vendar kljub temu poglobljeno, predstaviti karakteme 
in razvojne značilnosti visokogorskih gozdov. Vsaka 
predstavi tev rastiščnega tipa je sestavljena iz vsaj dvaj-
setih ekoloških parametrov. Nekateri najpomembnejši 
so: sJ<ica položaja glede na višinski pas in rastiščno 
regijo, najpogostejši nagib in ekspozicija združbe, ski-
ca narisa idealne (naravne) zgradbe sestaja, geološka 
podlaga, tla (več parametrov), vegetacija, prehodi ras-
tiščnega tipa proti drugim tipom, podoba naravnega 
gozda, omejujoči faktorji v razvoju gozda, gospodar-
jenje v preteklosti, smemice za gojenje gozdov, pomen 
za varstvo naravne dediščine, itd. 
Knjiga je bogato opremljena z ilustracijami in fo-
tografijami. V zadnjem delu knjige najdemo tudi ob-
sežen besednjak manj znanih strokovnih besed in bogat 
Gozdarsko strokovno izrazje 
KnJiževnost 
seznam literature. Knjigaje napisana v preprosti nemš-
čini, brez nepotrebnih tujk, zato je lahko razumljiva 
rudi nemščine manj veščemu bralcu . Vse to je piipo-
moglo, da je knjiga zelo priljubljena med gojitelji na 
terenu. Po dmgi strani pa se knjiga Visokogorski goz-
dovi iglavcev zaradi obilice novih spoznanj ter siste-
matično in pregledno podanega gradiva že uvršča med 
temeUna dela na področju gojenja gorskih gozdov v 
Evropi. 
Za nastanek takšnega dela so poh·ebna desetletja 
raziskav. študija in nabiranja praktičnih izkušenj, po 
besedah dr. Emsta Otta pa je potrebno tudi nekaj sreče, 
saj se morajo najti pravi ljudje. Knjigo vsekakor toplo 
priporočam vsem, ki se ukv21jajo z gojenjem (gorskih) 
gozdov v Sloveniji. 
Doc. dr. Jurij Diaci 
Strokovno izrazje 
Po daljšem premom terminološka komisija spet objavlja nekaj zanimivih izrazov, do katerih se je dokopala ob 
prevajanju večjezičnega slovarja "Lexicon silvestre". Na njenih sestankih, ki so še vedno vsako drugo sredo v 
mesecu ob treh popoldne, so dobrodošli vsi člani gozdarskih društev, ki želijo prispevati k boljšemu strokovnemu 
gozdarskemu izrazju. 
378.3 .. 02.20 0635 1888# 
Triftholz n; Treibholz n; Triftgut n; Flossholz n 
(surovi les, ki je, je bil ali naj bo plavljen) 
378.44 .. O l.20 0638 5411 5506> 
Sinkholz n; Senkholz n; Absenker m; Taucher m 
(plavni les, ki zaradi vpijanja vode ne plava več) 
416.16 .. 01.20 0673 
plavni les m 
potonjeni les m 
Kienzopf m zasmoljeni borov vršiček m 
(borov vrh- in drugi deli krošnje- , ki ima zaradi delovanja gljive Peridermiwn pini velik delež smolnatega 
lesa in je odmrl) 
416.15 .. 01.72 0672 (2108) 
vergeilen; etiolieren etiolirati; pretegniti se 
(zaradi pomanjka1~a svetlobe - ali bolezni - rasti tako, da se izoblikujejo deli rastline z malo klorofila - in 
nen01malno dolgi io tanki poganjki) 
521.62 .. 02.80 0753 399 
Bestandesgrundtlache f; 
Kreisfliichensumme f 
temeljnica f sestaja; 
hektarska gostota f 
temeljnice sestaja 
(vsota temeljruc vseh dreves v sestoju - v kvadratnih metrih na hektar) 
GozdV 57 (1999) 1 55