A 23 din - Leto XXXVIII - Št. 33 KRANJ, petek, 26. 4.1985 GLA: GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO feteklost in prihodnost — Kjer ne gre s traktorjem, pomaga volovska vprega. Tako so v torek Marica, ^l in Roman Slabe iz Leskovice pripravljali njivo za setev koruze. Foto: F. Perdan zublja 'lil IJa.J na — Na včerajšnji slo- -osti v slovenski skupščini so Južnim sindikalnim aktivira in osnovnim organizacijam j, e?e sindikatov podelili letošnje j^te sindikalne znake. Prejela ga jj tudi osnovna organizacija ZSS »j^Verzitetnega inštituta za pljuje* bolezni in tuberkulozo z Gol-in še sedem posameznikov z r'T^enjske. Zlati sindikalni znak i" iLpred letošnjim delavskim praznom prejeli: Angelca Bohinc iz Ijj Novljice, Dante Jasnič in Joža z; I?1*' z Jesenic ter Franja Jago-k1 bC» Justa Rakar, Janez Rejc in >e { *nc Sire iz Kranja. Zveza sindi-i° ^tov< Jugoslavije je letošnjo pr ", Rajsko listino namenila konfe-JII. ^ci osnovnih organizacij sindi v Vzgojnoizobraževalnem vodu a Jesenicah. S*, reoviiu gre vse s Slab položaj trgovine v Kranju, so pa tudi izjeme — Denarja za nove trgovine v novih stanovanjskih soseskah ni dovolj, zato kaže privabiti investitorje še iz drugih občin ali republik Kranj — Da se je trgovina znašla v sedanjih gospodarskih razmerah v dokaj slabem položaju, je verjetno več vzrokov: trgovske organizacije pesti velika zadolženost, njihova tehnologija zaostaja, trgovina na drobno je razdrobljena in premajhna, zunanja pa predimenzionirana, slabi sta akumulativna in reproduktivna sposobnost itd. Podobni problemi so značilni tudi za trgovske organizacije v kranjski občini, četudi bi ob tem lahko našteli tudi izjeme, kot je na primer Elita. Večji del kranjskih trgovskih organizacij pestijo slabo finančno poslovanje, zamrznjene marže, krediti, obresti in nesposobnost investiranja. Iz sedanjega položaja, ki mu tudi družba v zadnjem času namenja več *sič za praznike odprt — S predstavitvijo najsodobnejše meha-j Racije za zimsko vzdrževanje cest so pred dnevi Autocommerce iz fabljane, zahodnonemški podjetji Marcedes-Benz in Schmidt ter do-J^ače podjetje Riko iz Ribnice začeli svoje tradicionalno odpiranje a*cgfa najvišjega gorskega cestnega prelaza na Vršiču. Do torka so *roji £e 0(iprii cesto do Erjavčeve koče. V sredo si je potem delovanje *T°jev na cesti na Vršič ogledalo več 100 delavcev cestnih podjetij iz (5e Jugoslavije in tudi nekateri iz tujine. Na tiskovni konferenci so v •?rek v Erjavčevi koči predstavniki prireditelja in Cestnega podjetja Bjtotj povedali, da bo cesta očiščena do konca tega tedna in za prvotiske praznike odprta za promet z osebnimi avtomobili. — A. Z. pozornost, bi si najprej morala pomagati trgovina sama. Tega mfienja je bil tudi izvršni svet skupščine občine Kranj, ko je obravnaval gradivo, ki ga bodo o položaju trgovine v kranjski občini dobili tudi delegati skupščine občine. Tako naj bi kranjske trgovske organizacije do oktobra letos ocenile lastne možnosti za izboljšanje svojega položaja — tako glede samoupravne organiziranosti, obračanja zalog, financiranja v širšem smislu, nagrajevanja po delu, transporta ter drugih možnosti za večanje ekonomske učinkovitosti. Slab položaj trgovskih organizacij se ne nazadnje kaže tudi v možnostih širjenja trgovine. To se ne kaže le na odmevnem primeru iz Predo-selj, pač pa tudi ob novi stanovanjski gradnji na Planini. Novi bloki na Planini III imajo namreč v pritličju predvidene velike površine, namenjene trgovini. A se že sedaj kaže, da je v Kranju malo takih trgovskih organizacij, ki bodo sposobne kupiti te poslovne površine. Čakanje na boljše čase in na večjo sposobnost domačih trgovcev pa pomeni v stanovanjski gradnji čakanje z mrtvim kapitalom. Zato so na izvršnem svetu menili, da se občina sicer nikoli ni zapirala pred trgovskimi organizacijami iz drugih občin in republik; dejansko pa je vendarle na ta način ščitila domačo trgovino. Zato tudi sklep izvršnega sveta, da ponudi možnost za investiranje tako na mestnem kot nemestnem območju tudi širšemu krogu slovenskih in jugoslovanskih trgovskih organizacij. Ze doslej se je to tudi v Kranju pokazalo kot zdrava konkurenca domačim trgovskih organizacijam. Poseben poudarek pa naj bi v Kranju namenili izboljšanju preskrbe z živili, še posebej s sadjem in zelenjavo. Kranj se je doslej branil kioskov za prodajo, potrošnikov pa tak način prodaje nikakor ni motil. Ne gre le za kioske, ki so jih nekatera mesta bolj gostoljubno sprejela, pač pa za * povečanje oskrbe z zelenjavo in sadjem, pa naj bo po zaslugi družbenega ali privatnega sektorja — v lepo urejeni trgovini ali v kiosku. L. M. Izročilo O F »Vse akcije — obnovo telefonskega omrežja, napeljavo telefona, popravilo in gradnjo cest, vodovoda, ureditev protipožarnih bazenov, smo začeli v vaškem odboru SZDL,« pravi kmet Janko Mezek iz Debeni v Poljanski dolini. »Seveda poznam SZDL, saj vsako leto pridejo pobrat članarino. Pravkar sem plačal po 50 dinarjev zase in za ženo,« pravi Kranjčan. »V krajih, kjer morajo največ sami delati, kjer se morajo predvsem sami truditi, da bodo dobili telefon ali zgradili cesto, ljudi ni težko pridobiti za delo. Najteže pa kaj naredijo tam, kjer jim gre asfalt mimo hiše,« pravi predsednik krajevne konference SZDL Žiri Boris Markelj. Čeprav zaradi nekaj izjav ne kaže posploševati, je vendarle očitno, da je socialistična zveza delovnega ljudstva najaktivnejša tam, kjer jo potrebujejo. Potrebujejo pa jo tam, kjer so odvisni predvsem od lastne iznajdljivosti, prizadevnosti in pridnosti. Zato so v takšnih krajih vaški odbori SZDL pa tudi krajevne konference SZDL aktivni in pobudniki številnih akcij. Tam nihče ne sprašuje, kakšno funkcijo kdo nosi, zakaj je bil imenovan, ali je predsednik vaškega odbora SZDL ali gradbenega odbora, pomembno je le, kaj je kdo naredil za skupno stvar. Hkrati pa je aktivnost veliko manj potrebna v urbaniziranih okoljih, v večjih naseljih in mestih, kjer se z enakimi problemi ukvarjajo ustrezne Službe in tolikšna lastna pobuda niti ni potrebna. Prav gotovo pa vse to potrjuje izročilo OF, ki je svojo aktivnost gradila neposredno med ljudmi in na terenu. Za aktivnost niso potrebovali nobenih sestankov, vsi aktivisti, člani odborov in trojk so morali vedeti le, kaj morajo narediti, in so to po najboljših močeh tudi poskušali. Tako tudi danes za aktivnost niso potrebne velike besede, odveč so vse fraze. Ljudje so aktivni tedaj, ko imajo potem kaj pokazati. L. Bogataj POKROVITELJ YUGOSLAV SKI POOL Zasuk proti vzhodu — so krivi le izvozniki? Pred tremi leti je v Sloveniji delež klirinškega izvoza v celotni prodaji na tuje znašal 42 odstotkov, lani 35 in v letošnjem prvem četrtletju malenkost manj kot 40 odstotkov. V času od 1. januarja do 15. aprila letos se je izvoz slovenskega gospodarstva v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za odstotek, prodaja na klirinško tržišče (v vzhodne države) za 13 odstotkov, medtem ko je izvoz na konvertibilni trg (v zahodne dežele) upadel za 15 odstotkov. Podoben je položaj v drugih jugoslovanskih republikah Podatki kažejo, da je zadnje leto poraslo zanimanje za izvoz na vzhod, medtem ko je prodaja na zahod zastala, pa četudi se vsi skupaj zavedamo, da bomo lahko le z dolarji, markami in z ostalimi konvertibilnimi valutami odplačali naše dolgove. Za takšen »zasuk« proti vzhodu ne moremo naprtiti krivde izvoznikom. Kriv je naš izvozno-uvozni (devizni) sistem, ki ne spodbuja zadosti prodaje na zahodno tržišče. Dohodkovni položaj konvertibilnih izvoznikov se je namreč v zadnjih dveh letih poslabšal za desetino, predvsem zavoljo izvoznih spodbud, ki so se v tem odbobju zmanjšale z 18 na 10 odstotkov, pa tudi zaradi neslutene »rasti« dolarja v primerjavi z zahodnonemško marko. V delovnih organizacijah je glavni motiv dohodek, zato je tudi razumljivo, da so prodajo usmerile tja, kjer dosegajo boljše rezultate, povedano preprosteje, večji denarni iztržek. Nobena skrivnost ni, da je izkupiček od izvoza v vzhodne države za 30 do 50 odstotkov večji, kot pri prodaji na zahod. Bo nova devizna zakonodaja naredila preobrat in bolj kot doslej-spodbudila izvoz na konvetibilno tržišče? Dobri poznavalci razmer se bojijo, da ji to ne bo uspelo, da se bo celotni izvoz prej zmanjšal kot povečal in da bo celo manj možnosti za odplačevanje dolgov. Novi devizni sistem naj bi namite bolj kot »čisti« izvoz spodbujal kompenzacijske in kooperacijske posle ter maloobmejno sodelovanje. Nekateri strokovnjaki celo zatrjujejo, da je bil že pristop k novi zakonodaji napačen: namesto da bi okrepila prizadevanja za večji (predvsem konvertibilni) izvoz in za večji devizni iztržek, postavlja v ospredje drugačno, »pravičnejšo« razdelitev deviz med porabnike. Q ^ 1 t k lo. sejem malega gospodarstva kranj.14.-18. 5.85 35 let- Gfszr1 iubliška razstava inovacij za ilizacijo Boris Kidrič — trovitelj Ljubljanska banka, tužena banka Hrana C industrijska kooperacija izvoz in uvozna substitucija inovacije poslovna srečanja in poslovni dnevi večnamenska dvorana jem je odprt od 9. do 19. ure. Samo v času sejma je vsa gorenjska proizvodnja pripravila na enem mestu prodajo izdelkov po tovarniških cenah * tekstil, konfekcija, rflfetrsko blago, obutev, volna, avtopnevmatlke, gospodinjski in električni aparati, čolni in oprema za šport, izdelki kroparske kovaške obrti hala A KRETA '85 VABI - KOMPAS vaš turistični servis KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 2ff-473 GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 26. APRILA 1 Tudi učiteljem poračun še pred prazniki naj bi tudi delavcem v šolstvu poračunali oseb-le dohodke po zaključnem računu — Lani smo dovolj prigospo-iarili, da lahko presežke razdelimo med družbene dejavnosti, ki ♦o ves čas zaostajale Lani je Slovenija dovolj prigospo-iarila, da lahko darežljiveje deli sredstva iz presežkov tudi družbe-* lim dejavnostim. Precejšnjega deleča presežkov (med vse družbene de-avnosti so po zaključnem računu razdelili 160 starih milijard) je bilo deležno tudi šolstvo, ki je v izplačevanju osebnih dohodkov doslej naj-oolj zaostajalo. V republiški izobraževalni skupnosti je za popravek ianskega osebnega dohodka na voljo 240 milijonov, tako da bodo lahko asebne dohodke v primerjavi z lanskimi valorizirali za 4,63 odstotka. Še pred prvomajskimi prazniki, naj bi srednješolski učitelji po izračunih dobili izplačanega nekaj več kot pol osebnega dohodka. Občinske izobraževalne skupnosti, kjer je prav tako zbranega nekaj več denarja, bodo zaposlenim v osnovnih šolah delile po svoje. Po bilancah morajo biti v vseh občinskih skupnostih sredstva za valorizacijo osebnih dohodkov; tam, kjer jih ni, pomeni, da so jih že poprej nenamensko porabili. Kot so v pogovoru z novinarji dejali člani CK ZKS, do popravkov osebnih dohodkov v šolstvu prihaja sorazmerno pozno. Gmotni položaj . šolstva je že več let kritičen, učitelji pa so v mezdnem položaju. Osebni dohodek učitelja še zdaleč ne dohaja plače enako izobraženega in odgovornega strokovnjaka v gospodarstvu, bližji je osebnemu dohodku niže kvalificiranega delavca. Zveza komunistov si že dolgo glasno prizadeva za drugačno, realnejšo vrednotenje vzgojnoizobraževalneea dela. Korak k temu naj bi bila tudi tokratna valorizacija osebnih dohodkov, ki pomeni prekinitev z dosedanjo nekritično omejevalno politiko v družbenih dejavnostih. Problem nagrajevanja v šolstvu pa bo treba rešiti tudi dolgoročneje. Dodali so še, da je popravek gmotnega položaja v šolah pravzaprav približevanje resolucij-skim določilom, ki predvidevajo gibanja osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih skladnejša in bolj izenačena s tistimi v gospodarstvu. Razdelitev presežkov po lanskih zaključnih računih naj bi šla torej pretežno za osebne dohodke. Pri CK ZKS ugotavljajo, da so tudi tokrat neselektivno povečali dohodke vsem, čeprav vse šole tega niso enako potrebne. Nekatere izplačujejo kar dobre osebne dohodke, dovolj denarja imajo za financiranje šolskih dejavnosti, tako da jim dodatnih sredstev ne bi bilo treba. Med srednjimi šolami pa so siromašne zlasti družboslovne, ki nimajo možnosti za dodatno financiranje svoje dejavnosti iz virov tako imenovane neposrednje menjave. Posebno srednjim pedagoškim šolam ne gre zavidati njihovega gmotnega položaja, zato bi tem kazalo dati prednost pri razdeljevanju dodatnih sredstev. Valoriziranih osebnih dohodkov iz lani ustvarjenih presežkov bosta letos deležna osnovno in srednje šolstvo, visoko šolstvo pa v osebnih dohodkih ni toliko zaostajalo, da bi po zaključnem računu dodatno delili. D. Z. Žlebir Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Odvečne besede o presežku voda Tradicionalna prvomajska veslaška regata na Bledu Začetek veslaške sezone BLED - Blejsko jezero je pripravljeno za jutri in nedeljo, saj bo to uvodni tradicionalni jugoslovanski veslaški praznik in uvod v novo veslaško sezono. To je hkrati prvomajska regata, ki bo na Bledu zbrala vso našo veslaško druščino. Bo še bolj zanimiva, saj bodo tu vsi naši najboljši veslači v vseh posadkah. Kljub temu da sta kadrovske spremembe doživela oba naša olimpijska čolna, bodo boji izredno hudi in zanimivi. Dvojec s krmarjem bo drugačen, kot je bil na olimpijskih igrah. Celenta ima novega soveslača in »starega krmarja« Vi-doševića. V dvojnem dvojcu je Zoran Panič prenehal z veslaškim športom, njegov soveslač Milorad Stanulov pa bo nastopil v skifu. Tako je ozek krog naših veslačev razbit in zanimivo bo opazovati, kdo bo prevzel oblast na domačem vrhu. Zanesljiv zmagovalec je zagotovo blejski četverec brez krmarja. Robert Krašovec, Bojan Prešeren, Dani Ferčej in Milan Janša so kljub kratkemu času v odlični formi in v tej sezoni so napovedi, da se bodo prebili v evropski veslaški vrh. Na tem so bili že lani, a jih je iz tira vrgel zvezni kapetan Srboljub Sarat-lič, saj jih ni uvrstil na olimpijske igre. Na uvodni veslaški regati na Blejskem jezeru bo nastopilo v članski mladinski in ženski konkurenci kar dvestooseminštirideset čolnov, saj so svojo udeležbo prijavili kar vsi naši veslaški klubi. Na staru bo v vseh konkurencah kar triintrideset klubov. Že danes ob 9. uri bodo predtekmovanja in ob 14. uri finalni obračunii Tekmovali bodo večji čolni, kot so četverec s krmarjem, dvojni dvojec, četverec brez krmarja in osmerci. V nedeljo bodo na sporedu boji v skifu, dvojcu in dvojcu s krmarjem. -dh Kranj — Številka 6 Uradnega vestni-ka Gorenjske je izšla 5. aprila letos. V njej objavljajo predpise vse gorenjske občine, od samoupravnih organov pa Samoupravna komunalno-cestna skupnost občine Tržič. Občina Jesenice objavlja Odlok o spremembi odloka o odstranjevanju in odlaganju odpadkov na območju občine Jesenice, občina Kranj pa odredbo o cenah komunalnih storitev v občini. Z objavo te odredbe so v kranjski občini začele veljati nove cene za porabljeno vodo, kanalščino in odvoz smeti. Cena za porabljeni kubični meter vode za industrijo se je povečala na 15,55 dinarja, od tega se 11 dinarjev odvaja kot prispevek za razširjeno reprodukcijo. Za gospodinjstva in ostalo potrošnjo pa se je cena za kubični meter vode povečala na 15,25 dinarja. Cena za kubični meter odpadne se je povečala na 13,54 dinarja od porabljene vode. Prispevek za razširjeno reprodukcijo pa znaša 10,40 dinarja od kubičnega metra. Cena odvoza smeti za stanovanjske površine znaša zdaj pri dvakratnem odvozu na teden 3,32 dinarja od kvadratnega metra, pri enkratnem odvozu pa 1,66 dinarja. Za poslovne prostore znaša pri dvakratnem odvozu na teden 4,42 dinarja, pri enkratnem odvozu na teden 2,21 dinarja od kvadratnega metra. Za odvoz smeti z manipulativnih in dvoriščnih prostorov znaša cena pri dvakratnem odvozu na teden 2,24 dinarja od kvadratnega metra. Za smetnjake pri enkratnem tedenskem odvozu pa znaša cena do 10 kilometrov 57,74 dinarja, na mesec in nad 10 kilometrov 87,46 dinarja. Občina Radovljica z odlokom spreminja povračilo stroškov delegatom, članom delovnih teles skupščine občine in izvršnega sveta ter članom kolegijskih upravnih organov. Izdatki, ki se priznajo za udeležbo na seji, znašajo 200 dinarjev. Občina Škotja Loka in občina Tržič objavljata resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana posamezne občine za obdobje 1981 — 1985 v letu 1985. V predpisih samoupravnih organov Samoupravna komunalno-cestna skupnost občine Tržič objavlja Ugotovitveni sklep, v katerem ugotavlja, da je bil samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalno-cestne skupnosti občine Tržič sklenjen in sprejet na skupnem zasedanju obeh skupščin 24. januarja letos. Sledi objava samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti in objava Statuta samoupravne komunalno-interesne skupnosti občine Tržič. P. S.: Uradni vestnik Gorenjske lahko naročite na naslov ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1 ali po telefonu na številko: 27-960. A. Žalar V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS PODNART - Predsednik skupščine krajevne skupnosti Podnart je sklical v torek, 23. aprila 1985, skupino strokovnih delavcev, katera naj bi rešila že dalj časa trajajoč komunalni problem. V naselju Gobovce pri Podnartu, ki sicer spada v krajevno skupnost Podbrezje, že od lani teče voda prek ceste. To ovira zlasti voznike motornih vozil iz Lipniške doline, posebno nevarna prometna past pa je bila na tem mestu pozimi zaradi ledu. V sejni sobi Kemične tovarne v Podnartu so se zbrali poleg predstavnikov obeh krajevnih skupnosti in lastnika zemljišča pod poplavljenim delom ceste tudi delavci območne vodne skupnosti za Gorenjsko, cestnega podjetja v Kranju, uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko in uprave za notranje zadeve iz Kranja. Seznanili so jih, da je komisija v ožjem sestavu opravila ogled poplavljenega cestišča na pobudo KS Podbrezje že sredi decembra lani, vendar lastnik ni pristal na napeljavo odvečne vode v Savo prek njegovega zemljišča. Zvedeli so tudi, da so v bregu nad Gobovci nastali v zadnjih nekaj letih novi izviri, poni-kovalnica ob cesti pa ne požira več vse vode in zato sedaj stalno teče prek ceste. Med skoraj enournim pogovorom so ugotovili, da mora upravljalec ceste zagotoviti normalno prevoznost po njej. Zapletlo se je pri prašanju, čigava je voda, ki ogroža varnost na cesti. Nanj so predstavniki vodne skupnosti preprosto odgovorili, da dvigajo roke. od tega problema, češ da nimajo denarja za te namene, sploh pa so za reševanje težav na cestah pristojna cestna podjetja. Veliko podobnih besed je bilo tudi med ogledom na terenu, kjer so ponovno ugotavljali vzroke problema in tehtali možnosti za njegovo rešitev. Ob iskanju najboljše poti za od- vodnjavanje priliva z brega so 7j«vana stili prvotno namero, da bi skozi1 ^ vi speljali vodo v Savo, zaradi #j 0eJ bi bilo treba prekopati zemlfl ,v"i lastnika iz Ljubnega. Tudi njeg1 *Ullji nasprotovanje je pripomoglo h W . čni odločitvi, da bodo presežek & ^vo od ponikovalnice prek ceste spW ^°vit po ceveh, naprej do Save pa ob^ °d.š omenjenega zemljišča na robu & ^br nika in gozdička po odprtem ko^ ^mo Dela bo financiralo in oprdf j^in; kranjsko cestno podjetje predv? 'f 2a ( ma do konca junija. Po V Podnartu so si med drugim oQ dali tudi nevarno prometno p<$ križišču pred železniškim prehod Sklenili so, da je treba jašek za t* fonsko napeljavo ograditi z op01 rilnimi tablami, cesto v križišč^ bo nujno izravnati z višino jašfcfl.' koj ko bo radovljiška cestna nost imela denar za ta namen. Sestanek v Podnartu sicer ni' zaman, a potrdil je našo zna$ slabost pri odpravljanju proble^ Za ne silno velik komunalni t blem se je moralo sestati kar 11 $ kovnjakov in političnih delavcev,* skupne rešitve pa so se komaj p^ li šele ob drugem srečanju. Zan} prišla pobuda iz krajevne skupili in ne iz strokovnih služb, ki so * v žne spremljati in reševati ta$ .probleme. In kaj bi bilo, če bi sk$ li dvigniti roke pred njimi tudi s° ^ krajani? Drugo spoznanje, ki moti, je P časnost reševanja omenjene te$ f»° l' Ker je bila ogrožena varnost v t metu, bi prav gotovo morali ukf$ ^ te ti hitreje. Predvsem pa od stroW ■ &a njakov ne bi pričakovali toliko i večnih besed. Za sestanek, če j1 .'"i do njega prišlo, bi morali priprl ^,° strokovno utemeljene predloge obenem stresali slabo voljo nad J*vi sporazumi v interesih krajanov * rs1 tem- . S. Saje ^ Od vodnega zbiralnika v bregu nad naseljem Gobovce pri Podnartu že priteka odvečna voda na cesto, kar ogroža varnost v prometu — Foto: S. 5* •si, ta oVr *o kon je zahteval trajna obratna sredstva, tri?1 na nima denarja in izgledov za novogradfl) Predos!jah*ni.niti 0 naslednjem srednjero#J obdobju.JpKj kajtftAkšne zavzetosti kraja1'" da bi imflffijthov kraj.vse, kar krajan potre takšne vj<(ie za*Hfelo»!^li splošen napredek zlepa ne srečamo. Jfeirjmo le, da bodo krajaj1^ zumeli svftje družbenopolitične delavce, d* storili vse, kar je'bilo v njihovih močeh. MarS mu jih lahko dajemo za zgled D. D 'rnC Pri v on &EK, 26. APRILA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN @©[^SMEnClLAS Vsaka ped zemlje naj bo skrbno obdelana Jt( ^anajst kmetov iz Kovorja, s Hudega, z Loke in Brda se je & ločilo za agromelioracije na petnajst hektarih zaraščajočih se Ijii tovnikov in senožeti. Dve petini denarja bodo prispevali lastniki 'jj te|*ujišč, ostalo kmetijska zemljiška skupnost Tržič. «jj ^Ovor - »V občini, kjer je nralo gi^ovitne zemlje, je zelo pomembno, °dŠkodnino od spremembe na- nosti kmetijskih zemljišč po- za izboljševanje travnikov, . lnskih in hribovskih pašnikov tfT 2a druge koristne posege v nara-' Poudarja Matija Ferčej, stroko- of iS' 0 ti- M % s«' L J* sodelavec in vodja kmetijske 1 f **ljiške skupnosti Tržič. »Lani iffl ^ izboljšali štiri hektare zemljišč t ij^mu pod Storžičem in v Grahov-■ef ^ ter uredili nekaj dostopnih poti |0 najbolj oddaljenih gorskih kme-»" J'" Letos končujemo dela na 15 hek-je travnikov in senožeti od Kovor-at Mo Brda, pripravljamo pa tudi »pa-"'Je« za izsuševanje zemljišč v Lo-H S Grahovšah in v Podljubelju l < ^vnik Ujezerca). Med kmeti je za ;f prstne posege v naravo veliko za-J^anja, saj sami plačajo le dve pe-Pni vrednosti del. Ostalo prispeva '^etijska zemljiška skupnost, ven- dar le pod pogojem, da kmetje sodelujejo z zadrugo in da njej oddajo tudi vse, s pogodbami dogovorjene tržne presežke mesa, mleka, pšenice, krompirja in drugih kmetijskih pridelkov.« V tržiški občini je letos največje »kmetijsko gradbišče« na travnikih in senožetih med Kovorjem in Brdom, kjer delavci in stroji Splošnega gradbenega podjetja Tržič na skupno 13!^ektarih površine znižujejo grbine in zasipajo kotanje, »čistijo« zemljišče grmičevje in širijo dva kilometra dostopnih poti. Zaraščajoči se svet, na katerem se po drugi svetovni vojni ni več redno kosilo ali ne dovolj natančno, naj bi z agromelioracijo spremenili v lepe travnike, na katerih bi najmanj dvakrat letno kosili in vmes še pasli živino. Pobudo za ureditev travnikov, pašnikov in senožeti so dali sami kmetje: Stanko Šlibar, Franc in Marjan Praprotnik ter Janko Žos iz Kovorja, Janez Praprotnik, Anton Pušavec, Janez Aljančič, Jože Rožič, Ivan Zupan in Ivana Šlibar s Hudega ter Doroteja Košir z Loke in Joža Grosa z Brda, izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti pa je njihovo pobudo tudi sprejel in za to namenil del denarja. Agromelioracija bo veljala okrog dva milijona dinarjev. Čeprav se številka zdi velika, se bo naložba vsekakor izplačala, saj gre to za enkratni in dolgoročni poseg v naravo, od katerega bodo imeli koristi še številni rodovi. »Na naši kmetiji smo že pred dvaindvajsetimi leti najeli buldožer, da je na zaraščajočih se travnikih »postrgal« grmičevje, razširil kolovozne poti in toliko zravnal kuclje, da smo lahko na njih kosili vsaj s kosilnico za hribovite predele,« poudarja Stanko Šlibar, Snarjev iz Kovorja, »Lani smo se odločili, da 2,4 hektara zemljišča dokončno uredimo za strojno obdelavo in izboljšamo njegovo rodovitnost. Ko bomo zdaj še razrite površine zatravili in pognojili, bomo na njih kosili trikrat letno in jeseni šepasli živino. Travnik, na katerem je' tudi porecej sadnega drevja, bomo potlej lahko kosili s traktorsko rotacijsko kosilnico, varnejše bo delo z obračalnikom, z nakladalnikom sena in z drugimi stroji, brez katerih si danes kmetovanja ne moremo več zamisliti. Letos, ko urejamo zemljišče, bo zaradi izpada krme prireja mesa nekoliko manjša kot druga leta; krme pa kljub temu ne bi smelo manjkati, saj smo drugod izdatneje pognojili kot sicer. Izračunali smo, da se bo naložba splačala v dvanajstih letih,« pravijo na Snarjevi imetiji, kjer,v prenovljenem hlevu redijo dvajset glav živine in oddajajo zadrugi mleko, meso, krompir in pšenico. C. Zaplotnik Problemi so važni, na seje Problemi niso povsod enaki, zato se je tudi pri novi akciji ZK •treba odločiti za različen pristop Kranj — Občinski komite ZKS Kranj je na svoji zadnji seji v torek zavrnil predlog predsedstva komiteja občinske konference o načinu izvedbe akcije »Aktiviranje lastnih moči v organizacijah združenega dela« z obrazložitvijo, naj predsedstvo pripravi drugačen predlog. Na ta način občinski komite ni zavrnil akcije, ki naj bi se začela po vseh občinah v pripravah na sejo CK ZKS. Ni pa se strinjal z načinom, naj bi v razpravljanje o iskanju lastnih sposobnosti in znanja privolili vse osnovne organizacije v vseh organizacijah združenega dela. V Delovni člani ZRVS Cerklje Cerklje — Tako kot po vseh krajevnih organizacijah ZRVS so se zbrali na programski konferenci tudi rezervni vojaški starešine iz Cer-kelj. Na srečanju v cerkljanskem zadružnem domu je spregovoril o pomenu Zveze rezervnih vojaških starešin in njeni vlogi predsednik KO ZRVS Cerklje Stane Bobnar, tajnik Franci Marn pa je poročal o delu članstva lani. Delo so ocenili kot zelo uspešno, saj so se starešine izkazali na vseh področjih njihove dejavnosti. Uresničili so celoten program izobraževanja članov, organizirali predavanje s poučnimi filmi ter se udeleževali vseh orientacijskih pohodov. Z velikim uspehom so organizirali streljanje z vojaško puško na strelišču v Poženiku ob praznovanju krajevnih praznikov v petih krajevnih skupnostih pod Krvavcem, kjer je lani sodelovalo kar 150 strelcev. Ob koncu so sprejeli obsežen program dela za letos. Med drugim načrtujejo tudi sodelovanje na raznih spominskih pohodih. Letno konferenco so obenem izkoristili za predavanje, na katero so povabili starešine s cerkljanskega območja. J. Kuhar kranjski občini namreč že kar v precejšnjem delu gospodarstva še kako uporabljajo svoje znanje in svoje sposobnosti, da tudi v težavnih, razmerah gospodarjenja dosegajo lepe uspehe. Pač pa bi verjetno kazalo s takšno akcijo prodreti v take delovne organizacije, ki že dlje časa gospodarijo na robu rentabilnosti. Katere so takšne delovne organizacije, je tudi znano, ne nazadnje iz podatkov o gospodarjenju v preteklem letu in tudi iz prejšnjih let. Na iskanje notranjih rezerv in opiranje na lastne sposobnosti so bile naravnane tudi razprave o sprejemanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Prav ob teh razpravah so tudi v takih delovnih organizacijah s težavami v poslovanju komunisti sprejemali sklepe in usmeritve. Zato bi bilo smotrneje potegniti te sklepe iz predalov in komuniste vprašati, kaj je bilo narejeno in če ni, zakaj ne. Verjetno bi bilo treba najprej začeti v osnovnih organizacijah ZK tistih delovnih organizacij, ki so s svojo neudeležbo na nedavni programski seji občinske konference ZK Kranj zgovorno nakazale stanje, v katerem so; za domala večino teh je namreč značilno, da so več ali manj v težavnem položaju, da imajo načete notranje odnose in še kup drugih problemov. Člani občinske konference so poudarili, da so prav gotovo že mimo časi, ki so dovoljevali splošnejši pristop do izvajanja različnih akcij, ki jih je vodila ZK. Če bi tako nadaljevali, bi le dokazali, da iz razprav o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ nismo znali potegniti novega načina dela. Prav to pa so med številnimi drugimi pobudami pričakovali tudi v osnovnih organizacijah. Zato bi bilo pritrjevanje zastarelemu načinu dela tudi pritrjevanje kopičenju novih sklepov in akcijam brez učinka. Prav zato bo občinski komite podprl vsako akcijo, ki bo zahtevala delo tam, kjer so problemi. Le-ti pa so kajpak različni v različnih okoljih. Prav to pa bi bilo treba upoštevati tudi v načinu partijskega dela. L. M. *OLFE VOJSK: e večkrat sem dobil črno piko *^an Begunje. Le kdo ga ne po-Postal je pojem prodora v _^t. Lani med najuspešnejšimi na *£enjskem. ■Po dvorišču spoznaš gospodarja, Tjv* ljudsko reklo. Bo že držalo za tovarne. Hitro opaziš, kje je kje se dela, kje ne zanemarja-Jj Podrobnosti, ki narede vtis. V j^u, da je to športna tovarna, j^irektor Dolfe Vojsk. Že dobro ietletje je njegovo ime povezano ■'anom. V šali bi lahko dejali, da slaven nič manj kot Elan. Še več takšnih imen v Elanu, imen stro-VrVJakov, s katerimi je povezan Pdor Elana v svet. Dolfe Vojsk je ^l^ten sobesednik, marsikaj ve •sedati, eni odkritost. I, **-lan omenjajo med lani najtesnejšimi na Gorenjskem.