepliivem poraazu in ne morejo dalje. Tako }e mogoče ves ta mrčes z lahka pokončati. Sploh se ta naprava ne more dosti prehvaliti. Kdor to enkrat poskusi, se bo gotovo uveril, da se mu mali trud dobro poplača. Po Štajarskem so bila 1. 1895—97.. če tudi je drevje spomladi lepo cvelo, zelo neugodna za sadjarje. Temu je kriv bil večinoma cvetoder, ki se ie prikazal vsako pomlad v ogromni množini. Jabolčni cvetoder je nevarnejši nego mraz in toča. Zatorej ga je treba na vse pretege preganjati. Z oraenjenimi pripomočki \e zatirati njega kakor tudi drugi škodljivi mrčes z največjim uspehom. Fr. P. Narodno gospodarstvo. Posojilnica v Brežicah je končala s preteklim letom četrto leto svojega obstanka in je osnovana tudi z neomejeno zavezo. Iz računskega zaključka posnamemo sledeče: Zadružnikov je bilo koncem leta 1898 že 768, kteri imajo vplačanih deležev 4315 gld. Stanje hranilnih vlog znaša s kapitalizovanimi obrestmi vred 7901 gld. 10 kr., stanje posojil pa je znašalo koncem leta 73.685 gld. 65 kr. Reservni fond za slučaine izgube je narasel na 2386 gld. 68 kr. Čistega dobička je napravila posojilnica minolo leto 1930 gld. 73 kr. Kako pa je ta čisti dobiček porabila, ni razvidno iz računa, gotovo pa je, da so dobile i od te posojilnice naše narodne dobrodelne naprave svoje podpore. Ta posojilnica ima tudi že svoj Narodni dom, zbirališče breških Slovencev. Vrednost Narodnega doma z inventarjem in blagom v gostilni znaša blizu 30.000 gld. Celoletni promet je znašal skupaj 172.314 gld. 61 kr. Hranilne vloge se obrestujejo po i1/^/^ brez odbitka rentnega davka. Posojila se dajejo na 6% obresti. Uradni dan je vsak četrtek od 9 do polu 12 ure dopoludne v lastni hiši ,Narodni dom'. Bog daj, da bi imele že kmalu tudi še nekatere druge posojilnice svoj Narodni dom! Posojilnica na Dolu nam je poslala račun za peto upravno leto 1898. Zavezo ima posojilnica neomeieno. Zadružnikov je bilo koncein leta 78, z 1396 gld. vplačanih deležev. Vlagateljev je ostalo 211, kteri imajo naloženega denarja 49.595 gl. 64 kr. Dolžnikov pa je bilo 124, ki dolžujejo skupaj 41.528 gld. 41 kr. Čisti dobiček znaša pa 269 gld. 41 kr., od tega je dobilo načelstvo nagrade za uradovanje 200 gld., za dobrodelne namene pa se je dovolilo 20 gld. Rezervni fond znaša 1248 gld. 54 kr. Za eventualne potrebe ima posojilnica pri drugih denarnih zavodih naloženega denarja okoli 10.000 gld., katerega lahko vsak čas vzdigne, da ne pride nikdar v zadrego ter lahko vlagateljem vedno vstreže. Celoletni promet je znagal 113.735 gld. 34 kr. Hranilne vloge obrestuje posojilnica po ^yt9/o 'n plačuje rentni davek sama. Od posojil pa zahteva 57*% obresti. Uradni dan ima vsak četrtek, če je pa ta dan praznik, pa prihodnji delavni dan od 8 do 12 ure dopoludne. Iz dobrega vspevanja te posojilnice, kakor tudi iz napredovanja dosedanje trboveljske posojilnice lahko skleparao, da je ljudstvo tamkaj precej varčno. Obe posojilniei uspevata žares prav dobro, vkljub temu, da obstoii v njuni bližini še tretja posojilnica v Zagorji na Kranjskem, katera pa tudi, kakor nam je znano, ravno tako vrlo napreduje. Zaradi tega pa si dovolimo tudi na tem mestu trditi, da zamore posoiilnica skoraj v vsakera kraiu, ako je le v dobrih, veščih in poštenih rokah obstati ter zadostovati svojemu blagemu namenu. Rodoljubi, kteri ste čitali uvodni članek v predzadnji številki našega lista in kateri Vam Je bil namenjen, vzemite si za vzgled te tri navedene posojilnice, preglejte njihove letne zaključke in povejte nam potem svojo sodbo. Gotovo si ne bodete potem več upali trditi, da li na pr. v Kozjem, ali pa v Slovenjem Gradcu, ali v Laškem trgu ne bi mogla obstati dobra posojilnica in da tam ni spretnih raočij za vodstvo. Ako se najdejo delavni in požrtvovalni možje celo v takih malih vaseh, tem lažje se bi morali najti isti na sedežih okrainih sodišč. Seveda je treba, kar nikdar ne moremo dovelj povdarjati, precej dobre volje in pa nekaj požrtvovalnosti tudi na tem še tako malo obdelanem polji. Toraj le s korajžo naprej!