Za poduk in kratek čas. Po sili zdravnik. Nikoli ni dobro, ako se fant in dekle v aamskem atanu bolj ljubita, kakor je treba da v pošten zakon atopita. ker ae aicer v zakonakem stanu prehitro drug drugega naveličata ter v vednem prepiru ali celo v pogoatem pretepu živita. Tako 8e je že mnogim godilo, tudi nekemu Mihi in neki Minki. Kakor je Miha nekdaj po nepotrebnem avojo Minko božal in poljuboval, tako jo je poznej kot svojo ženo čeato nepotrebno auval in pretepal, ona pa preslaba, da bi na to vračala, je tuhtala, kako bi se drugače nad njim maščevala. Nekega dne jej čudna misel v glavo šine. Napoti ae v bližnje mesto ter povsod svojega moža razglaša kot posebno izvedenega zdravuika, ki pa je tako malomaren in trmoglav, da bi se morebiti rajši dal tepsti, kakor da bi koga zdravil. Kmalu potem so začeli od vseh strani bolniki pribajati, ki 80 na vse načine ubogega Miha nadlegovali in silili, naj jih ozdravi, ali naj jim pove, kaj jim je, kakšno zdravilo bi naj rabili, kaj smejo jesti, in v katero kopelj bi ameli iti. Vse Alihovo izgovarjanje, da o zdravilstvu nič ne ve, bilo je zastonj, nasproti še bolj nadležni so postajali bolniki, ker so vedeli, kako nerad da se Miha z zdravilatvom pefa. Naposled je bil Miba vendar prisiljen pritrditi, da \*6 zdraviti ter je vsakemu bolniku nekaj svetoval. da se jib je rešil. Ravno takrat pa je ondi tudi kraljeva hči zbolela, in vsi svetovalci so kralja Miha kot zdravnika nasvetovali. Tudi tukaj mu je bilo vse zastonj izgovarjati in braniti se, kajti kraIjevi vojaki so ga kar siloma peljali h kraljičini ter ga prisilili, da jej je nekše zdravilo zapisal. In glej čudo ! kraljičina je takoj ozdravila. Vsled tega pa ae je glas o (¦udovitem zdravniku Mihi po celi deželi razneael in od vseb strani so bolniki vreli k njemu, da 80 bili ne le Mihi, ampak tudi kralju, pri katerem še je Miha stanoval, silno nadležni. Kralj je Mihi zapovedal, naj le brž vse bolnike ozdravi, da kmalu spet domu odidejo. Mina se pač izgo- ivarja, da tega ne more, če mu sam Bog ne pomaga, a kraTj na njegov izgovor ni posluaal ampak poslal je k njegovim vratom vojake baticami, da bi ga priailili, ako bi se še dalje obotavljal bolnike zdraviti. Miha kot čudodelni zdravnik je stal v veliki sobi zraven komena in z železno palicico brskal po ognju, premišljaje, kaj mu je storiti, da bi po kraljevem povelju rešil se bolnikov, ki so okoli njega stali ter ga prosili in nad legovali, naj jih ozdravi. Naenkrat mu šine dobra misel v glavo. Glasno reče, da ao ga vsi bolniki dobro slišali: nZa vas je le eno zdravilo ; najbolj bolnega izmed vas moram tukaj na komenu sežgati in potem njegov pepel drugim piti dati; to bode vam vsem pomagalo." Bolniki so se prestrašeni apogledali ter začeli od Miba odmikati, on pa prime enega za ramo in mu rec*e: ,,Prijatelj, ti se mi zdiš najbolj bolen, torej moraš ti biti drugim lek; stopi bliže in ne boj se, eden mora biti žrtva." ,,Pa ne jaz, gospod zdravnik! odgovori bolnik, meni je že jako odleglo — jaz mislim, da sem že čisto zdrav." ,,Tako!" zakriči Miba nad njim, ,,kaj pa tedaj tukaj čakaš ? Alo, poberi se!*1 Bolnik urno zbeži skoz vrata. Vojaki, ki so zunaj pri vratih stali, vprašali so iz sobe prišlega: ,,Ali si že ozdravljen?" ,,Da, popolnoma!" jim odgovori. Kmalu za njim je pribežal drugi, tretji, četrti itd. Vsak bolnik zaporedoma je namreč rekel Mihi, ko ga je hotel na ogenj djati, da je že zdrav, ter je odbežal skoz vrata in ondi atoječim vojakom, kakor pritrdil, da je popoluoma zdrav. V kratkem času je bil Miha sam v sobi. Miha je potem šel spet domu k svoji ženi, ki mu je razodela, kako in zakaj da je postal zoper njegevo voljo po sili zdravnik, in ker jej je na to Miha obljubil, da rajši nikoli več ne bo nje pretepal. kakor da bi še moral dolže po sili bolnike zdraviti, je Minka svojo zvijačo razglasila, in potem ni prišel več noben bolnik, ki bi lliha silil, da bi ga moral zdraviti. J. S. Smešnica 10. Mož pride v yaško krčmo ter si da prinesti pol litra vina. Krčmar mu ga prineae. Mož si ga takoj nalije kupico, a ko ga posknsi, naglo ga odloži ter vpraša, po iem da ga točijo. Krčmar odgovori, da liter po 40 krajcarjev. Na to potegne pa mož 40 kr. iz mošnje, jih položi na mizo ter se odpravlja. Krcmar mu odvrne, da velja njegovo vino le 20 kr. in ne 40. Mož pa mu zavrne: „20 kr. je za vino, 20 kr. pa za tega, ki ga izpije."