« |^spešnih in neuspešnih sploh (j^endarle, kaj je pogoj za uspeš- t^^rvi pogoj za poslovno uspeš-^.st je pravi poslovni program, to-^ le proizvodni, temveč trženje celoti, in finančne transakcije. slovni program pa ni odvisen le S[ listih, ki se ukvarjajo z njim, po-vhe razmere so odvisne tudi od ^Tga, ki jih daje. Tudi od sreče, 15' 1^. lrhaš takšen poslovni program, 1o katerem lahko izkoristiš predat položaja. Vse to pa je seveda ^Vlsno od kadrov. Uspeh pomeni, v"ehiinjati poslovne razmere sebi ^Prid. Če iz pogojev, ki jih imaš, Qs naredi zlato.« l *Ste v Elanu zadovoljni z uspe-°»n?« "Navznoter smo lahko zelo neza-juV°ljni in smo nezadovoljni, kar Ij/^Oni, da smo poslovno nemirni. 0vPa se primerjamo z drugimi de jf(iei^lrn.i organizacijami, , lahko re- fra ^a Je sestava poslovnega pro-rf^a, zagnanost in vse kar temu % najmanj povprečna.« kakšna je pri tem vloga vod- * tova j Jfej Švico, znani zbiralec prešernin y j^e bljani pa sploh ni hotel povedal M)e ima ... iP^h Saj vendar ne gre za lastništvo materialne dobrine! To je vendar j ^a.1; vsenarodna, kulturna dragoceno^ *r$ki si je nihče ne more lastiti. Pa tudi J ijei_ rokah v neprestani nevarnosti. P ker so Prešernovi rokopisi v zas^ i, ms S!,r bi se izgubile med selitvami, se p°Ib dovale ob nepazljivem ogledovanjjj ti tis stale žrtev vlage, požara ali ihse* ^ ^ Toliko Prešernovega smo že izl^ 5^ ' Vsaj to, kar je ostalo, bi morali * ^ ohraniti! ^ Pripomba: Tri želje Anastazij8 l* ' nca so na srečo priromale na^ P domovino, in jih ima sedaj v p°? j.*' lasti Narodna in univerzitetna ^°T^e'J ca v Ljubljani. T ?eI »j 1 * G sei Člani temeljne organizacije slušno prizadetih iz Kranja so tudi sami preizkusili, kako učinkovit je ročni gasilni aparat — Foto: S, Saje predavanje za člane Temeljne organizacije slušno prizadetih oseb iz Kranja. Na njem se je zbralo 22 udeležencev iz vseh gorenjskih občin. »Srečanje, kot je današnje,« je v pozdravu obiskovalcem dejal direktor Gasilsko reševalne službe v Kranju Miha Molan, »spada k preventivni dejavnosti. Prek seznanjanja ljudi s požarnimi nevarnostmi želimo preprečiti naraščanje števila požarov, obenem pa si prizadevamo z usposabljanjem za uporabo gasilnih sredstev doseči pripravljenost za hitro ukrepanje, če bi do požara prišlo.« Zatem ko je direktor Molan opisal drugo dejavnost njihove službe, je Janko Klemenčič spregovoril o vzrokih za nastanek požarov, ukrepih ob izbruhu ognja in pomoči gasilcev. Več o tem so obiskovalci izvedeli ob pomoči prevajalke Zlate Crljanko med ogledom filma Človek, zakaj tako. Številna vprašanja po ogledu filma so potrdila, da se slušno prizadeti zanimajo tudi za varstvo pred požarom. Žal pa še vedno, kot je opozorila njihova spremljevalka Crljanko-va, v naši družbi premalo skrbimo za seznanjanje služno prizadetih z mnogimi ključnimi dogajanji v vsakdanjem življenju in gredo zato povečini mimo njih. Poklicni gasilci so se potrudili, da bi gostom izbrisali tak občutek. Po predavanju in ogledu filma so jim pokazali uporabo ročnih gasilnih aparatov, kar so obiskovalci lahko tudi sami preizkusili. Ob koncu obiska so jim predstavili novo gasilsko vozilo za reševanje iz visokih stavb in drugo gasilsko opremo. S. Saje Izdelki invalidne mladine iz Vipave razstavljeni v Globusu s! d. Zat'^h i L za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla-Vojka iz Vipw, praznuje letos 20-letnico obstoja. Tu žive, se zdravijo in delajo otro& cerebralno paralizo. Ročna dela so ena od številnih vrst terapij v za$ ^* du. Vsako leto mladi tega zavoda tudi pokažejo, kaj so čez leto ust^ ^ rili. Lani so razstavljali v Ajdovščini in Novi Gorici, pred kratki^ \^ Lutkovnem gledališču v Ljubljani, v torek, 16. aprila, pa so v kraft \ skem Globusu pripravili razstavno okno. Če vas bo pot zanesla mif^, si le oglejte njihova dela. Na ogled bodo čez prvomajske praznike, F tem pa bodo to mini razstavo prenesli v Litijo, dd — Foto: F. Perd £ da sta domača obrt in različno ljubiteljsko ustvarjanje na tem obrt ju zelo vsestranska. — A. Z. ■K, 26. APRILA 1985 KULTURA .5. STRAN (§@3MgK^f©ISnCaAS »esniške lutke »ojdejo na Poljsko tkovna skupina KUD Jože Pler iz Besnice pojde ko- 1Z J6 maja z lutkovno predsta 74] ?,H. C. Andersena Grdi ra \ r na lutkovni festival 1°'Jsko — Veliko priznanje ino, ki snuje šele od na 'skupino, ki rjr^k-e jeseni, in za režiserja, J je tokrat prvič spoprijel ^ 'Utkovnim odrom ne h pil grlica — Tatjana Potočnik, 4l *n^a Vidic, Mira Eržen, Majda t ^uš, Magda Miklavčič, Zden-ob :*«kovec, Mateja Ošljaj, Roma-tf ' Eržen, Vida Selšek, Tomaž Er-in J*« Mira Brenkuš in režiser Janj* j Eržen so ob pomoči Matevža 8 rj*na in Saša Kumpa letos pri-N( javili odlično lutkovno predstavo LZg0aDi Hansa Christiana Ander-M jtja Grdi raček. Občinstvo jo je 3'I^krat videlo na občinskem sre-lutkovnih skupin v gradu °' *eselstein v Kranj«, nato so z njo m JJ°vali po okoliških krajih in na i i» jib gorenjskih lutkarjev, ]H ^ so ji selektorji prižgali zeleno iiclI2a rePuDnško srečanje lutkov-• skupin. Poleg navdušenja ob-i ^tva so tam poželi tudi vsa pri-a kritike in številna vabila na Vanja, med drugim tudi na lu-i festival v Katowicah, kamor maja. Ker je po enojem mnenju enajsterice mla- ji!" oij JJejo 23. ^ J^riern mnenju enajsienve imati« J? pesniških lutkarjev za njihov rt ?' ^lSer Janez Eržen, smo ga pov-J^ali, kako je lahko skupini lut-% U začetnikov in režiserju, ki ,(u^le poskuša v tej teaterski zvr-yl "KSPela tako dobra predstava. yji prizadevali smo si narediti do-* Predstavo in to nam je po mne-el J.tistih, ki so nas videli na odru, J uspelo,« je povedal uspešni re-r —- debitant. »Res, prvikrat ,.. se lotil lutkovne predstave. ■t tudi lutka je le del teatra, z i«* /J* pa se že dolgo ukvarjam. Kar ot, let sem se zaradi ljubiteljske-ni1 ^la na odru in zaradi pok lične-dela v Zvezi kulturnih organi-udeleževali tudi številnih se-; farjev. S polno glavo tovrstnega ^a na* ne m ^1° težko narediti 1 ^?vne predstave, vendar te je pokazati se lutkovnemu ob-j^tvu in slednjič tudi tistim, ki so ^se^ desetletje učili teorije. Lani ^ bil prvikrat tudi na seminarju 'utkovno dejavnost, za kar sem jj**vdušil leto poprej.« 0 likovnih predlogah Saša U^Pa je Janez Eržen tudi sam izli^ lutke, nato pa mladim lutkar-" «e prvi dan vcepil misel, da lut-^ mrtev predmet, da z igralcem i* V skupini mladih, ki so snovali fdega račka, je uspel ujeti pra-[ Ustvarjalno in sproščeno vzdu-' Začetniki v lutkarstvu so kma-'dojeli vlogo lutkarja. Z vsako _° vajo je predstava rasla, dru-jo dograjevali in po besedah Eržena je predstava resni-skupinski izdelek in ne avtoric6'0 režiserja, flfei i *e Predstava uspela, je tudi 'd V nenehnega iskanja. S pre-r° predstave nismo imeli za 4^--- Režiser Janko Eržen dokončano, vanjo smo vnašali nove elemente in jo plemenitili zlasti z glasbo.« Večji uspeh kot je besniških lutkarjev, amaterji težko dosežejo že prvo leto. Zato je režiserja malce strah, da prihodnje, morda manj uspešno leto ne bi prineslo razočaranja. »S ciljem, da delamo lutkovne predstave v prvi vrsti za otroke in ne zaradi festivalov in nagrad, se razočaranja ne bi smeli bati,« pravi Janez Eržen. »Uigrana skupina naj bi tudi v prihodnje skupaj ustvarjala, najprej naj bi napravili še kako predstavo za otroke, ko pa se mladi ustvarjalci teatersko prekalijo in dozorijo, pa tudi za odrasle.« Naj'dodamo, da so besniški lutkarji postavili lutkovno igrico le z 20 tisočaki. Kako skromna sredstva so to,dokazuje podatek,da je le prevoz na republiško srečanje lutkarjev v Novo Gorico Kranjčane stal še enkrat toliko. Da jim ni bilo pretežko začeti takorekoč iz nič, gre zahvala zlasti krajevni skupnosti in kulturnemu društvu. V Desnici je veliko posluha za lutkarsko dejavnost. Jemljejo jo kot del krajevnega kulturnega življenja in ne kot nekakšen privesek. To je mlade lutkarje v začetku močno podžigalo. Razumevanje v kraju odtehta celo več kot sedanji uspeh. D. Z. Žlebir 50. razstava fotografij Gorenja vas — V soboto, 27. aprila, ob 13. uri bodo v fotogaleriji Ivan Tavčar v Osnovni šoli v Gorenji vasi odprli petdeseto razstavo fotografij. Jubileje pa bodo počastili s posebno razstavo del članov Zveze fotoama-terjev Koroške. S svojimi deli se bodo predstavili člani fotokluba Gorenja vas, Foto-kino kluba Mavrica Radomlje, Fotosekcije Planinskega' društva Žiri, Fotokluba LTH Škofja Loka in Fotokluba Iskra Železniki. V goste pa s črno-belimi in barvnimi fotografijami ter barvnimi diapozitivi prihajajo štirje avtorji z zamejske Koroške: Willi Genser, Hans Peter Spock, Alois Federl in Jorg Schla-minger. KULTURNI KOLEDAR JESENICE — V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bodo v petek, 26. aprila, od 18. uri odprli razstavo akademskega slikarja Albina Polajnarja. Razstava bo odprta do 8. maja. BLED — V festivalni dvorani na Bledu je bila odprta planinska razstava — Fotodokumentacija Planinskega društva Bled. Razstava bo odprta do 6. maja. V Kosovi graščini na Jesenicah je na ogled razstava kovaških izdelkov Joža Bertonclja. KROPA — V Kovaškem muzeju v Kropi bo v petek, 26. aprila, ob 18. uri otvoritev zbranega gradiva o znamenitih Kroparjih, Juriju Varlu (1812-1874), Danijelu Pogačniku-Kroparskem (1835—1910), Kristini Šuler (1866—1959) ter dveh slikarjev: Janeža Krstnika Potočnika (1749—1834) in Petra Žmitka (1874-1935). KRANJ - V galeriji NOVA v Kranje razstavlja svoje risbe akademski slikar Zmago Puhar. V kavarni Kavka v Kranju razstavlja grafike in jedkanice Lev Zakrajšek. Razstavljal bo en mesec. LJUBLJANA - V galeriji Zve ze društev slovenskih likovnih umetnikov Ljubljana razstavlja svoje slike akademski slikar Zvest Apolloni . Razstava bo odprta do 18. maja. DOMŽALE — V Galeriji Janez Repanšek v Domžalah je odprta razstava slovenske umetne obrti iz Slovenj Gradca. Srečanje glasbenih šol Gorenjske Glasbena šola Radovljica, ki je skupaj s Psihiatrično bolnišnico letos pripravila tradicionalno vsakoletno Srečanje glasbenih šol Gorenjske, je privabila v graščinsko dvorano učence in učitelje vseh petih gorenjskih (nižjih) glasbenih šol (Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič). Že po tradiciji pa so bili vabljeni še gostje iz italijanskih Ukev in avstrijske Koroške; slednjih pa zaradi vremenskih razmer prejšnji petek ni bilo na begunjsko glasbeno srečanje. Skoda! Po splošni oceni sodeč se glasbeno šolstvo na Gorenjskem spet dviga. Nekaj je bilo tudi v Gorenjskem glasu o tem že napisanega v zvezi z rezultati minulega XIV. Tekmovanja učencev in študentov glasbe SR Slovenije (1985), pred nami je jugoslovansko Zvezno tekmovanje (Skopje, 16.—22. april), tokratno begunjsko srečanje pa za razliko od obeh omenjenih Tekmovanj ni imelo tekmovalnega namena. Kljub temu pa se je prav na tem Srečanju zvrstila kar pisana druščina instrumentalistov, solopevka, komorne skupine in (Mladinski) Pihalni orkester (GŠ Jesenice). V tej meri vrednotenja so bile prisotne skoraj vse instrumentalne skupine (klavir; pihala: ansamel kljunastih flavt, flavta in saksofon; trobila: dve trobenti; solopetje; godala: violina; harmonika in duo harmonik). Izostala je edinole popularna Tržič poje 85 Tržič — Danes ob 19. uri bo Zveza kulturnih organizacij Tržič v Osnovni šoli Križe priredila četrto revijo pevskih zborov tržiške občine. Nastopili bodo: zborček cicibanov WE Bistrica pod vodstvom M. Gašperlin in M. Hostnik, otroški zbor osnovne šole heroja Bračiča pod vodstvom Andreja Puhar j a, pevski zbor Mladika KUD Križe pod vodstvom Marjete Bohinc-Drucker, kvintet bratov Zupan, moški pevski zbor Društva upokojencev Tržič pod vodstvom Eda Ošabnika, komorni zbor Peko pod vodstvom Janeza Forška, moški pevski zbor BPT pod vodstvom Francija Šarabona. Ob koncu bodo z Jenkovo pesmijo Naprej nastopili združeni pevski zbori. Gost večera pa bo moški pevski zbor SPD Bo-rovlje pod vodstvom Melchiorja Ver-dela. DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE kitara in še to le po »zaslugi« manjkajočih Korošcev. V okviru letošnjega Evropskega leta glasbe smo v programskem branju glasbenega srečanja Gorenjske zasledili tudi glasbo slavljencev; Bachovo Sara-bando (s harmonikarjem T. Jakši-čem iz GŠ Tržič) in Handlovo Passa-caglio (s pianistko T. Cvelbar iz GŠ Kranj). Slovenska glasba je bila udeležena le z Matičičevo (klavirsko) Etudo št. 1 (s pianistko D. Ažman iz GŠ Škofja Loka), na jugoslovansko področje pa je srečanje poseglo tudi enkrat samkrat s Prokopijevo Doj-ranko (z odlično flavtistko S. Berton-celj iz GŠ Škofja Loka). Na Srečanju glasbenih šol Gorenjske so bile še posebej opazne igre mladega violinista M. Vlašiča, ansambla kljunastih flavt in saksofonista D. Prešička (vsi GŠ Radovljica), že omenjene flavtistke S. Bertonceli in harmonikarja R. Kranjca (oba GS Škofja Loka) trobentačev P. Dobrovoljca in M. Oberstarja (GŠ Kranj) ter Mladinskega pihalnega orkestra (GŠ Jesenice). Govorniki, ki so se tudi na ta način oddolžili letošnjemu Srečanju, pa so po vsakem nastopu GŠ podelili tudi spominsko listino za udeležbo in ki jih je v imenu soorganizatorjev podelil za Društvo glasbenih pedagogov Gorenjske njegov predsednik Valentin Bogataj. Franc Križnar Likovna galerija Janez Repanšek Razstava slovenske umetne obrti Rudnik — Včeraj so v Likovni galeriji Janez Repanšek na Rudniku pri Domžalah odprli razstavo slovenske umetne obrti, ki jo je pripravila Zveza obrtnih združenj Slovenije. Predstavlja se 40 izdelovalcev, večina ima že naziv mojstra obrti oziroma najvišja priznanja na razstavah domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu. Razstavljeni so izdelki iz stekla, keramike, usnja, ročno tkanje, čipke, izdelki umetnega kovaštva, izdelki iz zlata in podobno. Namen razstave je, da spodbudi to zvrst ustvarjanja, ki je bila doslej kar nekako v senci bolj uveljavljene in razvejane domače obrti ter hkrati pokazati, da si obrtniško ustvarjanje in umetnost na tem področju dokaj uspešno podajata roke. Razstava, ki naj bi v nekem smislu zapolnila praznino v času med dvoletnimi razstavami domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu, se hkrati vključuje v okvir prireditev ob 40-letnici osvoboditve, praznovanje ustanovnega sestanka OF in 15-letnice obstoja Zveze obrtnih združenj Slovenije. Odprta bo do 10. maja, ogledate si jo torej lahko med prazniki. L, 2. in 3. maja bo odprta od 11. do 18. ure, sicer pa je ogled možen ob petkih od 18. do 1. ure in ob nedeljah od 11. do 18. ure. Galerija Janez Repanšek na Rudniku je blizu znanega Arboretu-ma Volčji potok, torej bo izlet tja lahko prav prijeten. sava commerce trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki p. o. . ■ Po sklepu delavskega sveta DO Sava Commerce ponovno razpisujemo prosta dela in naloge VODENJE GOSPODARSKEGA SEKTORJA (za 4 leta) Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri s 5 leti delovnih izkušenj, — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — izpolnjevanje drugih pogojev, ki jih določa Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Pisne prijave z dokazili o doseženi izobrazbi sprejema kadrovski sektor DO Sava Kranj, Škofjeloška cesta 6, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka razpisa. kronika <*leda Venski zgodovinarji so tematsko ^lko svoje Kronike — časopisa za Jonsko krajevno zgodovino — to-P Posvetili Bledu, ki je tako kot če-Jjlovenski kraj dobil pogled v svojo jJOvino — Krajevno zaokrožene *tke so za ljudi zanimivejše, zaradi lih podpor pa lažje izidejo —- V prijetnem okolju graščine Grimšče Kt^rinega centra za razvoj domače in umet-— so v četrtek, 18. aprila, predstavili Bleda, tematsko številko Kronike, časovi** slovensko krajevno zgodovino. Časopis ,Jr Zveza zgodovinskih društev Slovenije, M* za krajevno zgodovino. Tokrat so sloven-L^jevni zgodovinarji dvojno štejvilko svoje-jjC^pisa posvetili zgodovini Bleda, ki je tako slovenski kraj dobil pogled v svojo pre-Kj^- Pred njim so podobno kroniko napisali o ftr»i, Ribnici na Dolenjskem in Mariboru. Bvilke časopisa niso tematsko zaokrožene, «vFe le občasno. Vendar ugotavljajo, da so ^ih ^eviike za ljudi bolj zanimive, zaradi de-i1 Podpor pa tudi lažje izidejo. Je pač tako, $ \\.^kšne stvari pri nas ni denarja in da pisci 10 Kr Već ali manj ljubiteljsko. (4- \ °nika Bleda seveda ne želi biti celovita po-đ[i ^reteklosti Bleda in njegove okolice. V njej J & ^ fazprave obravnavajo posamezne problemske zgodovine od zgodnjega srednjega veka do časa po drugi svetovni vojni in so v isti sapi prikaz opravljenih raziskav kot spodbuda in osnova za prihodnja raziskovanja. Prav na kratko velja predstaviti vsebino. Timotej Knific je napisal prispevek o arheološkem zemljevidu Blejskega kota v zgodnjem srednjem veku, ozrl pa se je na najstarejše sledove človekove prisotnosti v Blejskem kotu. Andrej Pleter-ski piše o župi Bled, ki je obsegala celotni Blejski kot in je bila z drugimi župami povezana v slovansko kneževino Karniolo; segel je torej v staroslovansko obdobje. Ferdo Gestrin piše o Bledu v fevdalnem obdobju do konca 18. stoletja. Ob koncu 10. in na začetku 11. stoletja je nastopil za blejsko ozemlje čas velikih sprememb, nastala so velika zemljiška gospostva, med njimi tudi gospostvo briksenških škofov s središčem na Bledu. Njegov prispevekse povezuje s prispevkom Janeza Hoflerja o umetnostnih spomenikih srednjega veka v Blejskem kotu: blejski grad, otoška in druge cerkve ... Ker so nam Kroniko Bleda predstavili v Grimščah, povejmo, da je dvorec eden izmed štirih iz 14. stoletja, ki se je ohranil do danes, v zadnjem času po zaslugi radovljiške tovarne Almira. Dvorci so bili še v Pod-homu, na Poljščici in Rečici. Jana Fischer piše o populacijskem razvoju in socialni strukturi okrajnega glavarstva Radovljica med leti 1869 in 1910. Vsekakor je to prispevek, ki daje izrazit napotek k nadaljnjim raziskavam, saj se je omejil na nekatere glavne splošne značilnosti. Te kažejo na nekatere značilne posebnosti, ki jih v razvoju slovenskega narodnega ozemlja ne zasledimo. Igor Smolej je dal prispevek k zgodovini blejskih gozdov, osvetlil je preteklost gozdarstva in gozdov na Pokljuki in Mežaklji na tistem delu briksenške gozdne posesti, za katero obstajajo najstarejši in vsi naslednji gozdnogospodarski načrti. Mirko Kampič je obdelal Bled na starih slikah (slikah, grafikah in fotografijah). Gradiva je seveda veliko, saj je Bled s svojo ožjo in širšo okolico izredno fotogenićen, mikaven seveda tudi za likovno upodabljanje. Dal je dve ideji. Bled naj razširi muzejsko zbirko slik v kabinet blejskih upodobitev, načrtno naj zbira originale, vsaj odlične kopije. Druga ideja oziroma predlog pa je spomenik izumitelju.fotografije na steklo Janez Puharju, ki je povezal ime Bled s svetovnimi središči znanosti in kulture. Jože Mahnič piše o Bledu in književnosti. Bled je v slovensko slovstvo vstopil v času prosvetljenstva z Blažem Ku-merdejem, ki je bil rojen leta 1738 v Zagoricah. V Ljubljani je bil ravnatelj normalke in kasneje okrožni šolski komisar v Celju in Ljubljani. Dunajski vladi je predložil načrt za uvedbo slovenščine kot učnega jezika v osnovne šole na Kranjskem. Bled pa je seveda povezan z velikimi imeni slovenske književnosti, začenši s Prešernom, pa tja do Cankarja in Župančiča, ki so ju najintimnejše vezi prikovale na Bled. Olga Janša-Zrrn piše o zgodovini blejskega turizma od začetkov do leta 1941. Bled spada med zgodnja turistična jedra na Slovenskem, ima pisano in bogato preteklost. Slavil ga je že Prešeren, njegove tople vrelce je omenjal Valvasor, zaslovel pa je sredi 19. stoletja po Riklijevi zaslugi. Prispevek Boža Benedika govori o počitniških vilah, ki so bile ponos blejskega letovišča. Močno so vplivale na urbanistično podobo kraja. Počitniške vile so se s hoteli, gostišči in drugimi turističnimi in športnimi objekti zlivale s starimi kmečkimi jedri blejskih vasi v pojem svetovno znanega letovišča. Božo Benedik je napisal tudi prispevek o čolnarjih in izvoščkih na Bledu, ki so zrasli iz potreb blejskega vsakdanjega življenja, danes pa so seveda predvsem turistična znamenitost, čeprav njihova stara vloga in pomen še nista povsem prešla. Franc Rozman piše o baronu Schvveglu, ki se je rodil v Zgornjih Gorjah pri Bledu, kasneje kupil dvorec Grimšče. Največ je storil za gradnjo železnic. Njegovo ime je povezano posebej z gradnjo bohinjske železnice, osta- la je celo legenda o čudnem večernem svetlika-nju na zamočvirjenih travnikih vzhodno od Grimšč. Bil je naše gore list, vendar je svoje poreklo, vsaj v političnem smislu, zatajil. France Benedik je prispeval kronološki oris narodnoosvobodilnega boja na Bledu, ki je bil center nemške okupacijske oblasti na Gorenjskem. Kljub temu so ljudje mnogo pripomogli k zmagi nad nemškim okupatorjem, svoja življenja je žrtvovalo 72 prebivalcev Bleda. Božo Benedik je napisal tudi prispevek o športnem utripu Bleda, saj so bile na Bledu vrhunske prireditve v šahu in veslanju. Kroniko Bleda so natisnili v 1.600 izvodih, domačinom je namenjenih 600 izvodov. Prodajajo jih v pisarni Turističnega društva Bled, cena je 700 dinarjev. Izdajo so denarno podprli: skupščina občine Radovljica, občinska kulturna skupnost, Turistično društvo, Turistična poslovna skupnost in Krajevna skupnost Bled ter blejske Vezenine in LIP Bled. Številko je uredil uredniški odbor z glavnim urednikom dr. Petrom Vodo-pivcem, odgovornim urednikom Marjanom Drnovškom in tehničnim urednikom Markom Štuhcem, oblikoval jo je Julijan Miklavčič. Uredniški odbor je tesno sodeloval z Božom Benedi-kom, prof. dr. Ferdom Gestrinom in, dr. Francetom Rozmanom. Ob izidu Kronike Bleda si velja zapomniti priložnostne besede Ferda Gestrina. Dejal je, da so tematsko zaokrožene številke dobra pot k pogledu v zgodovino posameznih krajev. O zgodovini Bleda jo je skušal pripraviti že sredi petdesetih let, vendar ni našel avtorjev. Po treh desetletjih so v tem pogledu velike razlike, avtorjev je veliko, vedno več jih je. Resda pišejo takorekoč ljubiteljsko. Vendar denar ne bi smel biti razlog, da podobne kronike ne bi dobili še drugi, za zgodovinarje prav tako zanimivi kraji. Ce vsakdo nekaj primakne, denarja ni težko zbrati. M. Volčjak GLAS 6. STRAN PRAZNIK OSVOBODILNE FRONTE PETEK, 26. APRILA 1 Slo je za obstoj slovenskega naroda Dva velika praznika sta pred nami, na Slovenskem posebej cenjena. Dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda in praznik dela. Čas res ni primeren za velika praznovanja. V današnjih težavah pa se oziramo tudi v preteklost, ko iščemo nove moči za razreševanje sedanjih problemov, za pravilno lotevanje bodočih. Znova načenjamo vprašanja vsebine Osvobodilne fronte, vprašanja (razvrednotenja dela. Josip Rus je v obeh pogledih resnično pravi sogovornik, osredotočili pa smo se na ustanovitev Osvobodilne fronte, njen značaj, odnose v njej. Pčgovor z Josipom Rusom nastal že pred meseci. Nič manj ni današnji, zato smo ga prihranili, saj ga boste te dni brez dvoma pozorneje prebrali. Nastal je ob novoletnem sprejemu, ki so ga Josipu Rusu pripravili v Radovljici. Ob lanskem občinskem prazniku so ga namreč imenovali za častnega občana radovljiške občine. Ujeli sta se dve želji. Naša po pogovoru z njim, njegova po natančni pojasnitvi skope utemeljitve, ki so jo v Radovljici napisali vob njegovem imenovanju. Ni povsem točna, nekako že moram utemeljiti, da priznanja nisem dobil kar tako, pravi smeje. Josip Rus hoče vselej natančno izraziti svoje misli, z ohlapnostjo se ne sprijazni. Morda zato, ker je pravnik, morda zato, ker že dolgo stopa po političnih poteh našega življenja. Še vedno se udeležuje sej predsedstva socialistične zveze. Vendar bolj poslušam kot govorim, pravi. Ostaja pokončen in dosleden, skromen in pošten, v visoki starosti je ohranil življenjsko živahnost in bi-strost. Še zdaleč ni lahek sobesednik. Prav prijetno pa zna kramljati o vsakdanjih stvareh, o preteklosti rodnega Bleda. Skupaj se zasmejeva, ko pravi, da ni dolgo tega, da je moralo to biti tam okoli leta petintrideset, jaz pa mu odvrnem, da je to vendarle daleč nazaj. Ne, ni mi treba pomagati, zavrne pomoč, ko odloži plašč in palico na obešalnik. Vsak gib, ki ga lahko naredim, je dobrodošel. Da, res je, še vedno se vozi s kolesom, do Radovljice z Bleda, kjer prebije poletja, zime pa v toplejšem stanovanju v Ljubljani. Nobenega velikega avtomobila, nobenega šoferja, iz Ljubljane se je sam pripeljal z avtobusom na novoletni sprejem v Radovljico. Še vedno izžareva pripadnost zdravi, naravni telesni vzgoji, ki jo je udejanil z dolgoletnim delom v sokolski organizaciji. »Pri ustanovitvi OF ste sodelovali kot zastopnik sokolske organizacije, torej moramo začeti pri njej. Kdaj ste začeli delati v sokolski organizaciji, kakšen je bil njen značaj?« »Na Bledu sem decembra 1918 oživil sokolsko društvo, vodil dvajset prostovoljcev in z njimi v Podrožci sodeloval v bojih za severno mejo. Kot sodnik sem delal v več slovenskih krajih, tam sodeloval v sokolskih društvih, kasneje v vodstvu sokolske organizacije. Po letu 1936 je imela v petih.župah več kot 280 društev s 40 tisoč člani. Vsa Slovenija "je bila posejana z njimi, kar se je zgodilo v Ljubljani, je odmevalo po vsej Sloveniji, naše delovanje je bilo enotno in homogeno. Natančno smo označili tudi značaj naše organizacije in razglasili njeno popolno samostojnost, ki- smo jo ohranili do ustanovitve OF. Sokolska organizacija je temeljila na družbenih načelih, ki so prirodna osnova narodnostnega, ljudskega gibanja; na narodnostnem in telesnovzgojnem (neverniškem) načelu. Sokolska organizacija je bila pomembna družbena sila, ki ni hotela in smela postati politična, saj je bila vzgojna. Politični pomen smo prevzeli šele z ustanovitvijo OF.« »Kakšna je bila sokolska vzgoja?« »Pospeševala je samostojno rast slovenskega človeka, temeljila je na prirodni danosti človeka kot enotnega bitja. Sokoli smo vzgajali upornost, samostojnost, osrednji načeli sokolske organizacije sta bili delo in odgovornost kot veselje in ponos. To seveda ni bilo v soglasju s katoliško vzgojo, ki temelji na delji-vosti duše in telesa, na podrejenosti in poslušnosti. Takoimenovana katoliška akcija po letu 1936 je bila odločen napad na sokolsko vzgojo, oblasti so nam očitale brezboštvo.« »Od prirode do svobode torej?« »Poglavitni cilj sokolske organizacije je bil, da bi Slovenci sami odločali o svoji usodi, da bi jih za to vzgojili in usposobili. Zagovarjali smo* narodnostni princip samoodločbe, ki je k nam prodrl že leta 1917 (majniška deklaracija). Vendar pa revolucionarni razmah po prvi svetovni vojni ni združil vseh Slovencev, v dobi stare Jugoslavije smo bili še bolj razkosani. Tristo tisoč Slovencev je ostalo zunaj meja domovine. Primorsko je Italija dobila za nagrado, že tedaj se začenja ogroženost obstoja slovenskega naroda. Položaj se je usodno poslabšal po vzpostavitvi fašističnega režima Stojadinovič-Korošec leta 1935, ki je vodil naravnost v izdajstvo in zlom države. Katoliška akcija je imela zarotniško pozicijo. Po letu 1935 slovenskega človeka ni več, nastopi katoliški vernik. Katoliška cerkev narodnostnega principa pač ne priznava, ne more ga priznati, saj je enotna, mednarodna organizacija vernikov, ne pa narodov.« »Kakšno je bilo sodelovanje s komunisti do ustanovitve OF?« »Povsem svobodno, sokolska organizacija je nastopala samostojno. Sokolsko organizacijo je v OF pripeljala njena lastna pot. Bil sem na sestanku s komunisti 13. januarja 1941, seznanili smo se z razmerami, se pogovarjali o mogočem sodelovanju. Glede sodelovanja s komunisti pa je seveda treba vedeti, da je bila komunistična partija po ustanovnem sestanku na Cebinah v globoki ilegali. »Kaj vam pomeni ustanovitev QF?« »OF je pomenila uveljavitev načela samoodločbe slovenskega naroda. Ustanovljena je bila kot nova, vsenarodna, enotna politična organizacija z naslednjim programom: prvič, združitev vseh ljudskih sil za oborožen odpor proti okupatorju; drugič, osvoboditev in združitev vseh Slovencev; tretjič, povezanost z drugimi narodi Jugoslavije in četrtič, naslonitev na Sovjetsko zvezo. Odločitev za OF ni bila preprosto posledica nekega poziva, temveč je rasla iz dojemanj a razmer in razvojnega toka. Spoznanje o nujnosti enotnega nastopa za ohranitev narodovega obstoja je zorela že prej, v boju proti fašističnemu režimu.« Josipa Rusa so lani v radovljiški občini imenovali za svojega častnega občana. Novoletni sprejem sta zanj pripravila dotedanji predsednik radovljiške občinske skupščine Boris Šetina (na desni) in novi predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard Tonejc (na levi). »Komuniste in Sokole je torej pripeljala skupaj skrb za usodo slovenskega naroda in domovine?« »Samo to. Nismo bili politična stranka in razredne koristi niso bile naša skrb. V tem smislu sem naše razmerje in sodelovanje s komunisti razumel že januarja 1941. Razumeli smo, da gre za resno, vsenarodno zadevo, ki jo je veleval čas. Šlo je za uresničevanje načela samoodločbe, vendar pa nam ni šlo za načelo samo, šlo je za obstoj slovenskega naroda v najbolj olnem smislu. »Obstoj slovenskega naroda je bil torej glavni motiv za sodelovanje s komunisti in za ustanovitev OF. »To je bila zapoved časa, zapoved, da moramo za vsako ceno braniti narod sami. Slo je za takojšen oborožen odpor, saj bi bilo sicer vse skupaj prazno govorjenje, ki se ne bi moglo postaviti po robu nasilju. Jugoslavija je bila v rokah okupatorjev, ni bilo vlade, nobenega političnega vodstva, ni bilo armade, ničesar. Zato smo se odločili za OF, izkušnje iz leta 1918 pa so govorile, da ne smemo zamujati. Torej že januarja ni bilo nobenega zadržka, da ne bi sprejeli ponujenega sodelovanja komunistične partije. To je bila edina stranka, ki ni bila obremenjena z odgovornostjo za fašistični režim in zlom države. Hkrati pa je imela enotno organizacijo po vsej Jugoslaviji. To sodelovanje je bilo nujno, odločilno. »OF je torej predstavljala narod kot celoto, bila je nova stopnja v njegovem razvoju.« »Seveda. Zrasla je iz slovenskih razmer in je torej mogla biti ustanovljena izključno za slovenski narod. Zato je bila lahko le enotna, vsenarodna organizacija. To ni bila koalicija skupin, temveč je združevanje v osvobodilni fronti predstavljalo slovenski narod kot celoto. Poleg so bili tudi kulturni delavci, saj bi sicer nekaj manjkalo. Seveda pa je upoštevala usodno povezanost z drugimi jugoslovanskimi narodi, ni priznala razkosanja Jugoslavije in nasilja nad njo. Zavzemala se je za zavezništvo z naprednimi protifašističnimi silami v svetu. Nobena druga usmeritev ne bi mogla izpolniti zahteve po obrambi naroda, v položaju, v kakršnem je bil.« »Vendar je komunistična partija kasneje postala odločilni dejavnik.« »Z napadom na Sovjetsko zvezo je usoda za komunistično partijo postala odločilna. Stvari so se spremenile, komunistična partija je postavila glavno poveljstvo partizanske vojske. 15. junija smo še imeli prvi plenum OF, kasneje je postala vse bolj (transmisija) odločanja. Komunistična partija je krepila svoj vpliv, kar je bilo odraz razmer pa tudi logika politične stranke. Ne smemo seveda pozabiti, da je bila kot edina politična organizacija prisotna v vsem jugoslovanskem prostoru, povezana je bila s Kominterno, kar je imelo svojo težo. Svojo vodilno funkcijo je partija opravljala uspešno. Poglavitna naloga 10 OF pa je bila ohraniti enotnost gibanja. Svoje stališče smo sokoli povedali aprila 1941 in na njem ostali. Za nas je bilo bistveno uresničevanje programa.« »Po osvoboditvi so bili osnovni programski cilji doseženi.« »Ker je komunistična partija prevzela oblast, fronta takšna, kot je bila,ni bila več potrebna. Sicer pa o razmerju med partijo in frontno nič kaj radi ne govorimo, ne vem, če je zadovoljivo urejeno. »Delo in odgovornost kot veselje in ponos, ste dejali, sta bila v središču sokolske vzgoje.« »Vsekakor bi morali širiti svobodo in uveljavljati delo kot najvišje načelo človeške družbe. Vsako delo je družbeni prispevek, nobeno delo ni nečastno. Kdor zna več in bolje delati, več velja. Delo je tisto, ki izničuje uravnilovko. To je naravna in družbena danost veljavnosti dela in legitimna družbena enakopravnost človeka kot prirodno določenega, nedeljivega razvojnega bitja. Z odgovornostjo se ni moč igrati Vsak človek za svoje delo hočeš-nočeš odgovarja. Q bi se vsak, ki dela, tega zavedal, bi bila to resnično nova osebna moralna vsebina. Z vsako odločitvijo kaj šele z njeno uresničitvijo, sta povezana namen in odgovornost. Če človek nima možnosti, da sam skrbi in odgovarja za svoje delo, ki je njegova osebna in družbena vrednost, se le težko zaveda, da je vsako njegovo dejanje hkrati on sam.« M. Volčjak JOSIP RUS, pravnik, telesnovzgojni in družbenopolitični delavec Rojen 16. marca 1893 na Bledu. Gimnazijo je obiskoval v Kranju, Prl študiral na Dunaju in leta 1921 diplomiral v Ljubljani. Po letu 1922 je sodnik. , Sodeloval je v vodstvu Zveze sokolskih društev Slovenije in se 13. j— j a 194,1 sestal s komunisti. 27. aprila 1941 pa je kot zastopnik te organih sodeloval pri ustanovitvi OF in postal predsednik iO OF. 1942: član izvršnega odbora AVNOJ. 1943: podpredsednik IO OF oziroma SNOO, pozneje SNOS delegat II. zasedanju AVNOJ, kjer je bil izvoljen za podpredsednika AVNOJ z»' venijo. 1944: julija odšel iz Slovenije na Vis na delo v predsedstvo AVNOJ AVNOJ3 V 0svobojeni Be°grad; bil je član zakonodajne kotf% Po osvoboditvi: — član vodstev OF oziroma SZDL Slovenije in LFJ oziroma SZDL 3* slavije, se k Job< *nisko fo* je — republiški in zvezni ljudski poslanec, — podpredsednik prezidija Ljudske skupščine FLRJ, — član KP Slovenije od leta 1948, — član predsedstva skupščine LRS, rs Kji — predsednik Partizana Jugoslavije in član uprave Partizana Slovenk ^otric lllna Jtoodi i J- k.i< Nosilec Partizanske spomenice 1941. Častni občan Ajdovščine in Radovljice in imetnik drugih priznanj. Temeljne točke OF slovenskega naroda - nas Hila OF slovenskega naroda proglaša, da neomajno vztraja na načelnih osnovnih točkah, sprejetih na II. plenarni seji SNOO, ki se glase: 1. Proti okupatorju je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo. 2. Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev Slovencev. 3. Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov, OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovenskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe. 4. Za osvobodilno akcijo in aktiviza-cijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva. 5. Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so m1 a »s Če s **jih Ni Protifašistično gibanje sokolske organizacije v Sloveniji, z vodstvom v Ljubljanski župi, je tekom petih let z nepopustljivim odporom proti režimskemu pritisku samo ohranilo svoj obstoj vse do osvoboditve. Na II. obrambnem zboru Ljubljanske župe 8. maja 1938 je vodstvo Ljubljanske župe ob navzočnosti 7 tisoč pripadnikov pozvalo vse Slovence na vseljudsko obrambo proti nasilju z besedami: Tisočletna doba nasilja, zločinov in prevar tujih gospodarjev nas poziva k nerazdvojni enotnosti, k odločni obrambi naše zemlje, naše svobode in samostojnosti, našega življenja. Ne slabimo naše edinosti z nezaupanjem in malodušjem. se obvezale, da bodo lojalne v bojnih odnosih. 6. Po narodni osvoboditvi prevZ%Hh na slovenskem ozemlju oblast OF l0r' venskega naroda kot celota. , i dolJ 7. Po narodni osvoboditvi uved* i^. dosledno ljudsko demokracijo. |^ vprašanja, ki presegajo okvir naf^ e osvoboditve, se bodo reševala na $ y den ljudski demokratičen način. h,, n Glede na slovenske narodne po^ ^ o i in glede na dejstvo, da se bliža »De še narodne osvoboditve, dodaja OF' k S( venskega naroda svojim Temeljni"1 *Jij0 čkam še dve naslednji točki: p( 8. V skladu s slovesnimi izja^ jjdi ] Churchilla, Roosvelta in Stalina b° J* n svoji narodni osvoboditvi o notr* t, kc ureditvi Združene Slovenije in o sv" H, h zunanjih odnosih odločil slovenski mjt. rod sam. OF bo to elementarno vr& j>e c slovenskega naroda uveljavila in w& j nila z vsemi sredstvi. ^Sl\ F"to iti 1 l*sk *t*lVi Obramba proti napadalcem i* zločinu je obvezna in splošna. Obramba proti nasilju je moral' na zapoved človeštva. Ni vreden človekovega imena, " ne brani svobode. Narod, ki ne br»' ni svoje zemlje in svoje kulture ,«•» narod. Bratje in sestre, ti naša mladin* ves naš narod, vsak brez izjemft vsak na branik za našo zemljo, & ^j. našo družino, za našega otroka, našega brata. Obramba zahteva združitev vsel1 duhovnih in naravnih sil v urejen** enotno usmerjeno skupno moč. O* napadu mora biti vsak na svojelj mestu, vsa sredstva morajo bit* urejena in pripravljena. J Odgovornost So ljudje, ki jim odgovornost ne prizadeva skrbi. Zanašajo se na to, da jim ne bo težko, če ne bodo uspeli, usmerili pozornost posameznikov in množic na vzroke in dejstva, ki bodo njih zanimanje bolj vezale nase kakor poedine osebe, opozoriti jih na »nastale nove velike težave«, zabrisati minule dogodke, zamračiti spomin in prevleči s pozabljivostjo, kar je bilo. Radi grade »boljšo bodočnost«, nalagajo potrpežljivost poslušnim in zaupanje vernim, se dvigajo v nadčutni svet idealov in čustev, govore o svetlih vzrokih žrtvovanja, o junakih, mučenikih, o pove-ličanju trpečih, prekipevajo v čustvih domoljublja in človekoljubja, pa spet razpredajo mreže in nastavljajo zanke, da polove neposlušne dušice in jih zapro v kletko, da bi ne budile uspavane množice. Pozivajo na red in disciplino, kličejo na pomoč oblastvo, dolže, obtožujejo, obsojajo in se zgražajo nad propalostjo — vse zato, da uduše lastnega otroka — spaka. In treba je priznati, da je že marsikomu uspelo s takim »plemenitim« varajanjem izogniti se obračunu in sodbi. Toda le za kratek čas. Neogibna doslednost vsakega in vsega dogajanja prikliče spet iz zatišja in poza-bljenosti vsakogar, ki je grešil proti odgovornosti, in ga izroči obsodbi. Nihče ne ve, kdo mu bo sodnik, nihče ni pozvan, da izbira sodnika, nihče ne ve, komu bo pripadla ta naloga, kje bo sodba, ne kakšna bo kazen, sarnQ eno je jasno in očitno, da mora biti obsojen, kdor ni ravnal po odgovornosti. Odgovornost je mogo- či Kij to. o čna samosvoja stvar, ni vidno* ^ prijemljiva, nihče je ne vabi, n* ^ se ji ne more ogniti, povsod je ? f^j na mestu, vodi vse človekovo rav ^ nje, ga ocenjuje in presoja, m^' |isn stavlja pravila in zakone, snujt ganizacije in države in prisosfl ^ VSaki SOdbi nrfnnimmnei \p P \ Odgovornost je ključljiva sankcija dejanj. Sleh^ j% mu dejanju sledi, umakne se p^ \ nosti, če je ona potrdila dejo % strogo in dosledno pa nastopo $ zmotnih in je neizprosna pri zlov *1 dejanjih. Pravično razlikuje malimi in velikimi dejanji, med Umi in velikimi storilci. Ne bor ^ oblastva, ne nasilja, je vedno i£ jena, dostojna in neranljiva. ™ na dejanja odpušča z lahkimi P0^ \ * dicami, zlobna strogo kaznjuje odpuščanja. Tak je zakon resiUc ^ morale, od nikogar postavljen, j0 od sebe veljaven in neizbegljiv-, v^ se nc čudi prevaranec,. mali rt°f ^ janček, če ni uspel s svojo »dip}° ie .cijo«, če ga položaj, oblast in sil" ^ so mogli rešiti obsodbe. ( , Odgovornost je merilo za de} Jto po njih pravilnosti in merilo yt šilca po njegovi moralnosti, v. 'j* varnost kaže stopnjo pravičnog \ janja in moralnosti osebe. Odg0 rf nost ima svojo sarnozakonitostj * dopušča nosilcu, da bi se ji od J in mogel odreči. Kdor je njeni*11 { * tcuam zadostil; je prost obvez* ^ je svoboden, in to je njegov na] uspeh, nobeno drugo prunanri večje in mu ne more biti dano- ^ (Prvi del članka, ki ga je Joi-ip |Pi leta 1938 napisal glasilo Sokol) ' ?EK, 26. i ^ialistična zveza delovnega t ^s^ya je naša najbolj množična j^iizacija, saj združuje večino Teslih ljudi. Pomeni, da smo vsi P' člani. Kakšna pa je njena S S APRILA 1985 PRAZNIK OSVOBODILNE FRONTE 7. STRAN (^mmsgoJJglSIGLAS Vili Tomat: Ljudje se v SZDL povezujejo zaradi skupnih interesov Boris Markelj: Najbolj so aktivni odbori v manjših krajih Vnost in katere so njene najbolj i-*mbne naloge in kakšna njena fta? Kako SZDL nadaljuje tradi-2* Osvobodilne fronte slovenskega i ^°^a» katere naslednica je? O tem I se pogovarjali s predsednikom ^občinskega sveta SZDL za Gorsko Vilijem Tomatom. odstvom Komunistične par-j|e je bila že nekaj tednov po napaja na Jugoslavijo ustanovljena Os-.^odilna fronta Slovenskega naro-{ kjer so premagali politično nežnost, strankarsko razcepljenost Nasprotja ter združili vse napred-} ljudi v boju za osvoboditev slo-.^skega naroda. Njena značilnost 'bila v tem, da je bila najbolj akti-a »spodaj«, na terenu. J^e sedaj, 40 let kasneje, ocenjujejo .^el° SZDL, vidimo, da so zunaj L^ih naselij,, na deželi, krajevne i ftference, vaški odbori.ponekod pa \j\ soseske, zelo aktivni. Ljudje so l^toiaknjenih krajih veliko bolj od-. ni od lastne iznajdljivosti, od prid-2l jJti in solidarnosti, kot pa v me-pi |j > zato so tudi bolje organizirani, j^jo združiti moči, če hočejo reši-Joločene probleme, s katerimi se v ' iu* kraJm ukvarjajo organizirane ^ u2be, in če hočejo napredovati.« I0f V jendar pa se tudi tu zelo redko 4 h*01** ° političnih aktivnosti, oziro-" * o aktivnosti SZDL. ij'^elo v SZDL je prostovoljno. Lju-,se vključujejo zato, da skupno J:1}o določene probleme, katerim J. posamezniki niso kos. V SZDL to n* »organizacijske« discipline, i i i?a Pr*mer v 2K, in tudi takšne r0 i.' kot je v društvih, zato je večkrat v, 5*. kot da ni dejavnosti. Razen tega J h ^ povezuje vse družbenopoliti-t S? 0rganizacije, organizacije, dru-in družbene organizacije, ki so »katere zelo množične in delavne. > Jj° aktivnosti SZDL ne gre ocenje-ihi!e ^° sestankih krajevne ali ob-ei* konference in višjih forumov, ^več po dejavnosti vseh sil, ki so 8&nizirane v njenem okviru.« ^jub temu so še vedno očitki, da ^ZDL premalo množična. "^e strinjam. SZDL še vedno ni U^^- strinjam. oz,ui_i se veano ni l^wSto, kjer bi vsak iskal možnosti za Spanje težav in to od eksisten-W ^° ^žav, ki se pojavljajo pri i^0Ju samoupravljanja in družbe-^konomskih odnosov. SZDL je. še ^oo premalo odprta za vse pobude i^edloge. Preslabo se uveljavljajo ^je, tribune in podobne oblike, lik ,Se ljudje sestanejo zaradi skupil interesov in skupnega iskanja h 1 iz določenih težav. Tu ni proble-zaradi sklepčnosti, kot se pojavio v delegatskih skupščinah, in & SZDL so rekli: % n • & S^TN^i2 Stremfelj, upokojenec: %d tjg. L bi morala biti gonilna sila v xi \ ^u in krajevni skupnosti, ker vsi je komunisti, niti kristjani in ifi • b* nas morala povezovati. Ven- 'iii ( J° je na terenu premalo čutiti. Če ^ loi?rec^sednik krajevne konference rti1 ^m5* ^e ^re' sicer vlada mrtvilo. • ,^kci~ d4foh*Cl0narJe Je namreč zel° težko rt tau**' ^°lam lJucrJe nočejo delati in & >0sYauJ° bremena na sicer dobre in 0 . '^ne ljudi, ki pa se v današnjih Ijj^erah težko znajdejo. Treba pa je ■i C -Veliko delati in to ljudi odbija. of sih so bili učitelji steber dejavno-f6-na vasi, danes pa jih izven šole ZJ vidimo.« P j Alojz Kržišnik, strojni inženir !. ^>jkrnet: »V vsakdanjem življenju i h\ kaj malo potrebujemo, če pa i jo Javljamo v kraju kako večjo akci-V' i v4^a b* kilo nujno usklajevanje med n° Jov arii. krajevno skupnostjo in od-10' je črnimi službami. Bilo bi uspešnejšo Ce bi ga vodila SZDL, kot če ga vo- 2 Posamezniki.« gjfi, 1^ ivo Petrovčič, predsednik sveta zt (j?^vne skupnosti Gorenja vas: »Ve-t$ i* zadev v kraju se rešuje prek sve-\/VaJevne skupnosti. Ljudje so tako fjCli jifj n3eni. Imamo pa tudi primere, na i'fl Jo lller na Srednjem brdu, ko funkci-',{ Va*vradbenega odbora opravlja kar 7i - C- odbur SZDL" NaibolJ bi SZDL D Hj^e potrebovali tam, kjer sedaj ni ■j ve °8ar, ki bi jim prisluhnil in njiho-H ^°^rebe posredoval naprej.« 'V Branko Subic, ekonomski teh-jjf : »Naš vaški odbor SZDL je pri-jl^ll proslavo za dan žena in pogo-ip t)f^v za starejše žene. Sedaj smo ) qiagali, da bi povezali vsa društva*1 v kraju. Sicer pa delamo šele leto dni in še ni tiste razgibanosti, kot bi jo želeli.« Stanko Mezek, voznik viličarja in kmet: »V vaškem odboru Leskovica sem delal 25 let. Nič ni šlo mimo nas. Ne elektrika,ne telefonija.ne ceste in ne vodovod, ki ga sedaj urejamo.« • Pavel Razložnik, gradbeni delovodja: »SZDL je premalo prisotna na terenu. Morala bi biti tista sila, ki bi pred vsako akcijo obvestila ljudi in povedala, kaj se pripravlja in kaj bo treba narediti.« • Marjan Ajdovec, tehnični vodja: »SZDL pobere članarino, dobro pa dela . Rdeč križ in gasilci. Zelo dobro delajo tudi borci, ki razen tega lepo skrbijo za svoje člane.« • Tine Markovič, upravljalec avtomatov: »SZDL dela. Enkrat letno poberejo članarino. Pravkar sem plačal za naju z ženo, za vsakega po 50 dinarjev.« • Mateja Šubic, prešivalka: »Nekaj sem slišala o uličnih odborih SZDL, samo ne vam kaj naj bi delali. Veliko ne morejo, saj članarina ni visoka.« • Marjeta Kavčič, administrator- ka: »Ne vem, kdo je predsednik krajevne konference, niti občinske in me to ne zanima.« • Ivana Gazvodu, delavka: »Imamo vaški odbor SZDL, kjer smo se pravkar dogovorili o tem, da bomo poskusili olepšati naš kraj, pripravili pa smo tudi očiščevalno akcijo.« • Gorazd Ravnikar, dijak: »SZDL skrbi za volitve. To so vsake štiri leta. Sicer pa naj bi bila naša najmnoži-čnejša politična organizacija, le ne vem, kaj dela.« Ali se dejavnost SZDL dovolj čuti med ljudmi? »Mislim, da ljudje dobro poznajo delo republiške konference SZDL, sekcije in tribune, saj imajo dovolj velik odmev v tisku in na televiziji. Na drugi strani je SZDL prisotna v krajevnih skupnostih oziroma tam, kjer se rešujejo določeni problemi. Kar je vmes, pa ljudje manj poznajo. Vendar menim, da zato, ker se i na primer, stališča predsedstva socialistične zveze v občini prenašajo v občinski družbenopolitični zbor in so tam predstavljena kot stališča zbora in ne SZDL. Iz tega je tudi občutek, da je SZDL manj aktivna in da je ni opaziti. Prav zato bi moralo biti več dejavnosti izven formalnih oblik dela v obliki sekcij, tribun in podobnih oblik, kjer bi iskali poti za lepši jutri.« L. Bogataj tudi ni bojazni, da je že vse naprej pripravljeno in odločeno.« Kako se uveljavlja frontna organiziranost SZDL? »V krajevnih konferencah je bolje kot na višjih ravneh. Tam je odvisno j od ljudi, od aktivnosti* in nalog. Važno je,kdo vleče voz naprej in je vseeno, kateri organizaciji ali organu v krajevni skupnosti pripada. Sicer pa menim, da v Zvezi komunistov, zlasti v osnovnih organizacij ah, še vedno nismo dovolj naredili, da bi bil vsak komunist tudi aktivist socialistične zveze. Dela komunistov še vedno ne ocenjujejo po tem, kaj so naredili v samoupravi in tam,kjer živijo. O tem je bilo v razpravah po 13. seji CK ZKJ veliko govora.« Katere pa so trenutno najpomembnejše naloge SZDL na Gorenjskem? »Spoznanje, da lahko sedanje težave presežemo le s samoupravljanjem, je prevladalo povsod. Vsi pa še ne vedo, da je dohodek družbena kategorija. Zato se pojavlja zapiranje v tozdovske, ozdovske in tudi občinske plafone. Vendar je Gorenjska tako zaradi geografske lege kot zaradi gospodarske sestave močno povezana med seboj. Vse občine, razen škofjeloške, so obmejne, skupno je treba razvijati turizem, skupna je preskrba z vodo, varstvo zraka, cestno omrežje, vsi imamo predelovalno industrijo in zaradi vsega tega se moramo pogovarjati med seboj pa tudi z Ljubljano in Primorsko. Skupno urejamo izobraževanje, zdravstvo, kulturna dejavnost naj bi bila^?olj povezana, informiranje je naša skupna gorenjska zadeva itd. Prav sedaj, ko se pogovarjamo o Sloveniji 2000 in vsaki občini posebej dolgoročno planiramo, ko se pripravljajo no-' vi srednjeročni plani, so te zadeve izredno pomembne. SZDL ima pri tem vlogo usklajevalca in ni brez pomena, kako bo opravila svojo nalogo.« »V okviru krajevne konference SZDL Žiri deluje osem vaških odborov. Večina jih dobro dela. Nekaj težav je le v Stari vasi, kjer je obseg že prevelik in bomo morali ustanoviti dva ali celo tri vaške odbore. Potem bodo interesi enotnejši in aktivnost boljša, »pravi predsednik krajevne konference SZDL Žiri Boris Markelj. »Kaj obravnavajo vaški odbori? »Pravkar krajani na delnih zborih obravnavajo letni program dela krajevne skupnosti, v katerem je predvidenih za 56 milijonov dinarjev investicij. Že po obiskih zborov krajanov se da oceniti, koliko so vaški odbori aktivni. Na delnih zborih obravnavamo tudi gradiva za sejo skupščine krajevne skupnosti, ki se sestane enkrat ali dvakrat letno in pravkar obravnavamo tudi priprave na volitve, kjer sicer še nismo veliko naredili, vendar pa sledimo občinskemu »Zavedamo se, da mora Socialistična zveza delovnega ljudstva danes prav tako, kot je zmogla to Osvobodilna fronta, združevati za uresničevanje ciljev naše samoupravne socialistične družbe v svojih množičnih organizacijah vse napredne, poštene za socialistično graditev opredeljene ljudi, milijonsko vojsko samoupravi j avcev ne glede na družben položaj, narodnostne, nazorske, verske in druge razlike. Vsem iskrenim privržencem oblasti delovnega ljudstva, ki jim je pri srcu napredek naše države, njena varnost in neodvisnost, ki so pozitivno opredeljeni do socializma, do samoupravljanja in neuvrščenosti, omogoča socialistična zveza aktivno vključenost v samoupravno in javno življenje, v delo in sestav delegacij ter v sestav izvoljenih organov in vodstev socialistične zveze. Zdi se mi, da to ni le organizacijsko vprašanje, ampak v sedanji etapi bitke za uresničitev ustave in programa zveze komunistov v prvi vrsti politično, strateško vprašanje.« Mitja Ribičič v Ljubljani, februarja, 1975 programu. Razen tega pa se vaški odbori seveda največ ukvarjajo s problematiko svojega kraja. Zelo pomembno je, da vaške odbore vodijo ljudje, ki so sposobni in jim ljudje zaupajo, predvsem pa morajo znati prisluhniti pobudam ljudi. Potem imajo ljudje občutek, da jih poslušajo in da za njihove težave zvedo tudi v krajevni skupnosti ali celo občini. Povedati moram še to, da so vaški odbori najbolj aktivni v manjših krajih. Bolj ko je kraj odročen, bolj so ljudje odvisni samiod sebe in bolj so povezani. Tako so, na primer, lani ljudje v Goropekah jradili vodovod in so opravili več kot 3500 prostovoljnih delovnih ur, na Breznici s prostovoljnim delom urejajo cesto, enako v Ravnah, na Selu so urejali vodovod. Težje pa je.k delu privabiti ljudi, ki jim asfalt teče mimo hiše.« Tu se prepleta delo vaških odborov SZDL in gradbenih odborov. »Nosilec akcije je gotovo gradbeni odbor, vendar pa so v njem tudi ljudje iz vaškega odbora SZDL ali pa odbora sodelujeta. Zgodi se, da gradbeni odbor vodi dela, vaški odbor SZDL pa organizira delovne akcije. Ni pomembno, kdo vodi delo, temveč to, kaj je opravljeno. V Brekovicah na primer, slabo vidijo TV in v vaškem odboru SZDL so sprožili akcijo za postavitev pretvornika. Hkrati sodelujejo tudi v vseh drugih akcijah v krajevni skupnosti.« Se med ljudmi čuti vpliv SZDL? Praviloma se ljudje ne pogovarjajo, kdo je organiziral določeno akcijo ali, na primer, dal pobudo za izgradnjo telefonije in ni važno, ali jo je vodil vaški odbor SZDL ali gradbeni odbor. Pogosto tudi sami ne znamo prikazati svoje dejavnosti. Res pa je tudi, da dejavnost še vedno preveč visi na posameznikih, ker ljudje neradi sprejemajo funkcije.« Štefan Žargi: Pobude ljudi jemljemo resno Ljudi jezi, ker jim bližnja tovarna kvari zrak. Stanovalci in upravljalec stanovanjskega naselja ne najdejo skupnega jezika. V krajevni skupnosti je prišlo do nasprotij zaradi uporabe družbenega doma. Ljudi moti hrup iz bližnjega diska. Mladina želi prostor za svojo dejavnost. Se lahko obrnejo po pomoč na SZDL? Koliko jim lahko pomagajo? »V SZDL se morajo usklajevati interesi organiziranih in tudi neorganiziranih sil. Hkrati pa mora SZDL nastopati kot usklajevalka interesov med organiziranimi silami — družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami, društvu in drugimi, pravi Predsednik občinske konference SZDL tefan Žargi. Zato se trudim, da na predsedstvu občinske konference oziroma v okviru SZDL obravnavamo vse probleme, na katere ljudje opozarjajo. Ce zadeve ne moremo sami rešiti, na problem opozorimo pristojne službe in organe. Tako se sedaj že dogaja, da prek krajevnih konferenc SZDL.pa tu di od posameznih občanov dobivamo pobude za obravnavo določenih vprašanj na SZDL. Seveda pa se ljudje še vedno osebno ali pismeno obračajo na določene funkcionarje v občini in republiki.« Lahko poveš kakšen primer? »Ljudje so poslali pismo predsedniku občine in v njem opozorili na hrup in nered vdiskoklubu naškofjeloškem kopališču. Na predsedstvu SZDL smo zadevo obravnavali in od upravi j alca zahtevali pojasnilo in načrte za izboljšanje razmer. Vse skupaj smo potem vrnili v krajevno skupnost, kjer so se v okviru krajevne konference dogovorili o nadaljnjem delu diska. Kolikor vem, sedaj ni pritožb. Več reda je in ljudje so zadovoljni. Veliko pobud je tudi glede varstva okolja. »Ljudje so vedno bolj osveščeni in zahtevajo, da se za okolje, zlasti za zrak, bolje skrbi kot doslej. Pri Sv. Duhu, na Trati ali v Gorenji vasi je bilo zaradi varstva okolja vrsto konfliktov, ker ni bilo nobenih meritev, niti strokovnih osnov, na podlagi katerih bi lahko objektivno ocenili stopnjo onesnaženosti in ustrezno ukrepali. Kjer tega ni, se razvnemajo strasti, kar povzroča še večjo škodo. Zato menim, da je treba ljudem prisluhniti in se z njimi pogovoriti. Ob zadnjem takšnem primeru sem delegacijo prizadetih krajanov povabil na sejo predsedstva. Dogovorili smo se, da bomo prek delega- tov v družbenopolitičnem zboru skušali doseči, da se bodo zadeve uredile. Pripravili pa bomo tudi problemsko konferenco o varstvu okolja, ki naj bi na podlagi podatkov dala usmeritve za ravnanje na tem občutljivem področju.« Predsedniki krajevnih konferenc so na rednih posvetih tudi dali nekaj pobud. »S predsedniki krajevnih konferenc SZDL smo se dogovorili, da se ne bomo sestajali mesečno, ampak po potrebi, ko se bo treba pogovoriti o nalogah in neposrednih akcijah. Hkrati se na vsakem sestanku pogovorimo tudi o težavah, ki se pojavljajo v posameznih okoljih. Predsedniki zelo odkrito govorijo o problemih in v občini smo prav na njihovo pobudo že začeli reševati nekaj zadev. Tako so opozorili na izredno slabo organizirane prevoze delavcev na delo. Prek izvršnega sveta občinske skupščine že teče akcija za izboljšanje. Drug primer je financiranje krajev nih skupnosti. Na pobudo delegatov iz krajevnih konferenc smo že pripravili pobudo za spremembo načina financiranja za novo srednjeročno obdobje. Pobuda je prišla pravočasno, da jo bodo lahko povsod upoštevali pri planiranju potreb, investicij in zagotavljanju denarja zanje. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, čigavi delegati so pravzaprav člani predsedstva občinske konference. Zato krajevne konference pred vsako sejo predsedstva seznanimo s problematiko, ki jo bomo obravnavali, in pričakujemo njihove pripombe in pobude.« Društva so kolektivni člani SZDL. Kako so povezani z občinsko konferenco SZDL? »Večina društev se povezuje v občinske zveze — kulturna v ZKO, športna v ZTKO, imamo občinski odbor RK, občinsko gasilsko zvezo, skratka, večina društev je povezana tudi na občinski ravni. Imamo pa društva, ki se neposredno obračajo po pomoč na občinsko konferenco. To so predvsem humanitarna društva oziroma organizacije, ki nimajo urejenega financiranja, niti niso širše organizirani. To so društva civilnih invalidov, zdravljenih alkoholikov, društva za pomoč prizadetim otrokom in podobna. Zato si prizadevamo, da bi našla ustrezno mesto v programih samoupravnih interesnih skupnosti. Pogosto se ta društva obračajo na nas tudi zaradi finančne pomoči, vendar jim ne moremo pomagati, ker tudi sami živimo od dotacije iz občinskega proračuna. Večkrat se na nas obrača društvo za varstvo okolja, ki je začutilo, da je del naše organizacije, in da bi se skozi SZDL njihova prizadevanja lahko uveljavila.« Že več kot leto se v okviru SZDL prizadevate, da bi ustanovili društva in zvezo prijateljev mladine. »Smo ena redkih občin, kjer društva prijateljev mladine še niso organizirana v vseh krajevnih skupnostih. To je zelo narobe, ker se v šolah v okviru interesnih dejavnosti otroci s pomočjo učiteljev vključujejo v najrazličnejše dejavnosti, vendar pa se v republiškem merilu ne morejo uveljaviti. Vsa tekmovanja namreč potekajo prek občinskih zvez prijateljev mladine, ki jo bomo pri nas ustanovili šele jeseni.« Ali se med ljudmi čuti dejavnosti SZDL? »Tu pa sem skeptičen. Imamo zelo aktivne krajevne konference, ki veliko pomenijo v kraju,pa tudi take, za katere ljudje skoraj ne vedo. To je odvisno od ljudi, ki jih vodijo, in od razmerja moči v krajevni skupnosti. Ce najsposobnejši krajan vodi SZDL, potem ta vodi dejavnost v kraju, če ^vodi svet krajevne skupnosti, potem gre vsa de-• javnost prek sveta itd. Na splošno pa menim, da z razmerami ne moremo biti zadovoljni. Kljub stalnemu poudar janju o vlogi SZDL ljudje še veliko premalo vedo za možnostih, ki jih imajo v okviru SZDL. Upoštevati pa je trebr tudi krizo, v kateri smo, in zaradi kate re so nekateri ljudje izgubili zaupanj v to, kar je v naši drubi organizirane ga.« 8. STRAN. aprila presajamo rože ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 26. APRILA Ji! Aprila je najugodnejši čas za presajanje večine lončnic. V ta namen uporabljamo prst, ki smo jo pripravili- že prej.-Lonce znotraj in zunaj temeljito očistimo. Pri tem ne uporabljamo kemičnih sredstev. Na dnu lonca postavimo črepinjo, v nekaterih primerih tudi pesek. Pri presajanju sobnih rastlin ni potrebno, da bi vedno uporabljali večje lonce. To velja predvsem za tiste rastline, pri katerih je del rastlin odmrl. Pri takih odstranimo najprej staro prst, potem odrežemo odmrle korenine in rastlino spet posadimo v isti lonec. Pri tem si velja zapomniti, da rastline raje cveto v majhnih loncih kakor v večjih. Rastline, ki imajo bolne korenine, sadimo v mešanico prsti, v kateri je velik del peska. Medtem ko je razmerje v normalnih mešanicah zemlja: pesek 5 : 1 je tu razmerje 3 : 1. V taki mešanici se korenine hitreje opomorejo. Drenaža na dnu lonca naj bo v teh primerih debela vsaj 2 cm. Gumovci, ki so pozimi izgubili liste, imajo verjetno bolne korenine. Take gumovce moramo presaditi v manjše lonce, odvisno od poškodb. Na splošno pa take rastline tudi močno skrajšamo. O tem vprašajmo vrtnarja, ki se na to razume. Ta bo tudi vedel, ali je rastlino še mogoče rešiti in kako. Ko amarilisi odcvetejo, je najugodnejši čas za presaditev. Stare primerke presajamo le vsaki dve ali tri leta. Odstranimo samo gornji prosti del prsti, da ne raztrgamo grude. Novi lonec naj bo največ za 2 cm večji. Amarilisi cvetejo raje v manjših loncih. Za presajanje napravimo mešanico iz kompostnice, ilovice, šote in peska, in Sicer v razmerju 3:1:1:1. Dokler se ne pri-čno razvijati nove korenine, ne smemo preveč zalivati. Če je prst premokra, nastanejo poškodbe na koreninah. Koreninske grude starega asparagusa pri presajanju temeljito razrahljamo. Če so stari asparagusi zdravi, napravijo pogosto tako močno koreninsko grudo, da lonec kar poči. Tako strnjeno in preraščeno moramo z lesenim nožem v podolžni smeri raztrgati. Korenine, ki se pri tem sprostijo, smemo obrezati. Rastlino posadimo v večji lonec. V novem loncu naj bo gruda za 2 cm globlja. Rastlino v novem loncu posadimo tako, da ob steni lonca ne ostanejo neizpolnjeni prostori. Poleg tega naj bo v loncu toliko prostora, da lahko zalivamo. Rob za zalivanje je zelo pomemben, sicer nikoli ne moremo prav zalivati. V vsakem loncu sme biti torej le toliko prsti, da ostane ob robu 1 do 1,5 cm pro-'stega prostora za vodo. kako naredimo trapist Lepa je vsaka žena, razen tiste, ki misli, da ni in tiste, ki misli, da je. Ante Dukić Žena je kot uganka: preneha nam ugajati, ko smo jo enkrat razrešili. Francoski pregovor Žena zna iz nič napraviti tri stvari: klobuk, solato in prepir. Sacha Guitry Pred nekaj tedni smo pozvali naše bralce, naj nam sporočijo, kako doma izdelujejo sir. Oglasil se ni nihče. Zato smo vzeli iz arhiva recept za trapist, ki nam ga je že pred nekaj leti poslal Ciril Rozman s Češnjice pri Podnartu. Verjetno ga bo marsikdo rad uporabil, saj je trapist dober sir. Takole nam je pisal tovariš Ciril Rozman: »Na Gorenjskem odkup mleka še ni organiziran v celoti. Zelo veliko je še naselij brez zbiralnic mleka. Zato imajo kmetje občasno viške mleka. V takih primerih lahko delajo sir. Iz 10 litrov mleka dobimo približno 1 kilogram trapistovskega sira. Vse posode morajo biti čiste 1 in pred uporabo poplaknjene z mrzlo vodo. Mleko večerne in jutranje molže segrejemo pozimi na 33, poleti pa na 30 stopinj. Si-rišče, ki ga dobimo v lekarni z navodili za mešanje, razredčimo v kozarcu s pol decilitra vode in vlijemo v segreto mleko, nakar mleko 3 minute mešamo. Nato 30 do 45 minut miruje, da se za-siri, nakar zgornjo plast z zajemalko obrnemo, ker je mehkejša, da se po 2 do 3 minutah utrdi še vrhnja stran. Nato celotno količino zasirjenega mleka z lesenim nožem (sabljo) razrežemo na približno 5 cm2 velike kocke. Mešamo toliko časa, da pride spodnja plast na vrh. Če vidimo, da je sirotka zelo bela, mešamo počasneje ali z mešanjem celo malo počakamo. Nato začnemo zasirjeno maso drobiti, da dobimo drobljenec, za grah debela zrna. Drobljenec mešamo zelo počasi 20 do 25 minut, nato ga pustimo, da se usede. Po 10 mi--nutah začnemo drobljenec mešati in dogrevati do 40 stopinj. Mešamo ga toliko časa, da so drobljenci ločeni. Do 40 stopinj dogrevamo zelo počasi, najmanj 20 minut, sicer pa čas mešanja ni vedno enak. Ko je drobljenec zadosti trd, odstranimo sirotko in ga damo v oblikovalno posodo (model) brez dna in položimo na čisto desko in v 20 minutah trikrat obrnemo. Nato ga damo v prtiček in obtežimo z 2 do 4 kg težkim predmetom na kg sira. Čez pol ure ga obrnemo in znova obtežimo. Hlebček ostane v modelu od 16 do 24 ur, v tem času ga pa do sedemkrat obrnemo. Nato hlebček vzamemo iz modela in ga 24 do 26 ur pustimo v prostoru, ki ni hladnejši od 13 in ne toplejši od 22 stopinj. Tudi v tem času ga je treba dvakrat obrniti, da se koža utrdi povsod enako. Nato damo hlebček za 24 ur v slano vodo, če ni težji od 1 1/2 kg, sicer mora biti v slani vodi nekoliko dlje. Slanico pripravimo tako, da v 10 litrov vode prevremo 3,3 kg soli in na vsak kg sira dodamo še 3dkg soli. Slanica je dobra 6 mesecev, če pazimo, da so siri čisti in če ne pride v slanico kakšna druga umazanija. Preden damo sir v slanico, ga umijemo z mlačno vodo. Zorenje sira traja 5 do 8 tednov v prostoru pri temperaturi 12 do 22 stopinj. Med zorenjem ga vsaj trikrat na teden obrnemo in namažemo s slanico. Ko je sir dozorel, ga damo v hladnejši, po možnosti bolj vlažen prostor; dvakrat na teden ga umijemo s slanico.« Zunaj naletava sneg. Sprašujem se, kaj naj delam. Dolgčas mi je. Napisati moram spis. Goste megle zakrivajo bledo sonce. Drobne bele snežinke se z rahlim vetričem igrajo kakor majhne bele mucke. Drevje se žalostno sklanja skoraj do tal, kjer raste porjavela trava. Rado bi stegovalo svoje dolge s snegom okrašene veje čim bolj k nebu, da bi jim sonce poslalo svoj topli žarek. Tudi ptic ni slišati, le kakšen premražen vrabček stika po oknih za drobtinicami ali kašo. Kar naenkrat me predrami zvonep. Cin, cin,. zazvoni. Joj, se skoraj prestrašim, ko zagrinjam zaveso. Vrnem se k pisanju, a iz zadrege me reši stric Miha. Vpraša me, kaj delam. Rečem mu, da pišem spis na temo o vojni. »To te tako teži? Pomagal ti bom. Povedal ti bom zgodbo o našem kraju, nato pa se bova zapeljala na Štefan j o goro, kjer je spomenik padlim borcem.« Od veselja mu oči gore kakor dva žareča oglja. Usede se za mizo in začne pripovedovati zgodbo, s svojimi mislimi pa se vrne v vojno. Takole je bilo: »V našo vas že dolgo niso prišli Nemci. Ljudje bi že skoraj pozabili na vojno, ko ne bi neko jutro v vas prišli partizani. Povedali so, da bežijo pred Nemci in da iščejo zavetje. Ljudi je bilo strah vzeti partizane pod streho, ker so se bali Nemcev, da bi jih pobili. Partizani so obhodili že celo vas, le majhna koča ob potoku jim je še ostala. Mislili so, da bodo ostali brez strehe. Napotili so se h kočici, v kateri je prebivala mati s sinom. Sprejela jih je in jim postregla s toplim mlekom in močnikom. Nato so ji partizani povedali, kaj iščejo. Odprla je neko omaro, dvignila leseno desko in pokazala se je ozka luknja, v katero so vodile stopnice. Tedaj so se odprla vrata in v sobo je stopil sin Tonček. Še ves zadihan je povedal, da prihajajo Nemci. Partizani so se skrili v jamo in čakali, kaj se bo zgodilo. Nemci so hodili od hiše do hiše. Ljudi so pošiljali ven na cesto. V hišah so jim vse razmetali in razbili ali so jih celo požgali, če jim je bila družina sumljiva. Ženske so stiskale jokajoče otroke \ sebi in jih tolažile, da se bodo očetje vnili, čeprav so vedele, da jih bodo pobili. S solznimi očmi so zrle za njimi, s tresočimi rokami so nato še tesneje prijele otroke, a tudi te so jim Nemci pobrali. Stikali so po hlevih, podili kokoši, ki so glasno vreščale. Iz sosedovega hleva so pripeljali prestrašenega konja. Hoteli so ga zajahati, konj pa je občutil, da nanj ni sedel gospodar, ampak surov zločinec. Postavil se je na zadnje noge in zbežal ha drugo stran dvorišča, kjer je bila skupina Nemcev ravno pri obedu. Hišico ob potoku so Nemci kar zgrešili. Mati je gledala skozi okno in zagledala svojega svojega sina na vrhu griča za skalami. Za seboj je vodil cel bataljon partizanov. Mati se je prijela za glavo, a kmalu se je umirila, ker so se vsi Nemci predali partizanom. Presrečna je odprla omaro, poklicala borce in jim povedala, da so rešeni. Stekli so skozi vrata in ravno toliko, da se niso zaleteli v Tončka. Mati ga je objela in mu prišepnila: ,Zelo hraber si, Tonček, tako rada te imam. Tudi tvoj oče je bil hraber, a Nemci so ga ustrelili.' Partizani so se nasmehnili, se zahvalili in odšli pomagat tovarišem. Domačine so oprostili vezi, ženam so vrnili može, ki so bili že pripravljeni, da jih Nemci ustrelijo. Tudi otroci niso več jokali. Objemali so svoje starše in se veselili, ker so bili spet skupaj. Tako so partizani rešili našo vas. Ampak če ne bi bilo Tončka, bi Nemci vse domačine pobili, hiše pa požgali, le kočica na koncu vasi ob potoku bi ostala.« Stric je zelo dolgo pripovedoval to zgodbo, zato nisva imela časa, da bi odšla na Štefanjo goro gledat spomenik padlim borcem, saj je mrak že legal na zemljo. Med pripovedovanjem mu je v misli prišel tudi tovariš Tito. Beseda Tito mi pomeni mir, enakopravnost in lepo mladost. Premišljujem, koliko ljudi je dalo življenje za domovino, kolikokrat so iskali zavetje in hrano, oblačila. Nekateri, ki so branili našo domovino, so že umrli, med njimi tudi največji prijatelj otrok, tovariš Tito. Oni so takrat trpeli in umirali, da mi danes živimo lepo. Takrat so vsako trdo skorjico kruha predajali iz rok v kronično vnetje Zrei.€+ Danes bo govor o bolezni, ki je le redko prava bolezen. V večini primerov gre le za težave, ki so znak drugih motenj, največkrat povezanih z želodcem. Ko se zjutraj prebudimo in prvič zavestno požremo slino, začutimo ostro »pečenje« v žrelu. Zaboli nas tudi pri pitju, manj pa pri jedi, ker se tokrat žrelo manj krči. Težave so odvisne od številnih zunanjih vplivov: presuh in pretopel zrak, prah ali dim v ozračju, preveč začimb v hrani, prevroča jed itd. Ce se razburimo ali če nas more nerešena vprašanja, so bolečine večje. Včasih nanje popolnoma pozabimo; ko pa se ponovno spomnimo na naše žrelo, ga spet začutimo. Običajno se začne romanje od zdravnika do zdravnika: poskušajo z različnimi zdravili, celo z antibiotiki, tudi z najmočnejšimi. Pravega učinka pa ni, kvečjemu prebavne motnje, če pretiravamo z jemanjem zdravil. Tudi tablete proti bolečinam, razen navadnega aspirina, lahko povzroče več zapletov kot pa koristi. Težave trajajo več mesecev in let, zato je razumljivo, da postajamo nepotrpežljivi, nervozni, do zdravnikovih navodil pa nezaupljivi. Pa vendar se kronično vnetje žrela prežene, a le z obilo volje in vztrajnosti. Če je le možno, moramo dihati skozi nos (ponoči je to težje, ker v spanju težko uravnavamo način dihanja). Koristi spanje pri odprtem oknu, vendar se smemo odeti le toliko, da se ne znojimo. Če je zrak presuh, ga vlažimo s sobnimi rastlinami ali široko posodo z vodo. Čim manj govorjenja omogoči tem več dihanja skozi nos. Kadilci že vnaprej vedo, kaj jim svetujemo: žrelo dim močno 80B( tekst fočila »ravlj iS draži in sluznica žrela je vedno vneta (kadilsko žrelo). Pri hoji in delu ne smemo tO; liko pretiravati, da bi morali dihati skozi usta. Predvsem pa se moramo potruditi, da na svoje žrelo sploh ne mislimo. Zelo pomembna je prehrana. Omenili smo že začinjene in prevroče jedi, ki so prepovedane. Marsikdaj hladne pijače in sladoled zmanjšajo težave, vendar z njinU ne gre pretiravati. Če nam prijajo kisle jedi in pijače, najbrž trpimo zaradi premalo ^ B želodčne kisline in obratno, če imamo pre; ^ več kisline, nam bo prijalo mleko. Torej a^.' bomo jedli hrano, ki nam ne dela težav in Ut\ tudi z žrelom bo bolje. Predvsem pa moramo skrbno čistiti zo be in jih pokazati zobozdravniku na pol le- frtl" ta. Ob dalj časa trajajočih težavah z žre- * lom bo treba na pregled k zdravniku, ki bo iskal predvsem druge motnje, ki bi utegnile biti vzrok spremembam v žrelu. Pri zdravljenju se bomo držali vseh že napisanih nasvetov. Priporočamo tudi izpiranje ust z grgranjem žajblja ali kamilic, včasih heksorala, ki ga dobite le na zdravniški recept. Z grgranjem ne smemo pretiravati. V poštev pridejo tudi osvežilne tablete. Bombone odsvetujemo zaradi kvarnega vpliva na zobe in večanja telesne teže. Inhalacije so koristne, vendar blage ka-milične in vselej šele potem, ko ne bo treba več iz stanovanja. Za razliko od inhala-cij za nos in obnosne votline, vdihamo skozi usta, izdihavamo pa skozi nos. To napravimo enostavno s papirnatim lijakom, s katerim pokrijemo široko posodo z vročo vodo. Nekateri bolniki so mi povedali, da so pregnali težave z žrelom z grgranjem morske vode. Pri tem pa imamo pomisleke zaradi onesnaženja morja ob obali. dr. Tone KOŠIR _ pomen fižola v prehrani Fižol vsebuje 86% vode, 1,2% beljakovin, 0,14% maščob, 5,4 % ogljikovih hidratov, od tega polovico sladkorja. V 100 gramih stročjega fižola je 243 mg kalija, 56 mg kalcija, 44 mg fosforja, 0,8 mg železa, 19 mg vitamina C, 0,36 mg karotina in 0,11 mg vitamina B>. V strokih je glukokinin, ki izredno zmanjšuje količino sladkorja v krvi in ga zato priporočajo za zdravljenje sladkorne bolezni. Čaj iz fižolovih luščin uporabljamo tudi pri vodenici, kroničnem revmatizmu in išijasu, pri ledvičnih bolez- Iz hrabrih korenin raste naš rod nih, boleznih mehurja, davi-ci, revmatizmu in protinu, ledvičnih kamnih in pesku. Raztaplja sečno kislino in jo odvaja s sečem. Čaj iz fižolovih luščin pripravimo tako, da hitro prevremo luščine in jih nato od-cedimo. Tudi pri kuhanju stročjega fižola uporabimo vodo za čaj. Iz fižolovih cvetov pripravljen čaj zdravi protein in ledvične kamne. S fižolovo moko uspešno zdravimo akutne otekline, eceme in izpuščaje. Še učinkovitejša za zdravljenje pa je grahova moka, iz katere pri- pravimo kašast obliž, ki g8 polagamo na izpuščaje ali 8j re. dr. Mihaela Černe, dipl. ing. agr. Kmetijski inštitut Slovenije V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS Al wiki v m fari( ■mij Qr0č «tia ^Ci os, Jj!>aj %. 55 _ bn( f*ila !N k, ?»vit Si '30 »1.15 le "H '•45 - roke, danes pa že veliko mehkega kruha najdeš v smetnjakih. Zato se lahko zavedamo, kako lepo mladost nam je daroval človek, ki je postal simbol neuvrščenosti in neodvisnosti. Bil je neutruden borec, zato hodimo po Titovi poti, da bomo postali hrabre korenine. Marta Zorman, 6. c r. OŠ Davorin Jenko Cerklje Nosili smo kurirčkovo torbico V ponedeljek je bila kurirčko-va torbica v Podljubelju. Od Žage so jo po trije pionirji odnesli v šolo. Nazadnje jo je nesel Primož in jo predal meni. Jaz sem jo odnesla v razred. V razredu smo imeli kratek program. Zbrali so se tovariši, ki so bili med vojno kurirji. Ko smo zapeli Pionirji mladi, sem prebrala sporočilo. Kurirji so. nam pripovedovali, kako je bilo med vojno. Nazadnje pa je Marjetka prebrala poročilo, kako smo nosili kurirčkovo torbico. Nato smo jo odnesli tržiškim pionirjem. Imeli so tudi zasedo. Karmen Valjavec 2. r. OŠ Podljubelj V petek je bil zame poseben dan. Tovarišica nam je povedala, da bo prišla v šolo kurirčkova torbica. Že zjutraj mi je mamica zavezala rdečo rutko okoli vratu. Pioniorsko kapo pa sem nesla kar v torbi. Ko je bilo konec prve ure, smo se pogovorili o obnašanju. Na proslavo smo šli v zgornjo avlo. Kurirčkovo torbico so prinesli pionirji naše šole, iz tretjega ali četrtega razreda. Pionirka nam je prebrala pismo iz torbice. Med nami je bil tudi partizanski kurir. On nam je pripovedoval, kako je bilo med vojno. Po končani proslavi smo vsi zaploskali, se zahvalili partizanskemu kurirju, kurirčkovi torbici pa smo zaželeli srečno pot. Čeprav je zunaj deževalo, je v naših srcih svetilo sonce. Urška Soklič, 1. c r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center Tudi šolarji so delavci. Njihovo glavno delo je učenje, učenje za jutri, ko bodo nadaljevali delo svojih mam in očetov v tovarnah, trgovinah, hotelih, v gozdovih, na poljih, morju ... Vendar pa šolarji razen učenja počenjajo tudi kup drugih koristnih stvari, med drugim zbirajo star papir. Takole je to delo videl eden od učencev osnovne šole Josip Broz-Tito v Predosljah. Slika je bila objavljena v šolskem časopisu Zares. Naj velja kot spodbuda vsem nadarjenim risarjem in njihovim mentorjem po gorenjskih osnovnih šolah, da uspela likovna dela pošljejo v naše uredništvo. V vsaki rubriki bomo z veseljem objavili po eno. Spoznala sem dr. Franjo Ob obisku v Kliničnem cen" v Ljubljani sem spoznala in pogovarjala z dr. Franjo B°j Bidovec, legendarno partij sko zdravnico, znano po e< stvenem načinu zdravljenj* skrbi za ranjence. Njena pri? na izpoved je tako živa, a sp^ ni na težke bojne čase tako ^ ti! Vendar so želeli uresniče^ Titovo načelo: vse za ranjen* borca. ✓ ^ Vesela sem bila, da je dr. 'j nja Bojc-Bidovec že videla vorniški rovt in Pristavo, seV* ob obisku pri Konobljevih, s terimi jo veže poznanstvo P1 iz bolnišnice Fran j a. Dobila sem pred kratkim no zgodovinsko knjigo FranJ* posvetilom in podpisom dr. * nje. Ostal mi bo lep spomin legendarno borko-zdravnico, je danes bolnišnica Franja precenljiv spomenik narodni vobodilnega boja, ki zbuja I štovanje in občudovanje d° stih, ki so zmogli nečloveške pore. ' Ko prebereš knjigo, dohitijo, da si ta veličasten sporne'' junaštva tudi ogledaš. Mojca Malej, 7. b r. OŠ Gorenjskega odreda Žirovnica Partizanke Ko se je začela vojna, je mama služila pri bogatem kmetu in mlinarju. Bil je dober gospodar in pošten Slovenec. To so vedeli tudi partizani, sumili pa so tudi Nemci, zato so hišo pogosto pregledovali. Bil je mrzel zimski dan. Domači so sedeli v veliki sobi, dekle in hlapci pa v kuhinji. Nihče ni manjkal, ker je bila policijska ura in se ni smelo hoditi po vasi. Naenkrat je nekdo potrkal na kuhinjska vrata. Najstarejša dekla jih je hitro odprla. Vstopile so tri premražene in lačne parti- zanke. Gospodar jv zaslišal glasove in šel v kuhinjo. Dal jim je večerjo in dva hleba kruha. Naenkrat so zaslišali močno zbijanje po vhodnih vratih. Gospodar je vprašal, kdo je, čeprav je vedel, da so Nemci. Partizanke so se tiho splazile na podstrešje, od tam v hlev, iz hleva pa v skedenj. Medtem so Nemci preiskali vso hišo in hlev. Mislili so preiskati tudi skedenj, pa so zaslišali streljanje v gozdu. Vrgli so bombo in pohiteli v gozd. Partizanke so se tako rešile. Aleš Luskovec, 3. r. OŠ Zalog Moja domovin* Moja domovina so rože, ki cvetijo, so ptički, ki žvrgolijo in nas zjutraj budijo. So zastave, ki plapolajo in narodi, ki se radi imajo. Moja domovina je mati skupne svobode in zemlja tovariša Tita. Moja domovina Jugoslavii je zemlja toplote, ki v njej se svita. Snežana Kostič, OŠ Peter Kavčič Škofja Loka K. 26. APRILA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, BANKA SPOROČA, KRIŽANKA .9. STRAN @®IIMS»EEGLAS TELEVIZIJSKI SPORED J , 27. aprila SOBOTA ■^12.55 in 14.00-23.25 Tele-st R-rv Ljubljana - 8.00 Pota? ~ 8 05 Slovenske ljudske feoR £ ° dveh čevlJarjih -,jL **• Čopič: Doživljaji mačka jh, i?« lutkovna nadaljevanka /Beograd - 8.35 Pogled, pou-*?zabavna nanizanka TV Sa-J^o - 9.05 Miti in legende -L^ni miti: Medeja, nanizan-C y Beograd - 9.20 Ko je po-».a?: Mama te želi spoznati, ^nizanka - 9.50 Cesta - zade-k ^mirnih ljudi, dokumenti film - 10.20 Čudeži nara-1^' *«psko živalstvo v poletnih Ihiri P°nov'tev kanadske po-Cj^oznanstvene serije - 10.45 iIbj in mal'- jugoslovanski finski film - 12.10 Medna-l^na obzorja: Stavkovne stra-f^red 21. stoletjem - 12.50 Polj Ha - 14.15 Pikapolonica, zle-bVnebo! - 15.00 Retrospektiva J!!Jceta Štiglica: Na svoji j^lji, slovenski film - 16.55 počila - 17.00 Osijek: košarka 'Hale jugoslovanskega pokajo Cibona : Jugoplastika, preuči' v odmoru propagandna $J?aia - 18.35 Boj za obstanek: 6«u z avema klobukoma, an-jj. ska poljudnoznanstvena se-» a; 20.00 Dih, slovenski film -£5 Zrcalo tedna - 22.15 Iz so-3e slovenske poezije; Morje ^2.30 Videogodba - 23.20 Pomniki II. TV mreže: j?:3° Test - 13.45 »Nemir«, tur-film - 15.05 Otroška predla malega gledališča D. Ra-j'^' - 16.05 Razbojnik Jurko, Kpslovaški risani film -•'0 Nepokorjeno mesto, po-(."vitev TV nanizanke - 19.00 feBrodna glasba - 19.30 TV 20 vnik " 20-00 Mini show " Dokumenti našega časa - 15 Poročila - 21.20 Športna fcta - 21.45 Zgodbe izza vrt- Ograje, vzhodnonemška a- - 22.45 Poezija (do 23.10) s Zagreb I. program: 45 TV v šoli: TV Koledar, Iz arhiva šolske TV, Poročila (do 10.35) - 15.45 Sedem TV dni -16.15 Narodna glasba - 16.45 Poročila - 16.50 TV koledar -17.00 Osijek: finale košarkarskega pokala Jugoslavije Cibo-na : Jugoplastika, prenos -18.30 Turistični panoptikum -19.30 TV dnevnik - 20.00 Luknja v vetrobranski šipi, italijanski film - 21.45 TV dnevnik -22.00 Za konec tedna NEDELJA, 28. aprila 8.20-12.35 in 14.05-22.30 Tele-tekst RTV Ljubljana - 8.35 Poročila - 8.40 Živ žav: Risanke, Pravljice z vseh vetrov - 9.35 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke - 10.05 Ch. Di-ckens-D. Edar: Življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebv-ja, ponovitev 4. dela ang. nadaljevanke - 11.00 Festival domače zabavne glasbe - Ptuj 84 -Gost Ansambel Franceta Mihe-liča - 11.35 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Ljudje in zemlja - 14.20 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete -15.05 H. Humo-U. Kovačevič-A. Jevdjevič: Kože, ponovitev 5. dela nadaljevanke TV Sarajevo - 16.20 Barčica po morju plava, francoski film - 17.50 TV kviz -18.50 Knjiga - 20.00 V. Petro-vič-F. David: Ljubezenske zgodbe - Karlovški doživljaj leta 1889, nanizanka TV Beograd - 21.05 Dr. Josip Rus - Pričevanje - 21.35 Tamburaški orkester ZPD France Prešeren iz Celja - 21.50 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 14.55 Maribor: PJ v boksu, prenos finalnih srečanj (slov. kom.) (za J RT 2) - 17.30 Rokomet (Z) - četrtfinale jugoslovanskega pokala - Radnički : Budučnost, prenos v odmoru ... - 18.45 Dediščina za prihodnost: Srbi v Trstu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Razvoj človeške vrste, angleška do., serija - 20.50 Včeraj, danes, jutri -21.05 Propagandna oddaja -21.10 TV kinoteka: Ne dotikaj se denarja, francoski film (do 22.40) TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.30 Tehniško ustvarjanje mladih, izobraževalna oddaja - 14.00 Na svoj način -glasbena oddaja - 14.15 Proti vetru, 10. del avstralske nadaljevanke - 15.05 Nedeljsko popoldne - 17.25 Če se najdemo, poljski film - 18.55 Smrkci, risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 »Brisani prostor«, 1. del nadaljevanke - 21.05 Dnevi zmage, dok. serija - 21.50 Športni pregled - 22.20 TV dnevnik -22.40 Reportaža z nogometne tekme Banjik (ČSSR) : Iskra PONEDELJEK, 29. aprila 8.45 TV v šoli - 17.15-22.35 Tele-tekst RTV Ljubljana - 17.30 Poročila - 17.35 Pogled, poučnoza-bavna nanizanka TV Sarajevo -18.05 Poletje v dolini ribnikov -18.25 Podravski obzornik -18.45 Mladi upi - 20.05 N. Mai-ler: Rabljeva pesem, 1. del ameriške nadaljevanke - 21.00 Aktualno - 21.40 Jazz na ekranu: Glasbena delavnica Denni-sa Gonzalesa - 22.20 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 19.00 Indirekt, oddaja o športu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Glasbena oddaja - 21.40 Dinastija, 44. del ameriške nadaljevanke - 22.35 Hit meseca (do 23.20) TV Zagreb I. program: 16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli - 17.35 TV koledar - 17.45 Srečanja s pisatelji, otroška oddaja - 18.00 Vstop v Arkadi-jo, otroška serija TV Skopje -18.15 Muzeji na prostem, izobraževalna serija - 18.45 Mladi upi - 20.00 Ptice selivke, češkoslovaška drama - 21.45 Mirovna gibanja v zahodni Evropi -zunanjepolitična oddaja TV Ljubljana - 22.15 Izbrani trenutek - 22.40 En avtor, en film TOREK, 30. aprila 8.55 TV.v šoli - 16.15 Šolska TV: Bitka na Neretvi - 17.30 Poročila - 17.35 Pet madrigalov A. Scarlattija (poje Komorni zbor RTV Ljubljana) - 18.05 Miti in legende - Antični miti: Iliada, 1. del, nanizanka TV Beograd - 18.20 Propagandna oddaja - 18.25 Posavski obzornik - 18.40 Periskop - 20.05 Partizanska balada - 20.50 Joe Hiti, švedski film - 22.50 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Želeli ste, poglejte - 20.00 Večer za tamburico, prenos - 21.00 Žrebanje lota - 21.05 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Z ovčarja in kablarja, glasbena oddaja - 21.35 Revolucija, ki traja: Tito in Istra, dokumentarna oddaja - 22.20 Poje Usnija Redžepova - 22.35 Neretva, 1. del dokumentarne oddaje - 23.05 Skadarlija poje SREDA, 1. maja 8.55 Poročila - 9.00 Pihalni orkestri: Papirniški pihalni orkester iz Vevč - 9.30 Živ žav: Risanke, Pravljice z vseh vetrov -10.25 Hobotnica Mica, risanka - 10.30 Vesna, slovenski film (ČB) - 12.00 Prvomajski kon- RADIJSKI SPORED Kaj je tekoči račun? Tekoči račun je poseben račun, ki ga na podlagi pogodbe med banko in občanom vodi banka. Imetnik zagotavlja reden priliv sredstev na tekoči račun (osebni dohodek ali jfrugi viri), banka pa imetnika omogoča različne načine razpolaganja s temi sredstvi. Banka spremlja spremembe stanja sredstev na tekočem računu in o le-teh redno obvešča imetnika. Poudariti velja, da so podatki o gibanju in stanju sredstev na tekočem računu, podobno kot pri hranilni knjižici, tajni. Tekoči račun lahko v Ljubljanski banki odpre vsak občan SFRJ, ki ima redne prečke (osebni dohodek ali pokojnino) ali če stalno poslovno sodeluje z banko. S tekočim računom vam je denar vedno pri roki Morda bi bilo Še najenostavneje opisati prednosti tekočega računa, tako da ga primerjamo s hranilno knjižico. Imetnik tekočega računa lahko na izplačilni dan takoj razpotja s svojim denarjem, tudi če je na poti ali morda bolan. S tekočim računom nam je prihranjen že prvi obisk v banki, pa tudi večina naslednjih. Imetnik tekočega računa potrebuje gotovino le za drobne izdatke, večino drugih obveznosti pa lahko poravna s čeki ali * drugimi oblikami negotovinskih nakazil. Tako lahko za plačevanje rednih obveznosti, ^ot^so naročnine, plačila komunalnih storitev, obročna odplačila in drugo, pooblasti Do trenutka, ko imetnik izda ček ali ko banka po pooblastilu imetnika poravna določeno obveznost, je denar na tekočem računu obrestovan. Zato in zaradi postopne porabe sredstev so obresti na tekočem računu lahko ob koncu leta še enkrat tolikšne, kot pri enakih dohodkih in izdatkih na hranilni knjižici. Pri tem pa s čeki razpolagate vedno z vsem svojim denarjem. Pravilo, da se najboljša priložnost na nakup ponudi tedaj, ko s seboj nimamo denarja, za imetnika tekočega računa ne velja, vendar le pod pogojem, da je na tekočem računu dovolj denarja. Izjemoma pa lahko imetnik tekočega računa z dovoljenjem banke razpolaga tudi z denarjem, ki 9a na tekočem računu ni. Plačevanje s čeki in dvigovanje gotovine S čeki lahko plačujete vse izdatke, od nakupov v trgovini, plačila gostinskih in turističnih storitev, nakup goriva na bencinski črpalki do različnih obveznosti organizacijam združenega dela, prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in družbenopolitičnim skupnostim, ček je enakovredno plačilno sredstvo tudi za plačila samostojnemu obrtni-*u. čeprav po zakonu ni dolžan spejeti plačila s čekom. Gotovino lahko dvigate v vseh bankah v SFR Jugoslaviji, na poštnih enotah v SR s,oveniji, SAP Vojvodini in ob jadranski obali, od severne meje z Italijo do vključno Splita. 2a plačevanje rednih obveznosti lahko pooblastite banko Za katere obveznosti gre? Treba je poravnati račun za porabljeno električno energi-1°. stanarino, stroške ogrevanja stanovanja in sanitarne vode, naročnine za radio, televi-*|lo, časopise in revije, komunalne storitve, poravnati obrok za na kredit kupljeno knjižno poirko in podobno. Vsako gospodinjstvo ima tudi do deset rednih mesečnih obveznosti ^ vsaka od le-teh vedno znova zahteva našo skrb in odvečne poti. S pooblastilom banki Pa se lahko teh skrbi znebimo. Stvar je preprosta. Če želimo banko pooblastiti, na primer za plačevanje RTV naročnine, je treba v banko prinesti zadnje potrdilo o plačani na-r°Čnini, podpisati pooblastilo in stvar je urejena. Seznam obveznosti, za plačevanje katerih je mogoče pooblastiti banko, je po posameznih temeljnih bankah različen in odvisen od interesa občanov in delovnih organizacij. ovsod pa je možno pooblastiti banko tudi za redno mesečno nakazovanje sredstev na yašo hranilno knjižico, na primer za stanovanjsko varčevanje, ali na račun druge osebe, Kler pridejo v poštev predvsem preživnine. ^osebna ugodnost — dovoljena prekoračitev stanja sredstev na tekočem računu Uvodoma omenjeno možnost prekoračitve kritja na tekočem računu občani bolj podajo po bančnem izrazu »limit«. Gre za kratkoročno posojilo, ki je namenjeno za pokrile trenutnega primanjkljaja ob neprevedenih izdatkih ali v času večjih sezonskih nakupov. Za prekoračitev lahko zaprosi imetnik, ki posluje s tekočim računom najmanj šest Mesecev in ki v tem času ni izdal čeka brez kritja. Vse potrebno boste lahko uredili v svoji enoti banke. . Banka odobrava prekoračitev v višini povprečnega mesečnega priliva na tekoči ra-un v 2ac|njjh treh mesecih, vendar je gornji znesek 20.000 din dogovorjen z medban-cnim sporazumom. Občan mora negativno stanje poravnati v šestih mesecih. MML ljubljanska banka ■ Temeljna banka Gorenjske cert iz Postojnske jame (za J RT 1, in RA 3 stereo) - 13.00 Poročila (do 13.05) - 13.20 Domači ansambli: Ansambel Hen-ček - 13.50 H. Humo-U. Kova-čevič-A. Jevdjevič: Kože, 6. -zadnji del nadaljevanke TV Sarajevo - 14.55 Slovenske ljudske pravljice: O dobrem kovaču - 15.15 Ko je pomlad: Kadar kupuješ, se ne odloči prehitro! nanizanka (ČB) - 15.45 Poročila - 15.55 Luksemburg: Nogomet -kvalifikacije za SP 86 - Luksemburg : Jugoslavija, prenos, Beograd, v odmoru propagandna oddaja - 17.45 Čudeži narave: Bitja narave, kanadska poljudnoznanstvena serija -18.10 Rockpalast festival - Es-sen: Paul Young in njegova kraljevska družina - 20.00 Velika dirka, ameriški film - 22.35 K. Cipci-I. Otrin: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, balet Oddajniki II. TV mreže: 12.45 Test - 13.00 Breme sanj, dokumentarni film o snemanju igranega filma FITZCARRAL-DO - 14.30 Poročila - 14.35 Thommy's pop show extra -15.05 Tosca na tamburinu, tuja zabavna oddaja - 15.55 Luksemburg - nogomet - kvalifikacije za SP 86 - Luksemburg : Jugoslavija, prenos, v odmoru propagandna oddaja - 17.45 Sovražnik, sovjetski film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Folk parada - 2L.20 Festival delavske pesmi v Nišu - 22.20 Jazz mladih -22.50 To je plin - po sledi slutnje, dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program: 8.45 Poročila - 8.50 TV koledar - 9.00 »Lepo ti je druga Tita kolo« - posnetek s Festivala partizanskih pesmi in plesov - 10.00 Zajec s petimi nogami, jugoslovanski mladinski film - 11.30 Vara/din: Razigrana mladost -Festival mladih glasbenikov -12.00 Prvomajski koncert iz Postojnske jame - 13.00 Breme sanj - dokumentarni film o snemanju igranega filma Fitz-carraldo - 14.35 Thommy's pop show extra - 15.05 Tosca na SOBOTA, 27. aprila Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik (praznični) - 9.05 Sobotna matineja - 10.05 Temeljne točke OF slovenskega naroda (posebna oddaja) - 10.35 Svoboda je prežlahten sad - 11.00 Pogled z gradu - 12.10-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Iz naših src seme svobode klije - 14.30 »V nove zarje« ... - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Slovenska popularna glasba -17.05 Krvavi križec zveličanja -19.15 Obvestila in zabavna glasba - 19.3.5 Za naše najmlajše - 19.45 Minute s skupino Zeleni val - 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 28. aprila Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Veseli tobogan -9.05 Še pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce -14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 29. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringarja -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.30-15.30 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 +glasba -18.00 Na ljudsko temo - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Simfoniki RTV Ljubljana in dirigent Marko Munih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno - Valentin Cundrič: Pesem je premaknjena gora -23.05 Zimzelene melodije -00.05-4.30 Nočni program -glasba tamburinu - 15.55 Nogomet Luksemburg : Jugoslavija, prenos - 17.45 Sovražnik, sovjetski film - 20.00 Jugoslavija, dokumentarna oddaja' - 21.05 Joe Hill, švedski igrani film - 23.15 Zeljoteka, zabavna oddaja Četrtek, 2. maja 8.45-22.40 Teletekst RTV Ljubljana - 9.00 Poročila - 9.05 Dve plesni sliki - 9.20 Glasbena šola na Koroškem - 9.35 D. Poniž: Nočni čuvaj v živalskem vrtu, predstava SMG Ljubljana -10.20 Prigode sinjega viteza, poljski risani film - 12.00 Srečanje z violinistom Štefanom Milenkovičem - 13.00 Falkland-sko otočje, angleški dokumentarni film - 13.50 I. Štivičič: Kam gredo divje svinje, 1. del nadaljevanke TV Zagreb -14.50 Vetrovi Kitty Hawka, ameriški film - 16.30 Poročila -16.35 P. Voranc: Levi devžej -16.50 Med Mežo in Mislinjo (na poti po Prežihovih krajih) -17.30 To je Elvis Presley, ameriški dokumentarni film - 20.00 D. du Maurier: Krčma Jamaj ka, 3. - zadnji del angleške nadaljevanke - 21.00 Potovanje obsojenih, 1. del angleškega filma - 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.00 Rovinj: Teniški turnir Istrska riviera - finale - 16.15 Portret Johna Hustona - 17.55 Sofija: Nogomet - kvalifikacije za SP 86 Bolgarija : Francija, prenos (slov. kom.) - 20.00 Večni klic, 7. del sovjetske nadaljevanke - 21.05 Poročila - 21.10 Recital Zafira Hadžimanova -21.50 Otroci zmage, recital -22.30 Ročk koncert (do 23.30) TV Zagreb I. program: 9.40 Poročila - 9.45 TV koledar - 9.55 Budnica - pihalni orkestri: papirniški pihalni orkester iz Vevč - 10.25 Split: Prvomajsko ljudsko zborovanje, prenos - 11.30 Tako sta pripovedovala babica in dedek, dokumentarna oddaja za otroke -12.00 Srečanje z violinistom Štefanom Milenkovičem - 12.45 Leta nežnosti in dela, doku- mentarna oddaja za otroke -13.30 Narodna glasba - 14.00 Ljudski običaji o svatbah -14.45 Dobri in slabi fantje, ameriški film - 16.15 Praznično zabavno popoldne - 18.25 Odpri vrata - musical - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z Olivero Markovič - 20.45 Tisti, ki prihajajo, zabavna oddaja - 21.20 A. Štandeker: Rudnik je naš, drama TV ljubljana - 22.55 TV dnevnik PETEK, 3. maja 8.45 TV v šoli - 17.30 Poročila -17.35 B. Čopič: Doživljaji mačka Toša, nanizanka TV Beograd - 17.50 Grizli Adams, ameriška nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja -18.40 Kadar glasba spremlja -20.05 Titovi sodelavci o Titu, dokumentarna oddaja TV Zagreb - 21.10 Ko se korenin zavemo: Velika zmaga, dokumentarna serija - 22.10 TV dnevnik II - 22.20 Potovanje obsojenih, 2. del angleškega filma Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Sivi volk, dokumentarni film TV Ljubljana - 18.15 In tudi letos, izobr. oddaja - 18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Koncert za TV: Jovan Kolundžija - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Človeški faktor, dokumentarna serija -21.50 V petek ob 22.00 - kulturni magazin (do 23.20) TV Zagreb I. program: 8.45 TV v šob: 10.35 Z ribiči od zore do zore, dokumentarna oddaja - 10.55 Reka: Proslava ob obletnici osvoboditve mesta - I (i.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli - 17.35 TV koledar - 17.45 Sivi volk, dokumentarni film TV Ljubljana - 18.15 In tudi letos, izobraževalna oddaja -18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Titovi sodelavci o Titu - 21.00 Mike llam-mer, ameriška nanizanka -21.55 M. Mirić: Bombaški proces, 1. del drame - 23.20 TV dnevnik NAGRADNA KRIŽANKA FRANCOSKA HIMNA NAJV SLOV PISATELJ r GL MESTO TOGA JUNAKINJA ■VISOSKE KRONIKE' IZVORNI KRAK REKE MENAM ČU0EN DRAGO GR BOG VOJNE BOGINJA USODE V GERM Ml TOLOGIJI SESTAVIL: R NOČ MEHIŠKI PISATELJ (BRUNO) FRANC FILOZOF IN ZGODOVINAR (ERNEST) ZAGREBŠKI KEMIČNI KOMBINAT MARIO LANZA ČEPICA BREZ ŠČITNIKA ZIDNA OBLOGA PREBIVA LEC VELEMESTA V S ITALIJI ITALIJ FIZIK IN KEMIK (AMEDEO) INDIJSKI FIZIK. NO-BEL0VEC 1930 PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA VERDIJEVA OPERA GLASBENO ZNAMENJE JAVNO PRIPOROČANJE ŠOLSKA OCENA 2ITNA BOLEZEN EMILIJAN ' CEVC PALESTINA PRED PRIH IZRAELCEV BAZA. tam OKLEPNO VOZILO REKA V ČRNI GORI GL MESTO EGIPTA KIP GOLEGA TELESA L0ŠČ. PO STEKLINA LUKA V IZRAELU ZADRUGA V CAR. RUSIJI NAPAD NA POLITIKA OZEMLJE POVRŠINA PREČEN LESEN DROG KRAVJI MLADIČ ANTON NOVAČAN DALMAT MOŠ IME AFRIŠKI DOM VOJAK JUG0SL NARODNA ARMIJA PETER JAMNIK DEL STOPALA NASILNA KRAJA ŠKOTSKA REKA INDONEZ TISKOVNA AGENCIJA MOŠTVO NAGRIZE-NOST OD RJE VIKIOR AVBELJ DELAVKA NA TERENU RUDI VALENČIČ EMIL NOLDE STIK GLA VES TRUPOM DANSKI OTOK ETIKETE ARHITEKT LEPA VEZA Rešitev nagradne križanke z dne 19. aprila: mandragora, analizator, Tananarive, Eton, leska," osine, kal, SL, ajd, kilovat, Ajant, tankist, Tokio, BH, Atala, Teol, Leno, golša SL, Ger, itd, terital, JN, Egej, Sakai, raka, skunk. Prejeli smo 140 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Miha Mohor, Kranj, Vodopivčeva ul. 3, 2. nagrado (150 din) prejme Vinko Crnič, mL, Kranj, Betonova 27, 3. nagrado (100 din) prejme Gorazd Davčič, Sorlijeva 13, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 8. maja do 9. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. :^IMlKyj©IE3IGLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 26. APRILA 18 ŠPORT OB KONCU TEDNA Devetindvajseti Pohod po poteh partizanske Ljubljane Spomin in opomin ob štiridesetletnici osvoboditve LJUBLJANA — Slovensko glavno mesto Ljubljana se skrbno pripravlja na letošnji, že dvaindvajseti praznik, ki bo dosegel vrhunec 11. maja, ko bo na sporedu manife-stativni pohod Po poteh spominov in tovarištva. To bo hkrati tudi osrednja slovesnost ob štiridesetletnici osvoboditve in zaključek manifesta-tivnih pohodov. Vemo, da bo 11. maja na manifestaciji, ki ji ni primere v Evropi, na Pohodu po poteh partizanske Ljubljane in ob štiridesetletnici osvoboditve spet na desettisoče ijudi. Znova bo to spontano. Pohod ob štiridesetletnici osvoboditve bo tako kot vedno prijeten spomin in nkrati opomin. Po poteh, kjer je Ljubljano oklepala bodeča žica, se bo zbrala množica ljudi na pohodih in prireditvah ob pomnikih naše revo- Beli dan Kokrice Za zaključek zimske sezone je Šport-10 društvo Kokrica pripravilo na Po-ljuki vsakoletni Beli dan, katerega je družilo še s prvenstvom Kokrice v ve-sslalomu, ki je bil na smučišču nad ka-■ arno, in tekih, ki so bili pri Mrzlem tudencu. Rezultati: Veleslalom: cici->anke: Gros Nina, Časi Neža, pionirke: vlarkič Mateja, Boncelj Metka, Markič Jarbara, ženske do 30 let: Bašelj An-Ireja, Omrzel Boža, Jeruc Andreja, • censke nad 30 let: Markič Irena, Gros Slavka, Kaučič Cilka, cicibani: Gros Sašo, Tepina Žiga, pionirji: Gros Gre-;or, Gros Aleš, Jenko Klemen, moški io 30 let Omrzel Leon, Mali Boštjan, /enko Uroš, moški do 40 let: Markič Slavo, Gros Franci, Boncelj Jernej, veterani: Bašelj Božo, Cerar Andrej, jros Franc. Teki: pionirke: Kaučič Urška, Naglic Marija, Rutar Saša, ženske do 35 let: lošt Metka, Mali Marija, ženske nad 15 let: Gros Marta, Markič Irena, Kau-Sič Cilka, cicibani: Vaupotič Vojko, Ka-šper Uroš, pionirji: Gros Aleš* Zepič Damjan, Mali Gregor, moški do 30 let: Vrlinšek Bojan, Mali Boštjan, Kašper lože moški do 40 let: Mali Tone, Rutar Franc, Jerus Bine, veterani: Gros Franc, Tepina Ludvik, Cerar Andrej. B. Vrlinšek lucije. Na teh Poteh se bo zbrala de-vetdesettisočglava množica. V okviru Pohoda se bo v Ljubljani zvrstilo več prireditev. Prva se je začela že v sredo, ko je bil na sporedu šesti tek OF '85 okrog Rožnika, vrhunec pa bo vsekakor 11. maja, ko bo na sporedu tekmovalni dan Pohoda. To bodo tekmovalne discipline, ki jih vsako leto pripravijo v okviru Pohoda. Na sporedu bodo štafete zmage ter bratstva in enotnosti, Partizanski marš, kolesarski kriterij in Tek prijateljstva. V štafetah bodo tekmovale reprezentance osnovnih in srednjih šol, občinske, klubske reprezentance in reprezentance mest. Za tek prijateljstva so organizatorji letos povabili nad dvajset mestnih reprezentanc iz tujine in domovine. Prijave so že prejeli od reprezentanc Moskve, Minska, Madrida, Nikozije, Ženeve in Dublina. Na kolesarskem kriteriju pa bodo nastopili vsi naši reprezentantje in tuji kolesarji. Ze to soboto, na dan ustanovitve OF, in v spomin na padle borce pod Urhom je na programu kolesarska krožna dirka. Za praznovanje prvega maja bo letos tudi četrti mednarodni rally Kompas. Že danes bo pionirski Pohod po poteh spominov in tovarištva, 9. maja pa bodo ta pohod imeli cicibani. Za generalko za partizanski marš bo letos že tretji Tek po poteh molniške čete, ki bo v nedeljo, 5. maja. V soboto, 11. maja bo od 6. do 10.30 za vse manifestativni pohod Po poteh spominov in tovarištva, ob 10.30 bo na Trgu revolucije osrednja slovesnost ob štiridesetletnici osvoboditve Ljubljane, in od 17. do 20.30 bo tekmovalni del prireditve. Na sporedu bodo kolesarski kriterij prijateljstva, partizanski marš, štafete zmage, štafete bratstva in enotnosti ter tek prijateljstva. D. Humer KDOR JE NAROČEN NA GORENJSKI GLAS, VARČUJE DENAR IN ČAS NOVO V KINU Angleški avanturistični film Razuzdana Iady govori o lepi Barbari, ki je storila vse, da je postala lady Skelton. Kmalu po poroki pa ugotovi, da je življenje na deželi, pa čeprav aristokratsko, silno dolgočasno. Da bi se zabavala in povrnila kvartopirske dolgove, se preobleče v cestnega razbojnika in ropa po cestah. Medtem ko živi dvojno življenje, se zaljubi v razbojnika Jacksona, ki pa ji na žalost ni preveč zvest. In problemi se začno. V filmu bomo spet videli slovito Faye Dunaway, ki so ji roparske vloge pisane dobesedno na kožo. Brazilski erotični film Sanjarjenje neke ženske prodre v skrite sanje žene. Vsi si jo žele, a ona se zaveda, da predstavlja moč privlačnosti le njeno telo, ne njena celota. Njeno iskanje sreče ne moreta zamenjati niti bogastvo niti uspeh. Angleški film Fanny Hill je erotična komedija, posneta po slovitem romanu Johna Clelanda Spomini neke ženske za uživanje. Popelje nas v osemnajsto stoletje, v amorali čas. Devištvo se je izgubljalo zgodaj, a se je dobro plačevalo, tako da so iznajdljiva dekleta s pomočjo izkušenih posrednic svoje devištvo prodale večkrat. To je zgodba o deklici, siroti Fanny Hill, ki pride z dežele v London, da bi doživela najstrašnejše a tudi najlepše dni svojega življenja in našla tudi svojo srečo. V glavnih vlogah bomo videli Liso Raines. Shelley Winters in Oliverja Reeda. V gorenjske kinematografe prihaja znova domači film Leta odločitve, ki smo ga imeli priložnost gledati v jesenskem filmskem gledališču. Govori o Petru, ki se vrne od vojakov, pa doma ne najde pravega doma. Ni več služkinje Leni, dedje vedno bolj senilen. Ker ne dobi službe, mu oče predlaga, da bi pripravljal za tisk njegove vojne spomine pa tudi spomine iz informbirojevskih let. Pri urejanju gradiva Peter ugotovi, da manjkajo določeni dokumenti iz časa Informbiroja, ki se nanašajo na njegovo mater. Medtem umre ded, Peter se zateče k svojemu dekletu Cveti, a tam najde svojega očeta. Peter se odseli k bratu Jerneju, ,črni ovci' v družini, kmalu pride so sporov, zato se Peter preseli k Leni. Dela kot navaden delavec. Nekega dne vdre k njima Cveta, češ, da jo je Petrov oče prevaral, in namigne Petru, da Leni ,dela' za očeta. Peter sklene ubiti očeta. Oče pa ga v spopadu premaga in mu pove, daje bila njegova mati kurba. Peter gre spet k Leni, kjer ga aretirajo . . . Oče oprosti sinu, da mu je stregel po življenju, in končno izide očetova knjiga Leta odločitve. Peter je postal konformist in bo stopal po očetovih stopinjah . . . Film je bil posnet lani, v glavnih vlogah pa igrajo Boris Ostan, Boris Cavazza, Slavko Jan, Damjana Čeme, Jožica Avbelj in Aleš Valič. Bohinj: spust po Savi Bohinjki — Danes se bo na Savi Bohinjki začelo iz-T>irno tekmovanje za sestavo državne reprezentance v spustu na divjih vodah s kajaki in kanuji. Prvenstvo se bo nadaljevalo jutri in v nedeljo, vse dni bo start ob 11. uri. Šest kilometrov dolg spust bo vodil tekmovalce od Žage do Bohinjske Bele. Na najnevarnejšem mestu pod vasjo Obrne so člani kranjskega in ljubljanskega brodarskega kluba sami premestili nekaj skal in naredili progo varnejšo, na tem mestu pa bo v času tekmovanja tudi z vratci označena »obvoznica«, kar ni običaj na tovrstnih spustih. Lom: Javorniški veleslalom — Športno društvo Lom prireja v nedeljo, 28. aprila, ob 11. uri na planini Javor-nik tradicionalni Javorniški veleslalom, na katerem lahko nastopijo krajani Loma, odseljeni krajani in njihovi družinski člani. Udeleženci bodo razdeljeni v osem starostnih skupin. — J. Kikel Nogomet — V nogometnem prvenstvu kranjske občine bo v članski ligi na sporedu prvo kolo končnice. Razpored tekem — člani, sobota ob 17. uri — Zarica : Podbrezje, Sava : Kokrica, Primskovo : Britof, Trboje : Šenčur, Bitnje Velesovo, Hrastje : Podgorje, Visoko : Mavčiče, Grintavec : Preddvor; pionirji, sobota ob 15.30 — Naklo : Bitnje, Šenčur : Podbrezje, Zarica : Kokrica, Sava : Primskovo, Visoko : Britof; mladinci, nedelja ob 9.30 — Šenčur : Primskovo, Zarica : Naklo, Bitnje : Preddvor, Trboje : Kokrica. — D. Jošt Rokomet — Rokometaši Termopola iz Škofje Loke se bodo v tekmi 17. kola slovenske moške lige pomerili danes ob 20. uri v športni dvorani Poden z ekipo Šoštanja, ki je doslej izgubila le eno srečanje in vodi na lestvici. Ob 18.30 bo v isti dvorani še tekma slovenske ženske lige med Alplesom in četr-touvrščenim Branikom iz Maribora. V drugi moški republiški ligi bo jutri ob 17. uri v Žabnici srečanje med domačimi igralci in ekipo Grosupelj. Rokometaši Peka gostujejo v Novi Gorici in igralci Preddvora v Medvodah pri ekipi Donita. V enakem ženskem tekmovanju se bodo igralke tržiškega Peka pomerile na domačem igrišču z ekipo Preddvora, rokometašice Dupelj pa v gosteh z Metliko. V mladinski moški republiški ligi — skupina center bo danes ob 17.30 tekma Termopol : Škofja Loka in ob 19. uri Dinos : Storžič, jutri ob 16. uri srečanje Žabnica : Olimpija in v nedeljo ob 9.30 Preddvor : Šentvid in Križe : Kamnik. V enakem ženskem tekmovanju bodo ob koncu tedna na sporedu srečanja Peko : Itas Kočevje, Ratitovec : Šentvid, Alples : Kamnik ter Preddvor : Škofljica. V prvi občinski ligi bodo odigrali tekme 9. kola — danes ob 19. uri Duplje : Jelovica, Storžič : Britof in Krvavec : Sava in v nedeljo ob 10. uri Besnica : Gumar. V B ligi se bodo danes ob 18.30 pomerili Veterani z ekipo Letališča in preddvorski veterani z vrstniki iz Dupelj, ob 19. uri pa še veterani Peka z veterani Save. — J. Kuhar Ligaški izidi ROKOMET: • 10. kolo II. republiške moške li-ge-zahod — Peko: Grosuplje 26:20 (15:10), Preddvor : Križe 22:17 (12:8), Nova Gorica : Žabnica 25:21 (11:8), Pru-le ; Donit 23:16 (12:8). Vrstni red: 1. Pru-le 18, 2. Peko 16, 3. Dinos 13, 4. Preddvor 12, 8. Žabnica 5, 10. Križe 0. • 12. kolo mladinske moške republiške lige — center — Storžič : Šentvid 15:23 (7:13), Olimpija : Kamnik 14:21 (7:11), Peko : Križe 28:11 (11:5), Škofja Loka : Preddvor 8:31 (5:17), Di-nos-Slovan : Žabnica 32:19 (14:9), Termopol : Prule 18:20 (12:12). V vodstvu je ekipa Prul. • 10. kolo mladinske ženske republiške lige-center — Duplje : Polje 18:11 (9:5), Olimpija : Kamnik 20:17 (11:3), Preddvor : Peko 28:4 (15:2). Vodijo Dupljanke, Preddvorčanke so četrte. — J. Kuhar NOGOMET: • Nogometne lige občine Kranj — člani A — Sava : Šenčur 6:1, Britof : Primskovo 0:1, Podbrezje : Trboje 4:0, Zarica : Kokrica 2:2; vrstni red: Sava 27, Zarica 16, Podbrezje 16, Kokrica 14, Primskovo 14, Trboje 13, Šenčur 6, Britof 6; člani B — Bitnje : Grintavec 10:0, Preddvor : Visoko 0:5, Hrastje : Mavčiče 3:2, Podgorje : Velesovo 1:1; vrstni red: Bitnje 26, Visoko 20, Mavčiče 17 itd.; mladinci — Šenčur : Žarica 6:1, Primskovo : Naklo 3:2, Preddvor : Kokrica 1:6, Bitnje : Trboje 2:3; vrstni re*d: Šenčur 22, Primskovo 20, Naklo 16 itd.; pionirji — Kokrica : Sava 2:1, Podbrezje : Zarica 0:8, Bitnje : Šenčur 1:3, Britof : Naklo 4:0, Visoko : Primskovo 0:10; vrstni red: Britof 23, Primskovo 21, Kokrica in Naklo 16, Zarica 15 itd. — D. Jošt Prvomajski veleslalom Lom — Športno društvo Lom prireja v sredo, 1. maja, ob 11. uri na planini Javornik tradicionalni prvomajski veleslalom. Prireditelj sprejema prijave še v torek do 16. ure. Udeleženci bodo razdeljeni v osem kategorij po starosti in spolu. Najboljši bodo prejeli častna priznanja. J. Kikel Darko Stenovec: pravi pogoji za delo Kranj — Člansko nogometno moštvo kranjskega Triglava, ki je edino moštvo Gorenjske v republiški nogometni ligi, igra v tej sezoni na domačem in tujih igriščih kot že dolgo ne. Še posebno so odlični v pomladanski sezoni, saj doma in na tujem tržišču osvajajo točke. Te igre in točke, ki so jih osvajali, so jih pripeljale na sedmo mesto prvenstvene lestvice. To je moštvo, ki ima lepo nogometno možnost, saj je mlado po igralskem stažu in izredno dobro poznajo nogomet. V tem moštvu je tudi vratar, ki je tako prvi igralec moštva, saj je prav od njega odvisen poraz, zmaga in neodločen izid. To je osemindvajsetletni vratar kranjskega Triglava Darko Stenovec. Zaposlen je v Iskri Ero. »Nogometno kariero sem začel kot pionir v nogometnem klubu Trboje. Igral sem kot levo krilo. Kot vratar sem začel pri kranjskem Triglavu pri mladincih, ki jih je takrat treniral Rudi Gros. Po teh nastopih pri mladincih Triglava sem nato svojo nogometno pot nadaljeval kot vratar pri moštvu Trboj, kjer sem tudi začel z nogometom. Po nasvetu trenerja Triglava Jovanoviča sem nato spet branil pri kranjskem Triglavu in bil dve sezoni kot rezerva vratarju Tonetu Betonu. Ko je Beton lani zapustil Triglav, sem postal prvi vratar tega moštva, ki igra v slovenski članski ligi. Treniramo štirikrat tedensko in nato so na sporedu prvenstvena srečanja. Pod vodstvom trenerja Hasana Ibraši-moviča je to moštvo, ki zna igrati in r ............ tudi zmagovati. To ste lahko videli tudi v soboto, saj smo z zmago na stadionu Stanka Mlakarja proti Ko; vinarju iz Maribora osvojili novi par prvenstvenih točk. Lani pri Triglavu še ni bilo tako, kot je v tej sezoni. Ni bilo pravega izvršnega odbora in igralci smo morali sami urejati vse svoje stvari. No, v tej sezoni se je vse to uredilo, in sedaj lahko samo treniramo in igramo. Ni več problemov, ki smo jih v preteklih sezonah moFali reševati sami. Sedaj to ureja novi upravni odbor in dobro igra to vlogo. To se pozna tudi pri vseh moštvih in tudi v našem članskem moštvu. To so tudi vzroki, da nismo na dnu slovenske lige in da se ponovno ne borimo za obstanek v tej družbi. Delo z vsemi moštvi je res tako, kot mora biti. Lani mi je nov polet med vratnicami dala zmaga nad Rudarjem iz Titovega Velenja. Vodili smo z 1:0 in sam sem v zadnji minuti srečanja rešil zmago, saj sem prav v tej minuti ubranil izredno močan strel na naša vrata.« Torej se v nogometnem klubu Triglav v Kranju obetajo novi časi, ki bodo kranjski nogomet spravil spet v tiste dobre čase, ki so že bili. Na kolo za zdravo telo! Sonce že prijetno greje in kolesarji so privlekli iz kleti, garaž in podstrešij svoje »jeklene konjičke«. Ceste so oživele, pričenja se nova sezona množičnih kolesarskih prireditev na Gorenjskem. Nima smisla, da bi očetovsko delili nasvete; velja le opozoriti, da je treba kolo in telo na napore dobro pripraviti, se na cestah ravnati po prometnih predpisih, na kolesarskih prireditvah pa po navodilih organizatorjev. S kolesom do Dražgoš Kokrica — Kolesarska sekcija Športnega društva Kokrica prireja v počastitev praznika Osvobodilne fronte, 1. maja in dražgoške bitke jutri, 27. aprila, tradicionalni 9. kolesarski maraton od Kokrice prek Kranja in Škofje Loke do Dražgoš. Start bo ob pol desetih dopoldne pred kulturnim domom na Kokrici. Prireditelj sprejema prijave z vplačilom 400 dinarjev od 8. do 9. ure na štartnem mestu. Udeleženci bodo razdeljeni v pet skupin po starosti in spolu: ženske od 15 do 25 in nad 25 let, moški od 15 do 25 let, od 26 do 45 in nad 45 let. Skupine bodo štar-tale ločeno v presledku petih minut, vozile v strnjeni koloni do Cešnjice s povprečno hitrostjo 30 kilometrov na uro, nakar bo sledil tekmovalni del maratona z letečim startom v dolžini treh kilometrov. Cilj bo v Dražgošah, odkoder se bodo kolesarji okrog 14. ure vrnili v organizirani skupini na Kokrico. ieli Vsi udeleženci maratona bodo Pre.JL medalje, prvi trije v vsaki kategoriji S* posebna priznanja. Prvič kolesarska štafeta Škofja Loka — Kolesarski klub H nez Peternelj iz Škofje Loke pripravi]'! za začetek sezone množičnih kolesajj skih prireditev na Gorenjskem zanirfl' vo novost — kolesarsko dirko »štafe" četverk«. Vsako ekipo sestavljajo štiri tekmovalci, od katerih vsak prevO' 12,5 kilometra. Drugi tekmovalec la» ko starta šele potem, ko pripelje v prvi; tretji, ko konča dirko drugi, in trti, ko sklene vožnjo tretji. Zmaga sta ekipa, ki najhitreje prevozi I progo. Tekmovanje bo v nedeljo, 28. aot\ na cesti Zminec—Gorenja vas bo ob pol desetih na klancu v Zmin< Pravico nastopa imajo vsi rekreati' kolesarji in veterani, ki s podpisom trdijo, da vozijo na lastno odgovornoj in so za dirko zdravstveno sposoh Prireditelj sprejema prijave z vpla^ lom 200 dinarjev za tekmovalca fl» manj uro pred začetkom dirke pred I stilno v Zmincu. Ekipe bodo razdeljeni v dve skupini: skupne starosti do 140 jj nad 140 let. Tekmovalci, ki bodo vo? v zavetrju motornih vozil ali drugih »J lesarjev, brez čelade ali ne bodo uF števali cestnoprometnih predpisov, do diskvalificirani. Dirka bo v vsak^fl vremenu. (cz) Gregorčičeve plakete Dušan Intihar Med letošnjimi dobitniki Gregorčičevih plaket, najvišjega priznanja, ki ga za uspešno udej-stvovanje v športu in športne rezultate podeljuje skupščina občina Jesenice, je tudi Dušan Intihar. Dušan Intihar se s športnim padalstvom ukvarja že od leta 1979. V tem času je opravil več kot 2200 skokov. Zabeležil je vrsto odličnih uspehov, saj je neuradni evropski prvak v padalstvu. Sam pravi, da je v vseh letih veliko treniral in ves prosti čas namenil padalstvu. Dušan Intihar je leta 1981 kot član naše padalske vrste v posamični konkurenci osvojil prvo mesto na enem od največjih mednarodnih tekmovanj na Stid Ost para Cup v Celovcu. Leta 1983 je bil na enakem te-movanju član državne reprezentance, ki je dosegla tretje mesto. Leto dni kasneje pa je postal zmagovalec velikega mednarodnega tekmovanja v skokih na cilj — prav tako v Celovcu. Naslov republiškega in državnega prvaka v močni konkurenci je osvojil leta 1982. Vrhunec njegove dosedanje športne kariere l pa pomenita nastopa .na dveh svetovnih prvenstvih, še posebej na 17. SP v klasičnih disciplina^ v Vichiju v Franciji leta 1984, k? je s tovariši iz reprezentance pi"1' boril srebrno kolajno za Jugosla' vijo. V svoji zbirki priznanj ima Vm šan Intihar tudi najvišje možno padalsko priznanje — zlati C znak s tremi diamanti. Uspehi so porok, da nas bo Du' šan še navduševal s svojimi uspe' hi. Naši padalci so skromni špoi" tniki, ki si večino denarja za raZ' meroma drag šport zagotavljajo s prostovoljnimi delovnimi akcij3' mi. D. S-j gjifrEK, 26. APRILA 1985 PRAZNIČNE ČESTITKE 11. stran Jul deset temeljnih org* ^ samo v treh temelj111 *ti nih organizacijah je k°v nih 700 delavcev v pfj J! P< Iz čistega zastopn'11 j* tako Autocommerce » S proizvodno organi2" ^ e| ustvarja 70 odstotke' st ka doma, 30 pa v tu]J *°r< A «.d Pasti za lubadarje L0S en, ekc ;. d£ Pos« kile f h V steklenem kozarcu je po tednu dni plavala kopica malih, črnih h* i ;p — Past z vabo za zatiranje lubadarjev je dokaj preprosta naprava, * % drugod že obnesla, pri nas pa je novost — Še opozorilo: Ne uničujte J* Lubadarji so po lanskem orkanskem vetru, ki je pustošil in napravil ogromno škode v gorenjskih gozdovih, postali še večja nadloga. Gozdarji in kmetje so podrta drevesa v glavnem spravili iz gozdov. Ostalo pa je dosti oslabljenega drevja, ki je za lubadarje posebej vabljivo. Zdrava, pokončna drevesa se jih s svojo naravno močjo pač lažje otepajo. Nevarnost je torej letos večja, lani je gozdarjem pri zatiranju lubadarjev šlo na roke tudi vreme, predvsem hladna in deževna pomlad, ki je zavrla razvoj teh škodljivcev. V nižjih predelih se običajno razvijejo dve do tri generacije na leto, če je vreme kislo manj. V višjih predelih pa le ena generacija, če je hladno, je okrnjena tudi ta. Lubadarji pri svojem razvoju potrebujejo toploto. No, tudi letos je pomlad hladna, vendar kot smo že dejali, v gozdovih je veliko oslabljenega drevja, od neurja pa je minilo dobro leto dni, saj se lubadarji ne morejo namnožiti čez noč. Gozdarji so doslej pri zatiranju lubadarjev uporabljali stari način lupljenja hlodov in sežiganja zalege, kar seveda zahteva veliko dela in veliko pozornosti, kdaj je novi zarod razvit, saj se sicer hlod spremeni v gojišče lubadarjev. Poznajo tudi kemična sredstva, ki pa so seveda strupena. Tretja takoimenovana biotehniška metoda pa je pri nas novost, letos jo gorenjski gozdarji prvič uporabljajo. Predstavil nam jo je Valentin Toman, ki pri Gozdnem gospodarstvu Bled skrbi za gojenje in varstvo gozdov. Uporabljali pa jo bodo oziroma jo že tudi na ob- močju Gozdnega gospodarstva Kranj. Gre za dokaj preprosto napravo, ki jo v sosednjih deželah, predvsem v Avstriji in Švici (uporabljajo že nekaj let in izkazala se je kot uspešna. Pri nas pa je novost. Valentin Toman nam je povedal, da so pasti izdelali sami, kupili so le vabe, ki jih izdelujejo v Zahodni Nemčiji. Naprava je sestavljena iz plastične cevi, ki je p'remaza-na z žagovino in preluknjana po obodu. Luknjice so tolikšne, da skoznje lahko zlezejo lubadarji, ne pa večji hrošči, saj bi sicer zatirali tudi koristne žuželke. V cevi je vaba, ki' privablja lubadarje, da zlezejo skozi luknjice in padejo v cev. Na dnu cevi je steklen kozarec z lužnato tekočino, kjer se na- birajo. Vaba je popu romon, ki privablj3 ^ teh hroščev. Vaba p" e** osmih tednih izgubi . ' in vrečko morajo Vsak teden pa mOf| ^ njati tudi tekočino^ & odstranit^1 oziroma lubadarje, saj sice Pšč za ostale. Pasti z vabami n* saj jih*je vrečka fe** oc Valentin Toman, ki pri Gozdnem gospodarstvu Bled skrbi za gojitev in varstvo gozdov, nam je predstavil past z vabo za zatiranje lubadarjev, ki je pri nas novost, drugod pa se je že obnesla. rti ljala 1.200 dinarjev, ^ Gozdnega gospoda^ jih bodo postavili , manj tudi na obmoČJ ^ ga gospodarstva Kr" fc ' Nekaj so jih ie th druge bodo te dni.' ^ 0 nje kažejo, da bodo j ' bami uspešne. W man nam je poka^ med njih, ki so jo Črnivcu, kjer gol^ spominjajo na ork$ Po tednu dni se j^j nabralo že vse polnj nih hroščkov, op* nekaj, ki so prileteli vino premazano ce* luknjice. Pasti ' so posta] gozdnih jasah, saj vsaj 15 metrov stfj ves, da ne bi lubadj privabljala nanje, lo na očeh in gozd^ da bi jih ljudje oC in uničevali. Na p&s pisali opozorilo in fJ mu služi. Ljudje nojf ne poznajo, novos* naše gozdove zelo v za okolje čista. P°^'C radovednost s tetf1, s ogledate in pokuka J' rec, koliko lubadarf >>e ujelo. Opozorilo ^ saj je bilo nekaj škodovanih. REPORTAŽA i LiLii, c u. nr iiiLn tu 35 13. STRAN itka z vodami v Žireh > »Najhujša povodenj Prava vodna katastrofa ty Zireh 1926. leta. V te zapisano, da so poljski plazovi in da je 1»zginilo. Takrat sta M razdivjala desna S°re in sicer Račeva ?J Vrhu delali pregrade i preprečiti Račevi in io)r!.skom pripovedoval se ». -prepi h,'dft bi še naprej ogro- ff nam je med nedav- f so se v Žirovski kotlini začela največja regulacijska dela na 'P^m — Celotno območje je razdeljeno na tri odseke, dela bodo 2000St°POma POC* Se(*am-'n" P0**0^ *n P° ocenan Pa najmanj tri odseke. Prvi in najbolj kritičen je odsek izpod mostu na Ledinco skozi Žiri do cestnega mostu čez Soro nad^Žirmi v smeri proti Logatcu. Drugi odsek sega od elektrarne Fužine do odseka izpod mostu na Ledinco. Tretji odsek pa sega od J^k. Po tem so po Ži- cestnega mostu na Logatec (nad Žirmi) do sotočja Sore z Žirovnico. Na posameznih odsekih bodo v prihodnje dela potekala v fazah. Časovno je celotni program danes težko opredeliti. Približna bi morda bila le ocena; da bi pod sedanjimi pogoji glede denarja oziroma drugih možnostmi dela trajala najmanj do leta 2000. Vodnogospodarsko podjetje Kranj kot izvajalec je lani zakopalo na strugi Sore na odseku izpod mostu na Ledinco do čistilne naprave. Poglabljanje in širjenje struge Sore na tem odseku je veljalo 30 milijonov dinarjev. Letos so se dela tudi že začela in potekajo v smeri od čistilne naprave do pritoka Račeve v Soro in naprej. Že prihodnje leto bi po programu morali doseči krizno žarišče vseh poplav v ožjem predelu; to je do mostu čez Soro v Žireh. Ji regulacijskih del je sko ^ na reki Sori v Žireh. ,ad' 'H Živi ni rešilo poplav, na sta nekdaj »počenjala« io v( * jn Rakulk, se zdaj do-tje1 j Žirovnico in Osojnico, m* *va pritoka Sore. Kadar lS ' b! *PaJ s Soro naraste" bi ^ Žiri »plavajO«. Občane Nše povodnji pa so v pf Jr°ma v Žirovski kotli-&o P'oh kar vsakoletno pra-e ^ letos pozimi se po-o j is° izognili. Le da se je d'1 'a v že precej blažji blj| Kar je; pravijo strokov- P ^Slu§a Prav lani zače" 'Sulacijskim delom na B na območju Žiri. območje Žirov-m je bila 1979. leta žav ^gospodarskem inšti-)rt5 ^.ubljani naročena Štu-a< ^itve vodnega režima. JniV* 0s bo tri leta, ko je lektor Kmetij sko-goz-zadruge Žiri Viktor Na celotnem območju prvega odseka (od izpod mostu na Ledinco do mostu čez Soro nad Žirmi) bodo regulacijska dela na Sori in vseh treh pritokih opravljena na izračun stoletnih voda, na Žirovnici v tretjem odseku pa na izračun 20-letnih vod. Po takšnih izračunih naj bi torej v prihodnjih obdobjih potekale bitke z vodami v Žirovski kotlini in jo nazadnje tudi obvarovale poplav ter velikih škod. Čeprav ob sodobni mehanizaciji in velikih vlaganjih, bodo dela na regulacijah v Žirovski kotlini trajala še lep čas. Ob tem pa je prav gotovo spodbudna izjava, ki smo jo zabeležili na Ledinici: »Pred tremi Teti smo tu še plavali. To kar so naredili na tem odseku lani, je nedvomno pripomoglo, da letos prvič nismo bili pod vodo. Vemo, da bo še nekaj časa trajalo, da bo vse narejeno, kot je predvideno in da nas še lahko do takrat zadene kakšen vodni val. Vendar, vemo tudi, da bo enkrat temu konec,« sta povedala Stanko. Demšar in Slavica Pečelin z I^edince. A. Žalar r J^irie ° l>tov rjjk va. Pokazala je, da je P1"? WlP°Plave v kotlini moč ') ^ le s sistematično resore in njenih prito kof^ta ce £ Sore ,iz« >bej l/fl< S Sta 4 je bilo poudarje-iSfT" trasa in pretočni J]'|a°re neustrezna in premda sta iztoka Rakulka ne 0S neurejena. Še bolj pa so razmere na sojnice in iztoku Ži-£a levem bregu Sore. I ,° Soro je študija po- da so potrebni regula- J^egi na dobrih sedem ^uornetra dolgi trasi in ^hidroelektrarne Fuži-^liva Žirovnice v Soro. ^jska dela pa bodo od l^vzgor tudi na posa-lf j Pritokih in sicer: na t wv dolžini 370 metrov, Llftici v dolžini 1084 me-e hfti Žirovnici v dolžini j!trov in na Rakulku v nji ^0 metrov. js^°čno vodno skupnost p" ^ e so ugotovitve v štu-)i' L?« samem začetku 1 ^Jale precej kislo ja- ^'Ok^0 se Je bil° odločiti; ) * ( "hiočni vodni skupno- ti, Pak tudi v drugih organi °dločitvi pa je precej '■ 1 to, da so Žiri pred K..sPet »plavale«. Tako lii^cina Območne vodne leta 1983 vnesla v Jj.*a leto 1984 prvi re-a yl poseg na tem ob-iff *°hec minulega leta pa 3 fgulacijska dela v čl: kotiini f ?' tudi . e tn°°no obdobje. j^0 območje je precej ) ' Zato je razdeljeno na 1 30 milijonov dinarjev so lani veljala dela za ureditev odseka od izpod mostu na Ledinco dočistilne naprave V Debeneh zgradili vodovod in protipožarni bazen KQ\/ PORTRET dr. Franc Rutar Čeprav je mama želela, da bi Franc postal duhovnik, je fant prisluhnil »notranjemu klicu« in si izbral poklic živi-nozdravnika. Kjerkoli je služboval pred drugo svetovno vojno ali po njej, so se ga kmetje dobro zapomnili, na Kranjskem predvsem v vaseh od Podbrezij do Jezerskega in Škofje Loke. Franc je bil ljudski živino-zdravnik, dobro strokovno podkovan in vedno pripravljen za pomoč. Če je uvidel, da pri hiši bijejo revščino in so na tenko z denarjem, je živino ozdravil zastonj. Z vedrino, ki ga pri osemdesetih letih še ni zapustila, je tudi v težavnih časih vnašal na podeželje in med kmete optimizem, vero v boljši svet, voljo do dela ... Ko se danes spominja let svojega službovanja, prijetnih in tudi neprijetnih dogodkov, znova in znova poudarja, da mu ni bilo žal trdega dela, dolgotrajnega zdravljenja živali in bojevanja s Kužnimi boleznimi, intervencij ponoči in ob praznikih. Z zadovoljstvom ugotavlja, da sta živinozdravni-štvo kot tudi govedoreja od predvojnega časa do danes veliko napredovala. Rodil se je v enajstčlanski kmečki družini na Ljubinju, v vasici na Tolminskem. Po šolanju v domačem kraju, v Gorici in Kranju je maturi-ral na realki v Idriji. Študij nadaljeval v Bologni, kjer se je leta 1929 tudi izšolal za ži-vinozdravnika. Iz političnih razlogov, ker ni bil član fašistične stranke, zanj ni bilo delovnega mesta v Italiji. Šele po posredovanju že pokojnega živinozdravnika in direktorja klavnice v Ljubljani Janeza Pestotnika je dobil zaposlitev v Zagorju ob Savi. »Čeprav moje prvo službeno mesto ni bilo lahko, sem ga bil izjemno vesel. Dela sem se lotil z veliko vneme. Navadil sem se na razmere v hribovitem svetu, po katerem sem veliko prepešačil z nahrbtnikom na ramah. Ljudje so mi zaupali in jaz njim. To je bilo najlepše obdobje mojega službovanja.« Iz Zagorja ga je pot vodila v Stično, kjer so v tamkajšnjem samostanu imeli par sto prašičev, več deset krav, svojo mlekarno. Mesto okrajnega veterinarja je izbojeval med kandidati, ki so imeli »zveze« z ljudmi na banski upravi in v samostanu. Tu je dobil krila, delovni zagon. Področje je bilo bogato z živino. Svoje poslanstvo je lahko opravljal, kot si je zamišljal. V vojni vihri, junija 1942, so ga brez zaslišanja aretirali in ga skupaj z drugimi slovenskimi izobraženci odpeljali v italijansko taborišče, odkoder se je po kapitulaciji Italije prek Nemčije in Avstrije vrnil v Ljubljano. Ko je s »transportiranci« korakal po mestu, se je izmuznil iz kolone in se ostrižen, umit in lepo oblečen na kolesu popeljal kot uradni veterinar na prostost. Priključil se je partizanom. Bil je v živinozdrav-niški bolnici v Kanižarici, s slovenskim narodnoosvobodilnim svetom v Ajdovščini in nazadnje v Gorici, kjer ga je Milan Dolenc na sedežu okraja predstavil italijanskim živinozdravnikom: Vo-stro capo! (Vaš šef!). Težko se je septembra 1945 ločil od mesta, kjer ga je oče kot devetletnega fantiča vpisal v šolo. Žal mu je bilo, ker je Jugoslavija za vedno izgubila Gorico. V Kranju se je tedaj smrtno ponesrečil živinozdravnik Jože Kuralt in začasno naj bi ga nadomestil Franc Rutar. »Začasno« se je zavleklo v trideset oziroma štirideset let. »Svet se še ni umiril od morije, vse je bilo narobe. Inštrumente nam je vzela voj- na, ostali smo tudi brez koles. Dela je bilo dovolj, preveč. Polnih devet let nisem našel časa za dopust, tudi ob nedeljah in praznikih sem hitel od enega do drugega — peš, s kolesom in kasneje že z avtomobilom. Najprej smo zatrli kužne bolezni, ki nam jih je zapustila vojna. Na Gorenjskem smo ugotovili smrkavost, močno razširjene so bile tudi garje. Pa tuberkuloza. Več kot desetletje smo se bojevali proti tej bolezni, ki je tako kot kravja jalovost povzročala veliko gospodarsko škodo. V začetku petdesetih let se je rodilo prvo tele iz cevke. Prepričevali smo kmete, ki sprva niso zaupali umetnemu osemenjevanju. Pred več kot četrt stoletja smo začeli razmišljati tudi o zamenjavi cike, ki je dala malo mleka in mesa. Po dolgotrajnih razpravah smo se odločili za simentalsko lisasto pasmo.« Franc je marca letos dopolnil osemdeset let in č< • prav ima na Gorenjskem veliko mlajših stanovskih kolegov, ga kmetje še vedno radi povprašajo za nasvet, ga poprosijo za pomoč. Na Rupi pri Kranju si je v začetku sedemdesetih let ustvaril dom, v katerem preživlja, kot mu je v šali dejal zdravnik, edino bolezen, ki jo ima — starost. Veliko bere časopise in strokovno literaturo, rad kaj postori po vrtu ali se poigra z vnučki. C. Zaplotnik Z malo denarja so veliko naredili l- sprejeta na za prihodnje LE- ilt/jy'red šestimi leti smo t Ujey/*° i rt pred tremi leti iffj' tudi poplavo. Lctoš-t y Prvič na tem delu 'Vstopila' bregov...« Pravijo, da so ljudje v hribih najbolj pridni in najbolj prijazni. Ta reK prav gotovo velja za Debence, prebivalce vasi v podblegoških strminah, kjer so v glavnem bregovi in grape in le malo lepih njiv. Kljub temu je zemlja lepo obdelana, hiše so obnovljene in napredek je viden na vsakem koraku. Čeprav je njihov delovnik dolg, saj so gospodarji in tudi nekatere gospodinje zaposleni v tovarnah v dolini, so vedno pripravljeni poklepetati z obiskovalcem in, ga prijazno sprejeti. Razen tega pa se vsi skupaj prizadevajo tudi za skupno dobro, za skupne potrebe in napredek svojega kraja. Le šest hiš je v zgornjih De-beneh. Dve sta prazni. Pomeni, da so tam štiri domačije, vendar vas izgleda kar velika, saj je skoraj na kupu 20 poslopij. Čeprav jih je malo* za težka dela lahko pdprimejo le štirje moški, so se leta 1981 lotili velikega dela. Začeli so graditi vaški vodovod, za katerega so tedaj naredili predračun 1.500.000 dinarjev, brez zbirališča, z zbirališčem vode pa je številko presegla 2 milijona dinarjev. Krajevna skup-I nost jim je dala 20.000 pomoči in za ta'dva stara milijona so nakupili za 8 milijonov materiala. Pomeni, da so takoj dali 4 ^ 4 I j i sami zraven še 60 tisočakov. Od občinske komunalne skupnosti so dobili v dveh letih 200.000 dinarjev in od gasilskega društva 80.000 dinarjev, 100.000 dinarjev pa je prispevala zavarovalnica Triglav Kranj iz sklada za preventivno dejavnost. To pomeni, da so skupno dobili 400.000 dinarjev pomoči, kar je komaj slaba petina vrednosti investicije po predračunu. Vendar so se kljub temu lotili dela. V Zadobrščici so uredili zbiralnik, potegnili 300 metrov cevi do rezervoarja, ki so ga zgradili nad vasjo. S tem so hkrati rešili tudi problem protipožarne vode, saj so zgradili rezervoar, ki drži kar 113 kubičnih metrov. Ta količina pa zadostuje za gašenje kakršnegakoli požara v vasi. Sedaj morajo urediti še hidrantno mrežo po vasi in priključke do hiš. Računajo, da bodo to naredili v prvomajskih praznikih. Vsa dela so opravili sami, le pri betoniranju bazena jim je pomagala gasilska četa iz Hotavelj. Delali so vsi, od desetletnih otrok do 65-letne)! i moškega. Skupaj so opravili več kot 2500 prostovoljnih delovnih ur. »Vse gradnje, vsa dela, ki niso vezana na obdelavo polja, smo pustili pri miru, da smo lahko delali pri rezervoarju in gradnji cevovoda,« pravi Stanko Mezek. »Imeli pa smo težave z izkopom rezervoarja. Kopali smo jamo zanj in nismo računali, da je teren plazovit, saj smo kopali tik pod gozdom. Skoraj skopano smo imeli, ko se je posulo. 100.000 dinarjev nas je veljala ta nesreča in prav ta denar nam sedaj manjka, da bi lahko dela zaključili.« »Nič nisem pomišljala, ko so me možakarji prišli vprašat, če bi ddstopila svet za rezervoar, »pravi Francka Galičic. »Saj vendar nekje mora biti, če se je prva jama zasula. ,Le pazite, da mi vsega sadovnjaka ne boste uničili,' sem rekla. Res imam zemlje samo za eno kravo, vendar človek ne more biti tako grd, da bi branil gradnjo na svojem, če gre za dobro vse vasi. Zato pa so mi sosedje veliko pomagali pri košnji, pa na njihovem so mi dali pokositi, tako da sem lahko obdržala kravo. Sedaj, ko je rezervoar narejen in ko ga bodo še zasuli, pa košenina ne bo nič manjša, kot je bila doslej.« »Ne vem, če je kje še kakšna vas, kjer bi morali domačini toliko sami delati, da bi imeli vsaj osnovne pogoje za delo in življenje? Najprej smo napeljali elektriko, potem smo Franc Likar, predsednik gradbenega odbora, Stanko Mezek, Francka Galičič in Matija Galičič. Foto: F. Perdan delali vaško cesto, pa telefonsko omrežje in pomagali smo tudi pri popravilu volaške ceste, saj se tudi po njej vozimo,« nadaljuje Stanko Mezek. Dva fanta z vasi, še v šolo hodita, sta v soboto pomagala pri betoniranju rezervoarja, v nedeljo sta delala na cesti v vola-ški grapi, v ponedeljek pa sta šla spet v šolo. Pa tudi naša cesta nam povzroča veliko težav. Res, da smo jo potegnili na novo in tako skrajšali pot do Vo-lake s šestih na dva kilometra, vendar je zato bolj strma in nam jo hudourniki pogosto ' uničujejo. V vasi bi nujno potrebovali vsaj eno telefonsko številko. V mestih, kjer imate vse pri roki, ne veste, kako ga mi tu v hribih potrebujemo.« »Napišite tudi, da smo va- ščani zelo hvaležni hotavelj-skim gasilcem, ki so nam pomagali pri betoniranju rezervoarja. Sami bi to delo težko opravili,« je dejal Matija Galičič, ki je upokojenec in je dolga leta živel v Nemčiji. Sedaj pa se je preselil nazaj v rojstni kraj in se je takoj vključil v prizadevanja za izgradnjo vodovoda. Lahko bi za konec napisala le to, da so se majhna družbena sredstva, ki so jih vložili v izgradnjo vodovoda in protipožarnega bazena ^ bogato oplemenitila. In če bi povsod tako preudarno in skrbno investirali in bili tako prizadevni kot so v Debeneh, sedanje gospodarske krize pri nas prav gotovo ne bi bilo. L. Bogataj Skupščina občine Jesenice Izvršni svet skupščine občine Jesenice Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice 0 Samoupravne interesne skupnosti občine Jesenice Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan O F in praznik dela in jim želimo še veliko delovnih in osebnih uspehov metalka n. sol. o., Ljubljana TOZD trlglav VELIK USPEH! Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Cesta na Loko 2 tel. (064) 50-040 ENOSTAVNA UPORABA, l izolacijska sidra in zvezde v različnih velikostih za izolacijske obloge od 3 pa do 10 cm Proizvajamo tudi: pile za motorne žage, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije, jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za dan OF in praznik dela — /. maj Delavci SAVE KRANJ čestitamo delovnim ljudem k dnevu Osvobodilne fronte in delavskemu prazniku, t maju. AVTONEGA Klasič Franjo Kranj, Šuceva 17 Popravila vozil ZASTAVA in SKODA, menjava gum, uravnovešanje, menjava olja, mazanje. Delovni čas od 7. do 15. ure, ob četrtkih od 7. do 18. ure, sobote proste Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za dan OF in praznik dela, 1. maj Gostilna pri FRANJOTU Kutnar Viki Kranj, Oprešnikova 28 (Primskovo) Cenjenim gostom in ostalim občanom čestits za praznik OF — 27. april in praznik dela — 7. maj in se priporoča. SOJKL ftAfOfV? zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem občanom in zavarovancem-samoupravljavcem čestitamo za 27. april — dan OF 1. maj — praznik dela in želimo obilo delovnih uspehov. Dinamičen gospodarski razvoj prinaša s seboj nove NEVARNOSTI. Sve-tujemo vam, da ponovno ugotovite, proti katerim nevarnostim za vas aH vaše imetje niste zavarovani, oziroma niste zavarovani v zadostni višini* Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev dela na področju posredova' nja in sklepanja imovinskih in osebnih zavarovanj v družbenem in zasebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih in pri delavcih, ki delajo na poslovnih izpostavah, boste dobili vse potrebne informacije, da se boste lažje odločili za najustreznejše zavarovanje. Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo. ..........____gBŽS== _______4 K. 26. APRILA 1985 PRAZNIČNE ČESTITKE 15. STRAN alples industrija pohištva Železniki, tel. 064/67-121 Želite sodobno in lepo pohištvo? Želite sestavljivo pohištvo za opremo vseh bivalnih prostorov? navi TRIGLAV Naši proizvodi so vam na voljo v vseh trgovinah s pohištvom in v razstavno prodajnem salonu v Železnikih, kjer vam nudimo tudi strokovni nasvet arhitekta ter brezplačno montažo in dostavo na dom. Pohištvo za danes in jutri — pohištvo Al plesa iz Železnikov. Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in vsem občanom iskreno čestitamo za dan OF in 1. maj — praznik dela. SOZD KEMA CD MARIBOR KEMIČNA TOVARNA P 0 D N A R I nudimo vam — preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovin na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene — preparate za obdelavo tiskanih vezij — preparate za fosfatiranje kovin — preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin — razne laboratorijske kemikalije — pomožno galvansko opremo — servisne usluge Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov! Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj. nr ki TOZD PRESKRBA TRŽIČ Vsem občanom in zvestim potrošnikom čestitamo ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju, mednarodnem prazniku dela m Priporočamo se za obisk naše blagovnice in specializiranih prodajaln v Tržiču in potrošniškega centra ter prodajalne v Kranju. J KUNSTELJ PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 1 Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj in se priporočamo. c H. ( s §1 Geringer Emil Urar, Kranj Jenkova 4 — Popravljam tudi vse starinske, stare in nove stenske in kamin ure z izdelovanjem delov. Informacije po tel.: 27-241 po 16. uri — Delovni čas od 6. do 15. ure, petek do 12. ure čestitam cenjenim strankam in občanom za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj. Gostilna BLAZUN Grašič-Šircelj Mirjana Kranj, Cesta Talcev 7 Obveščamo vas, da imamo tudi med prazniki odprto vse dni od 12. do 22. ure. Čestita cenjenim gostom in delovnim ljudem Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela — 7. maj. Modno ĆCVUARSTVO kttff A Kranj, Partizanska 5 čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj. Priporoča se s kvalitetno izdelavo vsakovrstne obutve in obutve za kolesarje ter prosti čas (superge). V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese), nudimo obutev iz pravega usnja. Kvalitetna izdelava — ugodne cene. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14.30 do 18.30, ob sobotah od 8. do 13. ure. s jI ' i 4m w w"w jm m * VSEM DELOVNIM LJUDEM, POTROŠNIKOM, GOSTOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA - 1. MAJ Trgovska in gostinska DO Kranj Lasna Konc Alojz Predelava mesa Podreber 24, Naklo tel.:(064)47-618 Vsem delovnim ljudem čestitam za dan OF in 1. maj. Priporočam se s svojimi storitvami! LOJZKA ALEŠ Breg ob Savi tel. 40-138 VABIMO VAS NA NAŠE DOMAČE DOBROTE Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela — /. maj! KRANJ — POHIŠTVO PRIMSKOVO Tel.: Kranj, Primskovo: 24-554, Kranj, Titov trg: 21-485, Jesenice: 81-179 Lesnina — pohištvo Kranj, Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon pohištva, Jesenice, Skladiščna 5, čestita vsem občanom Gorenjske, posebno pa svojim zvestim kupcem za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj in se obenem zahvaljuje za dosedanje zaupanje. **** Zaupajte Lesnini in zadovoljni boste! »Centelin 85« Strokovno posvetovanje o lepljivih medvlogah Tekstilna tovarna Zvezda Kranj, eden večjih proizvajalcev tekstilnih in "kaširanih medvlog za konfekcijsko in obutveno industrijo pri nas, že vrsto let na seminarjih seznanja naše tehnologe, modelarje in druge strokovnjake konfekcijske in obutvene industrije z uporabo svojih izdelkov. Tudi seminar na Brdu pri Kranju, zaključil se je včeraj, je bil temu namenjen. Okoli 180 udeležencev seminarja Centelin 85 se ni seznanilo le s standardnim izborom medvlog iz sedanjega Zvezdinega programa, pač pa tudi z novostmi, ki jih je Zvezda letos uvrstila v svoj program in bodo že do konca tega leta tudi na tržišču. Tako kot moda narekuje konfekciji in obutvi nove linije, se temu prilagaja tudi proizvodnja medvlog. Tako imenovanemu »mehkemu valu«, ki zdaj prevladuje v oblačenju in še nekaj časa bo, ne ustrezajo trdi materiali, pač pa tanjši in mehkejši, a še vedno taki, da oblačilu ali obutvi ohranjajo zaželeno obliko. Izbor takšnih medvlog na našem trgu doslej še ni bil posebno velik, saj jih ima le en proizvajalec, zdaj pa se ponudbi pridružuje še Zvezda. Mehkejše medvloge so še posebej primerne za izdelavo lahke konfekcije, kot so srajce in bluze. Na seminarju Centelin 85 so udeležencem uporabo novih kaširanih materialov za obutev prikazali strokovnjaki Planike Kranj. Novost je primerna za izdelavo obutve po zahtevah mode — čevlji so mehki in udobni, a vendar ne brez trdnosti in kar najbolj trajne oblike, za kar pa mora poskrbeti tudi ustrezna medvloga. Zvezda je na seminarju predstavila tudi svoja zahod-nonemška partnerja. S firmo Ems Chemie, ki je njen najpomembnejši dobavitelj reprodukcijskega materiala predvsem za izdelavo termoplastov, sodeluje Zvezda že dlje časa. Laskave ocene svojega partnerja ni bila deležna le zato, ker se njeni izdelki po kvaliteti lahko merijo z izdelki drugih proizvajalcev na zahodnonemškem tržišču, ki jih oskrbuje Ems Chemie, pač pa je to odraz stalnega preverjanja kvalitete. Proizvajalec strojev za lepljenje medvlog, firma Meyer, pa je udeležencem seminarja prikazala najnovejše postopke lepljenja medvlog z robo-tiziranimi stroji. O pomenu računalništva v konfekcijski in obutveni industriji so na Brdu govorili strokovnjaki iz Mure. Podrobno so opisali sistem računalništva v svoji proizvodnji, dosežene rezultate pa tudi možnosti, ki jih doslej še niso izkoristili. DOMPLAN Kranj, Cesta JLA 14 Telefon: 24-440, 21-875 urbanizem, stavbna zemljišča, investicijski inženiring in stanovanjsko poslovanje št. žiro rač. 51500-601-10579 De/ovna skupnost podjetja čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske čestitamo za dan OF in 1. maj, praznik dela SGPTRŽIČ IMOS SGP Tržič p. O. Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za dan OF in za praznik dela in se priporočamo s svojimi storitvami Kmetijska zadruga Bled Vrtnarija GMAJNA na Partizanski cesti Obveščamo vas, da smo pričeli s prodajo pelargonij in drugih enoletnih sadik za balkon in vrt. Nudimo tudi lonce, gnojila in zaščitna sredstva. Cvetličarna v hotelu Jelovica nudi sveže rezano cvetje in lončnice. V naših trgovinah na Bledu in v Gorjah ter skladišču Rečica pa lahko dobite zaščitna sredstva, repromaterial, kmetijsko mehanizacijo in gradbeni material. Vsem čestitamo za dan OF — 27. april in praznik dela — 1. maj! Imam ■ ■ i ■ i ■ m KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, p. o. PRISTAVA 80 Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela Mercator KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, C. JLA 2 TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOK RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD TOVARNA OLJA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj PRAZNIČNE ČESTITKE .17. stran ©©esiskujsoso Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela Dimnikarsko podjetje Kranj Zupančičeva 4, tel. 21-456 z DE Kranj, Škofja Loka, Tržič Čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj in jim želi prijetno praznovanje. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ. n. sub. o. Kranj. Jezerska cesta 20. tel 26-881 TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST TOZD GRADNJE DSSSDO Upravljamo,-vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamnite materiale. Čestitamo občanom Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj. SLOVENSKE ŽELEZARNE ^DELUJE: Nudimo *udi usluge — debelo, srednjo in tanko pločevino — hladno valjane trakove in pločevino — dinamo trakove in pločevino — nerjavne trakove in pločevino —■ vlečeno, brušeno in luščeno jeklo — vlečeno žico — vlečeno žico — patentirano — pleteno patentirano žico za prednapeti beton hladno oblikovane profile — cestne varnostne ograje — kovinske podboje za vrata — dodajni material za varjenje — žičnike — jeklene odlitke — tehnične pline prevaljanja, vlečenja, iztiskanja in toplotne obdelave pločevin in žice 0® TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE O IN KONFEKCIJE p. 0. TRŽIČ proizvaja sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu, sredstva civilne zaščite DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEM ČESTITAMO OB DNEVU OF IN PRAZNIKU DELA SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJ nazorjcva i Kolektiv splošnega gradbenega podjetja I Gradbinec Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela! vezenine bled Za praznik dela in dan OF čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem 0 BIVIC ERNEST Zlatar in juvelier, Kranj Cankarjeva 5 čestita cenjenim strankam za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj in se priporoča! J Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK Kranj, Jezerska c. 108 c čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj. CVETLIČARNA ANI KOS (Kiosk pri kranjskem pokopališču) je odprta vsak dan neprekinjeno, tudi ob sobotah, od 7. do 19. ure. S sveže rezanim cvetjem izdelujemo poslovilne aranžmaje vseh vrst v najkrajšem času. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj in se priporočamo! Delovni čas: od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon: 22-196 OČESNA OPTIKA MARIBOR PREGLED VIDA: v ponedeljek, torek in sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU Optični servis Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) * KOMUNALNO P O O J R T l V, Ood ovoap> KRANJ Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF in praznik dela. Uporabnikom naših storitev se priporočamo za nadaljne sodelovanje. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO ČESTITA VSEM OBČANOM GORENJSKE ZA PRAZNIK OF - 27. APRIL IN PRAZNIK DELA, 1. MAJ ERIKA RAKAR MARTIN, Kranj, Titov trg 10 nudi modne dodatke: vse vrste moških, ženskih in otroških pasov v raznih barvah in kombinacijah. Torbice, denarnice in kravate iz usnja. Posebna izbira in popust za maturante. Obenem čestita občanom Gorenjske za praznik O F — 27. april in praznik dela — 1. maj. Frizerski salon CILKA SATLER in Ekspresna kemična čistilnica in pralnica DRAGO SATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri vodovodnem stolpu) Čestitamo za praznik OF — 27. april in praznik dela — /. maj tržič TIKO TRZIC Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem čestitamo za dan OF in praznik dela — 7. maj. t o k o s TRŽIČ TO KOSTRŽIČ p. tržiška tovarna kos in srpov — tržič Vsem delovnim ljudem čestitamo ob dnevu O F in prazniku dela. Naj izkoristimo pomemben jubilej za čestitko delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in prijateljem za dan OF in praznik dela — 1. maj. bombažna predilnica in tkalnica i tržič 1100 let KRANJ-PRIMSKOVO za praznik OF — 27. april in praznik dela, 1. maj iskreno čestitamo cenjenim strankam, občanom Gorenjske ter poslovnim prijateljem PRAZNIČNE ČESTITKE .19. STRAN @@BSBB&SSBSBBaJkS ALPETOUR Sestavljena organizacija združenega dela ALPETOUR Škofja Loka POTNIŠKI PROMET TOVORNI PROMET GOSTINSTVO TURISTIČNA AGENCIJA ŽIČNICE PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE OBNOVA AVTOPLAŠČEV SERVISI LAHKIH IN TEŽKIH VOZIL ELEKTRONSKI RAČUNALNIŠKI CENTER MEDNARODNA ŠPEDICIJA Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 1. maj in dan OF i: TEKSTILINDUS DKRASft Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe prosto delo oziroma nalogo v kadrovskem sektorju: — IZVAJANJE POŽARNO VARNOSTNE PREVENTIVE (gasilec) Pogoji: — poklicna šola za gasilce ali druga poklicna šola tehnične smeri in 1 leto delovnih izkušenj s področja požarne varnosti, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu, — šoferski izpit B kategorije, — poskusno delo dva meseca. Kandidati, ki- izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni od dneva objave. IZBRALI SO J KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. j v TOZD »LEPENKA« TRZIC SLAP 8 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela ZLATARSKA DELAVNICA LEVIČNIK ŽIVKO Kranj Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestita za 1. maj — praznik dela ZM0S Velikokrat smo v zadregi, ko kupujemo darilo za svoje domače, znance ali prijatelje. Priporočamo vam, da obiščete MERKUR JEVO trgovino UNION na Jesenicah, kjer Imajo veliko izbiro daril z gorenjskimi motivi. Darilo vam na željo tudi lepo aranžirajo. Kovinotehna, blagovnica Fuž/nar na Jesenicah nadaljuje s konsignacijsko prodajo gospodinjskih strojev CANDYpo novih, nižjih cenah. Če nameravate kupiti pralni stroj, pomivalni stroj, zamrzovalno omaro ali skrinjo, obiščite blagovnico Fužlnar In si oglejte razstavljene gospodinjske stroje priznanega proizvajalca CANDY. Nakup izdelka CANDY se resnično splača. CV ClIlMfCI Alpska modna industrija ALMIRA Radovljica Čestitamo vsem delovnim ljudem za dan OF in praznik dela — 1. maj. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Ob dnevu OF in prazniku dela — 1. maju vam Gorenjska oblačila TOZD Kranj in TOZD Jesenice iskreno čestitajo. V. r SLAŠČIČARNA »ČEBELICA« NA PLANINI Kranj — čez kokrški most (Planina) ČESTITA CENJENIM GOSTOM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OF — 27. APRIL IN ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ. Nudi torte vseh vrst, kremne rezine s smetano, čajno pecivo itd. Torte vseh vrst po naročilu so hitro in kvalitetno izdelane. INTEGRAL GOLFTURIST, o. o., Ljubljana TOZD PARK HOTEL BLED Cesta svobode 15 telefon: (064) 77-284 Vabimo vas, da nas obiščete med prvomajskimi prazniki. Potrudili se bomo za vaše dobro počutje! Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj! TEKSTILINDUS Delavci DO Tekstilindus Iz TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica, TOZD Plemenitilnica, TOZD za prehrano in oddih in delovna skupnost skupnih služb ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN OF IN PRAZNIK DELA - /, MAJ. t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj — praznik dela in dan'OF f"1 CBS©© Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim partnerjem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj. (mmmmmMGLAS 20. stran OBVESTILA, OGLASI PETEK, 26. APRILA U PREDNAROČNISKA CENA DO IZIDA 4900 din PO IZIDU 6100 din 260 bogatih nagrad za prednaročnike Atlas Slovenije mladinska knjiga geodetski zavod srs 336 strani 109 kart 41 x 30 cm merilo 1 :50 000 barvne slike, letalski posnetki, spremna beseda TRGOVINA HANS NAPOTNIG BOROVLJE TEL. 9943-4227-2292 VSE ZA DOM, GOSPODINJSTVO, VRT, HIŠNE MOJSTRE IN OBRT IZ NAŠE POSEBNE PONUDBE VRTNA KOSILNICA AGRO ROTARY S ŠTIRITAKTNIM MOTORJEM SAMO 2.295 Sch ELEKTRIČNE ŠKARJE BLACK AND DECKER ZA OBREZOVANJE ŽIVE MEJE 400 mm, 400 W SAMO 1.490 Sch NA ZALOGI TUDI ZNAMKE METABO IN HITACHI KOTNA BRUSILKA BOSCH 1800 W, 230 mm SAMO 1.790 Sch MOTORNA ŽAGA ECHO CS-280 E, 30 cm SAMO 2.990 Sch NA ZALOGI TUDI ZAGE STIH L IN VERIGE ZA VSE ZNAMKE IN TIPE ŽAG Iskra ISKRA - SREDNJA ŠOLA ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINSKO PREDELOVALNE USMERITVE KRANJ, p. o. KRANJ, Savska loka 2 razpisuje po sklepu komisije za medsebojna razmerja delavcev naslednja prosta dela in naloge v usmerjenem izobraževanju: 1. UČITELJA FIZIKE 2. UČITELJA SAMOUPRAVUANJA S TEMELJI MARKSIZMA 3. UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV ELEKTROTEHNIŠKE USMERITVE 4. UČITELJA STROKOVNIH PREDMETOV ELEKTROTEHNIŠKE USMERITVE 5. 2 UČITELJEV STROKOVNIH PREDMETOV STROJNE USMERITVE 6. 3 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA ELEKTROTEHNIŠKE USMERITVE 7. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA STROJNE USMERITVE 8. LABORANTA ZA POUK ELEKTROTEHNIŠKIH USMERITEV 9. KNJIŽNIČARJA 10. SVETOVALNA DELA IN NALOGE 11. VZDRŽEVALNA IN PRIPRAVLJALNA DELA 12. KUHARJA 13. 2 POMOČNIC KUHARJA 14. 4 SNAŽILK Pogoji: pod 1., 2., 9. in 10. — izobrazba ustrezne smeri in izpolnjevanje pogojev po ZUI (ur. list SRS 11/80), pod točko 10. dodatno 2 leti delovnih izkušenj pod 3. — diplomirani inženir elektrotehnike — elektronik pod 4. — diplomirani inženir elektrotehnike — energetik pod 5. — diplomirani inženir strojništva pod 6. — inženir elektrotehnike — elektronik pod 7. — inženir strojništva pod 8 .— elektrotehnik — elektronik pod 11. — KV instalater, 1-mesečno poskusno delo pod 12. — KV kuhar, 1-mesečno poskusno delo pod 13. — 1-mesečno poskusno delo pod 14. — 1-mesečno poskusno delo Za vsa dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom; za dela in naloge pod 9. od 15. avgusta 1985 dalje, pod 11. od 15. maja 1985 dalje, za vsa ostala dela in naloge pa od 1. septembra 1985 dalje.. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Iskra — Srednja šola Kranj, Kranj, Savska loka 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. Podjetje za PTT promet Kranj, TOZD za PTT promet Kranj Objavlja prosta dela in naloge 1 SORTIRANJE IN USMERJANJE POSTNIH POŠILJK — 2 delavca (moška) nad 18 let starosti 2. USMERJANJE PISEMSKIH POŠILJK — 3 delavci (moški) nad 18 let starosti' 3 DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK (pismonoše) — 3 delavci Pogoji: pod 1. — končana osemletka ali osnovnošolsko izobraževanje ter vozniški izpit B kategorije pod 2. — končana srednja šola, osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje pod 3. — končano usmerjeno izobraževanje — ptt manipulant, — končana osnovna šola ali osnovnošolsko izobraževanje ter vozniški izpit A kategorije Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pod 1. in 3. traja poskusno delo 3 mesece, pod 2., en mesec. Vse informacije in prijave sprejema tajništvo TOZD za ptt prbmet Kranj, Poštna ulica 4, vsak delavnik odf>. do 14.30 ure, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE, Kranj, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ - VEČ GOZDARJEV za strojno spravilo lesa in pridobivanje lesa Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, zaželen je izpit B katego* rije; ZA TOK RADOVLJICA - KMETIJSKEGA TEHNIKA ali KMETIJSKEGA STROJNIKA za delo v trgovini repromateriala; ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ - DELAVCA BREZ POKLICA za nakladanje in razkladanje gradbenega materiala v Skladišču Hrastje. Zaželen je tečaj za voznika viličarja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor Mercator KŽK Gorenjske, Kranj, v 8 dneh po objavi. Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. Kranj, Savska loka 4 Na osnovi načrtovane razširitve dosedanjih dejavnosti in posodobitve obstoječih delovnih procesov VABIMO K SODELOVANJU VEČ DELAVCEV Z VISOKO OZIROMA VIŠJO IZOBRAZBO STROJNE iN EKONOMSKE SMERI za strokovno in ustvarjalno delo na različnih delovnih področij (razvoj, tehnologija, prodaja). Bodočim sodelavcem nudimo osebne dohodke v skladu z zahtevnostjo delovnih nalog, h katerim bodo razporejeni, možnost napredovanja ter izpopolnjevanja in izobraževanja doma in v tujini. V primeru obojestranskega interesa bomo delovno razmerje sklenili tudi s kandidati brez delovnih izkušenj, ki se bodo zaposlili kot pripravniki. Zaradi prenosa dela proizvodnje, ki je doslej potekala v Švici, v Jugoslavijo, pa hkrati potrebujemo tudi VEČ KVALIFICIRANIH KOVINARJEV (STRUGARJEV ...) in DELAVCEV (DELAVK) za izdelavo elektromotorjev. Od kandidatov za zaposlitev na prosta dela kovinarjev pričakujemo zaključeno triletno šolo kovinarske smeri in nekaj let ustreznih delovnih izkušenj, za prosta dela nekvalificiranih delavcev (delavk) pa uspešno zaključeno osnovno šolanje. Če menite, da boste v našem, več kot 700 članskem kolektivu lahko uresničili svoje poklicne želje, se odločite in se v 15 dneh po objavi v časopisu prijavite na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, Splošno kadrovsko področje, 64000 KRANJ, Savska loka 4. no ^pVOLKSBANK Gut/urtGekL LJUDSKA BANKA BOROVLJE FERLACH, Hauptplatz 6 NA KOROŠKEM Glavni trg 6, Borovlje Vaše denarne posle lahko pri nas opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ugodili vašim željam! Ob obisku prinesite s seboj ta oglas, za kar se vam bomo zahvalili z ugodnejšo menjavo denarja. Menjalnica na Ljubelju v stavbi carine je odprta od aprila do oktobra tudi ob sobotah in nedeljah. Tam lahko uredite tudi vaše denarne posle. Triđfavski naredni park TRIGLAVSKI NARODNI PARK BLED, Kidričeva 2 ponovno objavlja po sklepu zbora delavcev JAVNO DRAŽBO m prodajo osebnega avtomobila Ford — granada, reg. št. KR 708-*$ leto izdelave 1978, 2300 ccm, prevoženih 147.000 km, v voznem st*' nju, izklicna cena 400.000,00 din. , Javna dražba bo v ponedeljek, 29. aprila 1985, ob 11. uri v prostori*1 delovne organizacije Triglavski narodni park, Bled, Kidričeva 2-Pred začetkom dražbe je treba plačati varščino v višini 10 odsW tkov od izklicne cene vozila, kupnino pa ob prevzemu avtomobil* Prometni davek plača kupec najkasneje v 15 dneh po nakupu. N*' kup bo po pravilu »videno — kupljeno«. Ogled vozila je možen na dan javne dražbe od 8. ure dalje v prosti rih Triglavskega narodnega parka. Informacije po tel.: 77-407 LK. 26. APRILA 1985 OGLASI, OBVESTILA 21. STRAN ©©S^SSoMKv' AS W\taed KOVOST Z GARANCIJO ® SPAR-MARKT SPAROVEC STRUGA - Strau 66 tal. 9943-4227-23-49 Iz naše posebne ponudbe: margarina 1/2 kg 19,90 Asch riž 1 kg 9,90 Asch Alvorado Kava 1 kg 89,90 Asch ZELO UGODNA MENJAVA CENTRALNO SKLADIŠČE ZA ALVORADO KAVO HANS MARESCH ŽAGA VVEIZELSDORF deske za oblaganje — 16 mm že od 55 Asch naprej za kv. m. povprašate lahko tudi v trgovini Sparovec. MERKUR KRANJ GRADITI NI LAHKO LAŽJE BO Z NAŠO POMOČJO izolacijski materiali, cement in apno, opečni izdelki, samokolnice in gradbeno orodje, betonski mešalci, Schiedel dimniki, odtočne in kanalizacijske cevi, betonsko železo in armaturne mreže Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD Komercialni servis, Kranj. OBVESTILO REJCEM MALIH ŽIVALI IN OSTALIM KUPCEM! V našem skladišču pred ŽELEZNIŠKO POSTAJO v KRANJU vam po konkurenčnih cenah nudimo: krmila za perutnino, krmila za zajce, ostala krmila, bo-vivit, koruzo, rženi drobljenec, ječmen, oves, jajca in olje. Skladišče je odprto od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po telefonu 21-652 DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIAUTETE novo L Suring COLA ABC POMURKA HTDO GORENJKA, n. sol. o. Jesenice, Prešernova 16 TOZD Gostinstvo Jesenice, n. sol.o., Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge: VODJE GLAVNEGA SKLADIŠČA Pogoji: — srednja ekonomska šola, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo tri mesece, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov: HTDO Gorenjka, Jesenice, Prešernova 16, Jesenice, kadrovska služba. DEŽURNI VETERINARJI od 26.4. do 3.5.1985 za občini Kranj in Tržič od 7. do 23. ure Živinorejsko-veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 21-798 za občino Škofja Loka ANDREJ PIPP, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice FRANC PAVLIC, dipl. vet., Zasip, Stegne 24, tel.: 77-639 NABIRALKE - NABIRALCI! NABIRAJTE POLŽE KUPUJEMO ŽIVE POLŽE S HIŠICAMI svetlo rjave in sive barve. Velikost hišice mora biti najmanj 28 mm v premeru. Za ugotovitev pravilne velikosti vam služi na listu označeni obroček. Mercator — Eta Živilska industrija Kamnik Informacije na tel.: 061-831-622 r OBVESTILO OBRTNIKOM IN PRI NJIH ZAPOSLENIM DELAVCEM GORENJSKE Obveščamo vas, da Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj, organizira strokovno ekskurzijo v ČRNO GORO in sicer: 1. skupina dne 30. maja — 2. junija 1985 (četrtek/nedelja) 2. skupina dne 09. junija — 12. Junija 1985 (nedelja/sreda) 3. skupina dne 13. junija — 16. junija 1985 (četrtek/nedelja) CENA: 23.900.— din, delavci plačajo 8.000.— din, ostale stroške povrne Sklad. Cena vključuje prevoz z letalom, vse gostinske storitve, vstopnine, letališke in turistične pristojbine. Informacije o programu, odhodih, prihodih ter ostale informacije dobite na Skladu oziroma po telefonu štev. 26-077. ROK PRIJAV: do 15. maja oziroma do zasedbe mest na Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostoj-. nega osebnega dela Kranj, Trg revolucije 3 PROMONT LJUBLJANA - ČRNUČE TOZD Ogrevanje — vodovod VABI K SODELOVANJU MONTERJE OGREVALNIH IN VODOVODNIH NAPRAV ter POMOŽNE MONTERJE za opravljanje zahtevnih montažnih nalog po tehnični dokumentaciji ter opravljanje enostavnih rutinskih montažnih nalog na področju Gorenjske. Prizadevnost in uspešnost pri delu bomo znali primerno oceniti in nagrajevati. Sprejetim kandidatom bomo pomagali pri reševanju stanovanjskih problemov. Če vas delo na tem področju zanima, vas prosimo, da se zglasite osebno v kadrovski službi ali pa ponudbo pošljete v 15 dneh po objavi na naslov IMP PROMONT, Pot k sejmišču 30, Črnuče. iNi nama ŠKOFJA LOKA Trgovska delovna organizacija i NAMA LJUBLJANA, Tomšičeva 1 Po sklepu odbora za delovna razmerja in družbeni standard ponovno objavlja za TOZD Veleblagovnico Škofja Loka prosta dela in naloge - 2 SNAŽILK Poleg splošnih zakonskih pogojev je treba izpolnjevati še naslednje pogoje: — nepopolna osemletka, — smisel za red in čistočo, — poskusno delo 30 dni. Delo bo združeno za nedoločen čas s polnim ali s skrajšanim delovnim časom v popoldanskem in večernem času. Kandidate vabimo, naj svoje vloge s kratkim življenjepisom oddajo po pošti ali osebno na naslov: TOZD Veleblagovnica Nama Škofja Loka, Titov trg 1, v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. tiex adria aviopromet RED LETENJA »POLETJE 85« velja od 1. maja do 31. oktobra 85 NOVE SEZONSKE LINIJE IZ LJUBLJANE V: DUBROVNIK NA OBMORSKA LETALIŠČA PULO i i i SPLIT IZ PORTOROŽA V: BEOGRAD L I A TIVAT ^^l^^l NA VOLJO SO VAM DRUŽINSKI, SKUPINSKI IN OSTALI POPUSTI ZUBLJAMA, Kuzmičeva 7 PODROBNEJŠI RED LETENJA DOBITE V VAŠI TIVAT W.: 313-366 TURISTIČNI AGENCIJI inex adria avtopromet GLAS 22. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM_ Prodam rabljeno litoželezno PEČ za centralno, kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) in NATO. •Telefon 24-259 4836 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev ali s teletom in 7 tednov starega TE LETA ter OBRAČALNIK sena fahr na 4 vrtavke. Olševek 40, Preddvor 4930 Prodam koncertni KLAVIR in LI-GUSTER za živo mejo. Šenčur, Partizanska 28 4931 Prodam POMIVALNO KORITO 80x60, desni odcejalnik. Telefon 25- 687 4932 Prodam otroški športni VOZIČEK. Telefon 22-685 4933 PRALNI STROJ gorenje in 4 kVV termoakumulacijsko PEC AEG, rabljeno, ugodno prodam. Malej, Kranj, Grmičeva 4, tel. 24-132 4934 Prodam 1500 kg APNA v vrečah. Sr. Bitnje 64 4935 Ugodno prodam odlično ohranjena, malo rabljena MOŠKA OBLAČILA št. 50. Gregorič, Tončka. Dežma-na 8, Kranj 4936 Prodam 50 BETONSKIH MREŽ 5x8 mm. Lahko tudi za gradbeni kredit. Telefon 79-598 4937 Prodam SLUŠALKE bayer dina-mic infra rdeč prenos brez kabla. Miro Dežman, Ribno 18, Bled 4938 Prodam semenski in zgodnji KROMPIR ter jedilnega igor. Voklo 6, Šenčur 4939 Prodam POSTELJO z jogijem. Ronta, Valjavčeva 14, Kranj, stanovanje 8 4940 Prodam MIVKO, strešno OPEKO špičak, 1000 kosov in PUNTE, dolžine 280 cm. Suha 4, Kranj 4941 Prodam vhodna hrastova, rabljena VRATA in trodelno OKNO. Zun, Vo-glje 100 4942 Prodam dva PRAŠIČA za zakol ali nadaljnjo rejo. Glinje 7, Cerklje 4943 Prodam TRAKTORSKE GUME 11,2 x 28. Škofjeloška 33, Kranj 4944 Poceni prodam semenski KROMPIR: aister — beli in erze, po 300 kg. Žnidar, Šenčur, Partizanska 36, tel. 41-044 4945 Prodam PUNTE in BANKINE. Mavčiče 110 4946 Prodam semenski KROMPIR igor in drobni za prašiče. Šenčur, Pipano-va 44 4947 Prodam 500 kg semenskega KROMPIRJA igor. Jože Svoljšak, Zbilje 43 4948 Ugodno prodam 9 COMBI KRIL za vrata, 75 širine, 200 kosov strešne OPEKE dravograd trajanka, PREGRADNO STENO z vrati, zastekle-no, širina 1,65 cm. Informacije po tel. 21-012 od 12. ure dalje — Kranj 4949 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca. Gros, Srednja vas 16, Golnik 4950 Prodam BCS KOSILNICO. Povije 2, Golnik 4951 Prodam KOŠNJO (seno, otavo), v okolici Tržiča. Ponudbe pod: Letos " 4952 Prodam TELICO simentalko. Alojz Bonšek, Tatinec 10, Preddvor 4953 Prodam BIKCA za rejo ter visoko brejo TELICO po izbiri. Podbrezje 19 4954 BRAKO PRIKOLICO z baldahinom, dvakrat rabljeno, prodam. Gartner, Sr. Bitnje 9, ali tel. 28-861 — int. 21-71 delavnik 4955 Prodam nov PRALNI STROJ gorenje, ie v garanciji. Anica, Škofjeloška 19, Stražišče 4956 Prodam 200 kg semenskega KROMPIRJA igor in KORUZO. Šenčur, Velesovska 27 4957 Prodam stare valovite SALONIT PLOŠČE, 100x 125 cm. Telefon 26- 211 4958 Prodam 17 m rabljene železne, BALKONSKE OGRAJE z vzorcem, visoke 80 cm. Telefon 25-354 popoldan 4959 Ugodno prodam malo rabljeno SEDEŽNO CARNITURO »Tamar«, OTROŠKO SPALNICO »Mihec«, ITI-SON 4x3, rjava VRATA LIP in iver-ni PLOŠČI. Homan, tel. 26-731, Gub-čeva 5, Kranj 4960 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika, električna pečica), PRIKOLICO za osebni avto in črno-beli TELEVIZOR gorenje ter dvojno POMIVALNO KORITO z odcejalnikom. Poljšica 62, Zg. Gorje 4961 MAČEHE, sortne, prodam po 30 din. Hubat, Šmartno 33, Cerklje 4962 Ugodno prodam 14-milimetrsko KROMASTO PLOČEVINO. Informacije po tel. 70-059 4963 Prodam semenski in jedilni KROMPIR. Breg 10, Komenda 4964 KUHINJSKO OPREMO, štedilnik, hladilnik, ugodno prodam. Prislan, tel. 26-221 4965 Prodam dva in pol kub. m bukovih DESK 25 mm in 1 kub. m hrastovih PLOHOV — slavonski hrast in avto WAUXHALL karavan 2300 ccm. Sp, Brnik 42, Cerklje 4966 HOLLYWOOD BOBNE poceni prodam. Telefon 25-867 4967 Prodam črno KRAVO, dobro mle-karico, ali brejo TELICO. Grašič, Gobovce 10, Podnart 4968 Prodam ZAJCA — samca, belgijskega orjaka, starega eno leto, dva mladiča, stara 4 mesece, ZAJCA bla-ckandten ter ZAJCE za mejo. Huje 9, Kranj 4969 Rabljena OKNA in GARAŽNA VRATA ter 60 vreč bele MIVKE, prodam. Draksler, Zg4 Bela 63, Preddvor 4970 SEMENSKI KROMPIR igor in cadnji traktorski NAKI.ADALEC FtlKO, prodam. Burgar, Sp. Brnik 56 4971 Prodam »RIMELNE« 4x5 in DESKE. Sp. Bela 3, Preddvor 4972 LEPE CIPRESE za ograje (v kontejnerjih), srebrne smreke in pančič-ka 4, Tržič 5081 Prodam semenski KROMPIR dessire. Zg. Brnik 28, Cerklje 5082 PLANINCI! VIBRAM gumo menjam na gorskih čevljih. ČEVLJARSTVO, Titova 170, Ljubljana. GOSTINCI! Prodam dva PLINSKA ŠTEDILNIKA, 25-litrsko FRI-TEZO in 850-litrsko HLADILNO SKRINJO. Jože Čačič, Boštjanova 14, Lesce 5083 Prodam 100 kg semenskega KROMPIRJA igor. Breg 14/A, Komenda, tel. 061/841-444 5084 Prodam MOTORNO KOSILNICO adriatic. Podreča 8, Mavčiče, tel. 064/40-009 5085 Prodam 5 dobro ohranjenih dvo-krilnih OKEN 120x 190 z avtomati za rolete. Korsič, Reševa 4/A, Kranj, tel. 22-503 5086 Prodam balkonska termopan VRATA, rabljena dve leti. Ludvik Zi-bert, Temniška 7, Naklo 5087 Prodam 1400 kosov nove STREŠNE OPEKE »Novi Bečej«, po lanski ceni. Telefon /64/47-084 5088 Prodam 150 kosov MODULARCA. Begelj, Smledniška 27, Kranj 5089 Prodam gumijast ČOLN za 4 osebe. Telefon 70-401 5090 Prodam 2 kub. m belega FASADNEGA PESKA. Milan Radojčič, Sp. Besnica8/D 5091 Prodam smrekov OPAŽ. Telefon 41-027 5092 Prodam 30 kg semenskega KROMPIRJA igor. Kern, Pšata 2, Cerklje 5093 Prodam nekaj semenskega KROMPIRJA dessire. Žabnica 1 5094 Prodam dobro ohranjen raztegljiv KAVČ in tri FOTELJE starejšega tipa. Marija Tavčar, Gorenja dobrava 27, Gorenja vas 5095 Prodam breje OVCE in OVCE z mladiči. Vinko Klemenčič, Bukovšči-ca 8, Selca 5096 Prodam tri lipove HLODE, primerne za obdelavo. Ivan Avguštin, Gorenja vas — Reteče 28, Škofja Loka 5097 Prodam vezan KOZOLEC (toplar). Tistemu, ki ga odkrije, dam zastonj DESKE IN PLOŠČE. Alojz Habjan, Lenart 20, Selca 5098 Novo litoželezno KOPALNO KAD, LIJAK 100-litrski BOJLER, 20 kv. m PLOŠČIC in 20 kv. m volnenega ITI-SONA, prodam. Telefon 23-508 5099 Prodam eno tono betonskega ŽELEZA. Likozar, Jezerska c. 71 5100 KAMERO IN PROJEKTOR, prodam. Telefon 23-508 5101 Prodam semenski KROMPIR igor in trosilec umetnega gnoja vikon. Je-rala, Podbrezje 111 5102 Novo litoželezno BANJO 160, prodam. Telefon 25-830 • 5103 Prodam PRAŠIČKE in KRAVO s teletom ali brez. Grad 43, Cerklje 5104 Mesarija Kalan Stražišče vam nudi za praznike po ugodnih cenah domače salame, suhe klobase ter klobase v zaseki. v prihodnjem tednu: Ugoden nakup na oddelku posebne prodaje v I. nadstropju: — ženske bluze od 1.317,00 din dalje — spalne srajce po 1.820,50 in 2.002,50 din — moške srajce, kratek rokav, od 1.580,00 din dalje — brisače III. kvalitete — zračne blazine po 2.083,00 din NOVO V PRITLIČJU VELEBLAGOVNICE NAMA — ženske hlačne nogavice v modnih barvah BREAK STAR po 198 din — STRAMIN volna za tapiserije Vabi VELEBLAGOVNICA NAMA ŠKOFJA LOKA . HIŠA DOBREGA NAKUPA . Prodam dva TELETA za pleme ali zakol. Cerklje 97 5105 Prodam 7 dni staro TELIČKO simentalko za pleme in PANJE žni-daršiče z romiči. Praprotna polica 21, tel. 42-504 5106 Prodam 560 kosov STREŠNE OPEKE, rdeče barve »Novo mesto«. Visoko 129, Šenčur 5107 STIKALNO URO za električni tok prodam. Telefon 23-950 5108 Odlično italijansko DIRKALNO KOLO, okvir columbus št. 59, deli campagnola, prodam. Ogled vsak dan od 18. dalje. Frelih, Cankarjeva št. 32, Radovljica 5109 Prodam HLEVSKI GNOJ z dostavo na dom. Telefon 74-025 5110 Prodam novo MOŠKO DIRKALNO KOLO maraton, Drulovka 21 5111 Prodam električno KITARO hof-ner s kovčkom in dolgo POROČNO OBLEKO št. 42. Telefon 27-076 5112 AVTO RADIO kapseh PLL synthe-sizer stereo 4 x 20 W, senzorsko voden, nov, prodam. Retnje 25, Tržrč 5113 Prodam PLEMENSKE KUNCE ovnač — madagaskar. Jože Čadež, Virlog 22, Škofja Loka 5114 Prodam 15 AŽ panjev ČEBEL v dobrem stanju. Janez Šlibar, Bistrica 24, Tržič pri prvem predoru proti Koroški (parkirni prostor). Telefon 50-632 ali 24-414 ah 50-383 5115 Ugodno prodam JADRO za jadralno desko HI-FLY, 6 kv. m. Janez Demšar, Log 29, Škofja Loka 5116 Prodam barvni TELEVIZOR grun-dig 56 in SURF. Telefon 27-933 5117 ZETOR 4712, brezhiben, ugodno prodam. Sv. Duh 91, Škofja Loka, tel. 064/62-218 5118 Prodam 2200-litrsko CISTERNO Creina ali meniam za goved. Mlaka 21, Kranj 5119 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), star eno leto. Telefon 23-341 (Janez) 5120 Prodam dekliško obhajilno OBLEKO, športni in globok OTROŠKI VOZIČEK, BOBNE simmons SDS 8, KOMBI FIAT 850, lahko tudi po delih in JADRALNO DESKO imgrad D-2; KUPIM večji avto, cena od 50 do 80 SM. Telefon 25-077 5121 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Velesovo 44, Cerklje 5122 Ugodno prodam večje število KOZ. Kvgen Čufar, Jagršče 20, Cerkno 5123 Prodam MULTIKULTIVATOR z ježem za traktor Tomo Vinkovič in TELETA ZA ZAKOL. Kleindienst, Brezje 27 5124 Prodam belo obhajilno dolgo OBLEKO z vsemi dodatki. Nada Bele, Črnivec 11 B 5024 Prodam SVINJE, težke po 100 kg, in 6 tednov stare PRAŠIČKE. Dido Osmančevič, Log Ivana Krivca 10 (baza), Jesenice 5125 Prodam STRUŽNICO, 70 cm, starejši tip. Jezerska cesta 89, Kranj 5254 Prodam dobro ohranjen ŠOTOR za 4 osebe. Krmelj, Šutna 86, Žabnica 5255 Prodam SENO. Velesovo 10 5256 Prodam PRIKOLICO adria 305. Telefon 50-754 5257 Ugodno prodam hrastov klasičen PARKET 20 x 5. Tenetiše 39, Golnik KUPIM 5258 Kupim GLINOKJR. Telefon 25-687 5126 MEŠALEC za beton, rabljen, kupim. Ponudbe sporočite po tel. 064/26-553 vsak dan od 14.30 do 15.30 5127 Kupim športni OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Telefon 064/60-279 5128 Kamnit polkrožni okvir za vhodna vrata iz peraškega kamna — tufa kupim zaradi obnove kmetije. Porenta, Janševa 11, Ljubljana, telefon 061/325-450 5129 Kupim FREZO za kosilnico moty. Valjavec, Sp. Veterno 1, Tržič 5130 Kupim malo rabljen električni MEŠALEC za beton. Ponudbe po tel. 50-170 po 18. uri 5131 Kupim OTROŠKO KOLO za 4 leta in otroški SEDEŽ za žensko kolo. Pire, Moša Pijade 20, Kranj, tel. 23-921 5132 Ugodno prodam 126 P, letnik prevoženih 47.000 km. T' hty 41-089. L Prodam ZASTAVO 101, poji nov desni zunanji in notranjimi I in dve GUMI 12 x 135, novi. T1 ^ Golnik 46 MJ{ PEUGEOT 204 karavan, j |3_ 1968, primeren za dele (obno*1 prodam. Telefon 28-427 1C 1973. Bojan Delovec, C. Kokr* ^ odreda 16, Kranj - 51 'H Prodam CITROEN GS 1.3 letnik 1980, dobro ohranjen. Prebačevo 26/A, Kranj ir,;p Ugodno prodam popoln«"11?. | p AVTOMATIC A 3 ML. Telefon21 j2 Prodam ZASTAVO 750, » ^ 1976. Kokrica, Golniška 123 ^ ^ Prodam tovorno PRIKOLIC'< osebni avto. Šenčur, Sveteljcv'3 . Prodam R-10, celega ah P° 122 Telefon 82-227 , m. Prodam R-10. Janez Bohinc111 ljica 2, Tržič . ji,, Prodam ZASTAVO 750 LG 1 1979. Retljeva 11, Čirče w Ugodno prodam SIMCO 130» I cial, letnik 1975. Pavel Prestotv ^ nja vas 33, Šenčur, tel. 41-055 ^ Prodam VW - HROŠČ, 1 ,ft 1972. Lom 22, Tržič, popoldan , ZASTAVO 101, letnik 1975, * vo obnovljeno, ugodno prodal* ^ prenič, Pot na Jošta 51, Kranj Prodam CITROEN DS 21 * letnik 1973, prva registracija registriran, potreben manjših? £J vil. Berce, Hafnarjeva pot 20, ™ ^ Prodam nove LETNE in r* ZIMSKE GUME, komplet s »» 165 x 13. Telefon 26-245 Prodam RENAULT 4 TLS.J 1978, registriran do 18. 4. 19» št. 9, Šenčur Prodam ZASTAVO 750, 1974. Zofija Bregar, Nazorj^ ^ Kranj 1 Po delih prodam DACClOj^ Žnidar, Savska 15, Bled i\s Prodam ZASTAVO 750, " ^ 1972. Malovrh, Sp. Duplje 27 ?5! Prodam ZASTAVO 101, 1 > 1973, cena 6,5 SM. Košir, LesK1 285 27, Gorenja vas A S Prodam ZASTAVO 101 C.TL' * tnik 1983, registrirano do apri'8 W Podobnik, Bukovica 7, Selca % TOMOS 15 SLC, letnik 1*1 *0\ dam. Zakotnik, Suha 8, Škofja Prodam WARTBURG limuzJ tnik 1979, zelo ohranjeno. . vsak dan popoldan razen čet** * petka. Podlubnik 91. Škofja Lo" W % Prodam dve letni GUMI l.4' S radial. Rudi Zeleznik, Brezmc ..T Škofja Loka n > Prodam GOLFA, letnik I97*j tirni vrati. Janez Jesenko, Vi : 36, Škofja Loka Prodam MOTOR MZ 150, V0] popravila, letnik 1980 Kresu 18, soba št. 061 T.1 Prodam dele za KADETTA 4 % slonjala, platišča, zadnjo ste^ l°o me, bencinsko ključavnico, sK * školjko za Z-750 in točkasto*^ nje. Šušteršič, Britof 147 JF'1 Prodam FIĆKA po delih in I Železni"1 [V- i* i 1 TOMOS ELEKTRONIC 90, of}^ OTROŠKI VOZIČEK iz jeanS^J vec, Podlubnik 277, tel. 62-321 1 FO ohranjen, z možnostjo regis* ^ ugodno prodam. Kočevar, Gr« ^ va 4, Tržič j£ Za rezervne dele prodam Lindov, Sp. Jezersko 13 > tn Prodam RENAULT 4 L, £ 1978. Telefon 47-065 zvečer I Poceni prodam ZASTAVO 1 j?' tnik 1977. Košenina, Sv. Duh 3' [g eflj p GS, 70.000 km. Naslov v r# ^rc oddelku Prodam nov rogov MOTOJj matic. Marondini, Moša P»," KranJ ^»V Prodam osebni avto 'AASTn. L, letnik 1981. Jože Juvančić.r ča 82 Ugodno prodam ZASTAVA 750, letnik 197»- 19 SMt Ogled možen od 15. u£ ohranjen ^ ■a, # % . J.P Prodam TOMOS 15 SLC. jT9'1 1984. Draksler, Drulovka 25/A- ^ Prodam R-4, letnik 1983. C-9 do43/A, tel. 24-221 Prodam nov MOTOR avtofl1 t* 3 MS za 6 SM. C. Staneta Žag« ^ tel. 22-552 . , WARTBURG karavan, star' dodatno opremljen, z zimsk' k mami, garažiran, prodam. '^875' cije v soboto in nedeljo " \ 064/2 L-588 Poceni prodam MOTOR njalnik za VW 1600. Srečo Dragočajna HLJSmlednik , Prodam" OPELTrEČORD ^ letnik 1976. Bogo Gantar, %l de 44, tel. 23-180 £ ^\ 7 s %■ VOZILA Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984. Šiškovo naselje 51 (Stražišče). Zadnik 4929 K0GP - TOZD OPEKARNA KRANJ, Pševska 18, Stražišče Na enem mestu vaf^ ^ konkurenčnih cenari j? dimo ves gradbeni ^ ^ rial od temelja do sVe ^ Informacije tel. 21'V1 21-195 Se priporočamo! U! >tnik T« m -am ŠKOLO 110 L, letnik icelo ali po delih. Kovor 112, po« i nji ta -m OPEL KADETT 13S/83. li |'an. Ul. Franca Rozmana Sta-,n0vi ^anj 5302 ■*»m ZASTAVO 101 L, letnik Urbanec, Pševska 2/i 5303 •g R-4, letnik 1978, dobro ohra-i 3 s "azim Šehovič, C. 4. julija 43, Ni »H 50-755 popoldan 5172 Wno prodam ZASTAVO 750, (irTia ?^nih 55.000 km. Praprotna po-t Cerklje, tel. 42-440 5173 i250. letnik 1978, prodam. Žu- K , Ul. Milene Korbarjeve 32, «kovo . 5174 )LlC °!S vozno LADO, letnik 1973, evaf^M. Samo Bukovec, Ul. Tuga 1ria 6, Kranj 5175 1300, letnik 1972, prodam. Te-«-233 5176 po ft. 26. APRILA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 23. STRAN ©Q)®®S5yj©IEnGLAS am ZASTAVO 750, 5155 letnik tel. 42-440 5173 inci ^am ZASTAVO 101 1300 super, * 1982 in SPAČKA, potrebno JZ,' t Popravilo dna. Lesičnik, Pla-52> Kranj, tel. 22-132 5177 13OO gOam dobro ohranjen FIAT tor, jetnik 1980, 37.000 km. Perne, j5 J^je 40/A 5178 Č_ I ptom nov MOTOR za elektronic ,n ^arzocchi vilice ter nove GU-f5 0 5 Platišči za tomos cross senior. daU g}n 74-368 5179 nj ^LP 1978, rumen, garažiran, do-21 S Ranjen, dodatno opremljen, "> prodam. Preddvor 19 5180 jhpfj^m dobro ohranjeno KATR-1 # .T^ik 1977. Ivan Eržen, Sp. Bes- 5181 [am ŠKODO, letnik 1974, ne-»f«$?• °8led v soboto- Koriten- prodam OPEL KADETT karavan, & 1*. Bled 5190 ,,>m 4 letne GUME 13x145, v! j Ji nove, semperit HI-LIFE M n,c telefon 25-233 5191 „ ?°dam nove GUME 145/13. Jože f^fr'Trstenik 50 5192 YlPjMam TOMOS elektronic 90. .j feJ Lombar, Trstenik 30, Golnik b 5193 f^ni prodam ZASTAVO 101, le-,1.1974, neregistrirano, vozno, ob-)erii blatniki in pragovi, potreb-Otiova podna. Telefon 27-452 ""!>.., 5193 ' TAVO 101, letnik 1977, ugodno it A01, °K'ed možen po 18. uri. Bo-'Hole, C. Kokrškega odreda 5, J1!-tel. 22-928 5194 .avto 126-P, letnik 1977. °2l£,r. Pipanova 26 5195 h , 10 Prodam MOPED M 14, Gr>o leto, prevoženih 500 km. Savi 66, Mavčiče 5196 r°dam 'WARTBURG karavan. 5197 fn 061/373-919 i'b^m PRIKOLICO za osebni av-(pedoslje 12 5199 tfdam ZASTAVO 750, letnik 'Telefon 60-692 od 15. ure dalje (1 5200 c^am LADO 1300 S, staro 6 me- ■ bolniška 56, Kokrica, Kranj k 5201 ^am R-4, letnik 1978. Oder, _ K'Alpska 19 5202 livarn VW GOLF, letnik 1977 in " !etnik 1980. Telefon 75-337 4DlAxT^ 5203 ;li '^NO, letnik 1977, karambolira-j^odam celo ali po delih. Matjaž n-Jermanka 17, Bled, tel. 77-478 IV, . 5204 „ Ht ,^am ZASTAVO 101 konfort, le-l0ft, 22.000 km. Telefon 25-697 5205 rj1^ 1802, 1974, dobro ohranjen, K*1' Telefon 064/78-055 5206 »i^AULT 4 TLS, letnik 1978, po Al ^raciji, prodam. Sp. Gorje 104, ^032 5207 l^am ZASTAVO 750, letnik \\ Registrirano do 22. 4. 1986. Lud-^adivnik, Prehod 4, Tržič, tel. k u dopoldan 5208 ri40t*am ZASTAVO 750, letnik % Registrirano do februarja 1986. £nt. Ribno 16, Bled 5209 4/R°cdarn MOPED 14 M. Telefon tfHl3 5210 letnik 1977. Telefon 064/62-039 5243 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Peter Zaletel, J^ešetova 10, Kranj — Stražišče 5244 Prodam ZASTAVO 750 v odličnem stanju, letnik 1978. Telefon 49-040 5245 Prodam ŠKODO, letnik 1970, za dele. Telefon 26-220 5246 Prodam R-16TS, vozen. Telefon 26-056 popoldan 5247 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Telefon 26-400 5248 FIAT 850 special, letnik 1971, prodam. Jocif, Delavska 49/A, Kranj 5249 Prodan registrirano DIANO, za 15 SM. Bled, tel. 78-018 5250 Prodam JUGO 45. Jakopanec, Mlaka 76, Kranj 5251 Nujno prodam MZ ETZ 250, star 6 mesecev, v garanciji, s čelado in ledvičnim pasom. Otoničar, Križe 94/A, Tržič 5252 Kupim prednja BLATNIKA notranja in zunanja (levi in desni) in masko za Z-101 ali cel sprednji del. Branko Kumar, Debeni 3, Gorenja vas 5253 STANOVANJA Iščem SOBO ali GARSONJERO, po možnosti opremljeno, v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Nujno 4900 Najamem GARSONJERO v Škotji Loki ali Kranju za dve leti. Plačam vnaprej. Šifra: Nujno -Š 5259 " V najem vzamem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Ponudbe pod šifro: Enoletno predplačilo 5260 V najem oddam SOBO, starejši ženski ali moškemu (ali obema skupaj), brezplačno za vikend ali stanovanje. Zaplotnik, Golnik 57 5261 Enosobno družbeno STANOVANJE na Planini (stolpnice) zamenjam za dvosobno. C. 1. maja 67, II. nadstropje, stanovanje 10, Kranj 5262 Lastniško STANOVANJE, 61 m , vseljivo julija 1985 na Planini III. zamenjam za manjše. Telefon 28-071 5263 V Žireh je naprodaj več PARCEL, možna gradnja. Šifra: Sončna lega 5272 Kupim starejšo HIŠO v Kranju ali okolici. Telefon 26-400 5273 V najem vzamem VRT ali del NJIVE, primerno za zelenjavni vrt v bližini Kranja. Telefon 24-550 5274 Prodam parcelo (650 m) v Britofu — sever, predvideno za pozidavo. Informacije popoldne, Kranj, Jezer- . ska 124. ZAPOSLITVE Na avstrijskem mejnem prenodu (Loibltunnel) Ljubelj išče firma »TOTAL« 'bencinska črpalka in trgovina z drobnimi artikli, pošteno in zmožno PRODAJALKO. Pogoji: zelo dobro znanje nemškega jezika, osebni avto za prevoz v službo in domov. V Avstriji ni mogoče dobiti stanovanja (mejni prehod). Začeti osebni dohodek OS 8.000.- t. j. približno 100.000 din. Telefon 9943-4227-39333 ali 3323 4806 Iščem MIZARSKEGA pomočnika OD po dogovoru. MIZARSTVO Pe-ternelj, Škofja Loka, tel. 60-956 5275 Na dom sprejmem ADMINISTRATIVNA DELA. Naslov v oglasnem oddelku. 5276 Zaposlim DELAVCA. CEMENTNI-NARSTVO Drašler, Kranj, Staneta Žagarja 52 5277 Zaposlim KV NATAKARICO za dela na terasi, za določen čas od 1. 5. do 15.9. 1985. Informacije po tel. 41-087 ali pismeno Darko Zupan, Kidričeva 10/A, Bled 5278 Med prazniki od 26.4. do 10.5. iščem HONORARNO DELO. Štefan Duh, Milje 21 5279 Redno zaposlim KV KUHARICO. Gostilna pri »VIKTORJU«, Partizanska 17, Kranja, tel. 23-484 5280 Gostilna pri »BIZJAKU«, Zg: Bela pri Preddvoru išče KUHARICO. Ponedeljki prosti, ostalo po dogovoru. Telefon 064/45-017 5281 Gostilna pri »DANILU« Reteče — Škofja Loka sprejme KUHARICO in NATAKARICO. OD 40.000 din. Delovni čas od 14. do 22. ure, dva dneva v tednu prosta 5282 Takoj zaposlim PREŠIVALKO za šivanje v usnjeni galanteriji. Draga Demšar, Log 29, Škofja Loka 5283 Iščem DELAVCA pri izdelovanju oranžade. Vili Klanšek, Brezje 76/A 5284 KUHARJA ali KUHARICO in NATAKARJA ali NATAKARICO, iščemo za pizzarijo, ki jo bomo odprli maja v centru Kranja. Telefon 24-019 od 7. do 9. ure 5285 POSESTI Nu'jJi'AVO 101 GTL 55, staro eno ,'° Pol, 20.000 km, prodam. Tele STU9 Vdam V^ POI£>_, letnik 5211 1982. , k'atar, Reteče 107, Škofja Loka lH}30clam ZASTAVO 750, letnik 1 n Neregistrirano, vozno. Hafner, fc;uh 164, Škofja Loka 5213 SU^am VW 1302 S, letnik 1972. . k °n 77-966 5214 l^am ZASTAVO 750 LC, letnik >0^' Prevoženih 57.000 km, delno ^nj^vana blatnika, rezervni deli Ugljeni, cena 10 SM. Ogled vsak 1 l^n'k od 16. do 19. ure. Pagon, )j*28, Mojstrana 5215 S \ °> letnik 1979, ugodno pro-''iiCf. Ustin, Gradnikova 115, Rado-f>5 tel. 74-470 5216 \u KOLICO za osebni avto in dva °eva 25, Kranj. Ogled popoldan ,\, 5218 ^j^am ZASTAVO 750, letnik t? (filrS'strirano do februarja 1986, Nov]- GašPerin' TavcarJeva 22, Jtca 5219 *0 45, letnik avgust 1982, pro- ,?ti u.^aloh, tel. 70-131 — int. 65 do 6 ali 80 484 popoldan 52<>0 DELAVNICO oziroma LOKAL za mirno obrt (okoli 50 kv. m) v centru Kranja ali okolici išče obrtnik. Dobro plačilo. Telefon 28 427 4796 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja. Ponudbe pod: Gotovina ' 4905 Prodam manjšo HIŠO v Tržiču — Kukovniška 2. Naslov v oglsnem oddelku. 4906 Prodam GOZD ali menjam za travnik ali njivo v okolici Brnika. Telefon 061/841-413 5264 V okolici Kranja kupim nedograjeno HIŠO. Šifra: Devize 5265 Zamenjam GARAŽO pri pekarni za PARCELO v okolici Kranja. Osla lo po dogovoru. Telefon 27-625 5266 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, okoli Kranja, z gradbenim dovoljenjem ali brez; ali starejšo HIŠO. Telefon 21-734 od 13. do 20. uro 5JJ67 ZAZIDLJIVO PARCELO, 580 kv. m. v Trbovljah, zamenjam za podobno v okolici Kranja ali Škofje Loke. Telefon 28-254 popoldan 5268 V Poljanah nad Škofjo Loko prodam PARCELO, 700 kv. m. Telefon 65-026 5269 V bližnji okolici Tržiča kupim ZAZIDLJIVO PARCELC tel. 50-172 V Škofji Loki kupirr no STANOVANJE ali del HISE. Sama starejša oseba plača z gotovino. Ponudbe po tel. 62-401 . 5271 V SPOMIN 28. aprila mineva leto dni, odkar nas je za vedno ^zapustil naš ljubljeni JOŽE BENEDIČIČ Mineva leto dni, odkar si nas zapustil in odšel od nas, ki smo te imeli radi. Utihnil je tvoj glas in prazen ostal je naš dom. Z nami žive le spomini na te, ki jih ni moč izbrisati, ker boš ti vedno živel v naših srcih. Vsem, ki se ga spominjate in obis'kujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate lučke, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI nudbe po 5270 ali trisob- 21. uri. Discoteka bo odprta tudi v SREDO in ČETRTEK, 1. in 2. maja. Dekleta imajo prost vstop 5293 Odbor za prireditve pri DPD SVOBODA Stražišče vabi na večer DIXI-LANDA, ki bo v PETEK, 26. aprila, ob 20. uri v DOMU KS STRAŽIŠČE. Predprodaja vstopnic je v trafiki v Stražišču 5294 ANSAMBEL JEVŠEK igra v SOBOTO in SREDO v hotelu" ZLATOROG v Bohinju ter v SREDO od 10. do 15. ure na JOŠTU 5295 GASILSKO DRUŠTVO Virmaše — Sv. Duh prireja 1. maja PRVOMAJSKO VESELICO v prostorih KUD Ivan Cankar Sv. Duh s pričet-kom ob 20. uri. Igra ansambel IVANA RUPARJA. VABIJO GASILCI! 5296 Pridite na VESELICO v Gorenjo vas v Dom partizan v soboto, 27. aprila 1985, ob 20. uri. Igra ansambel SORA 5297 V počastitev praznika dela bo v Škofji Loki v torek, 30. 4." 1985, velika VESELICA s kresom s pričetkom ob 18. uri. V programu bosta sodelovala KOMORNI PEVSKI ZBOR LOKA iz Škofje Loke in glasbena skupina SEX APPEAL. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. V primeru slabega vremena bo prireditev v NEDELJO, 5. maja, od 14. ure dalje . 5298 OBVESTILA ELEKTROINSTALACIJE na novi hiši ter adaptacije in popravila vam hitro in po konkurenčnih cenah iz-gotovi obrtnik. Telefon 60-584 3803 TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni in optični, indikator poziva, avtomatski priklopnik za dva te-. Lefona, telefonske centrale itd .. .) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 426« PULSIRAM BLAGO za krila, imam več vzorcev. Mile, Golnik 107, tel. 57-094 4812 ROLETE: lesene, plastične in /a-luzije ter popravila, naročite ŠI3I~ LERJEVJM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 5286 Cenjene stranke obveščam, na spremembo telefonske številke. ŽITO MLIN GLOBOKO - nova števil k a 79-868 5287 MONTIRAM centralne napeljave, • hitro in solidno. Telefon 42-257 5288 Izdelujem vse vrste DIMNIH CEVI in KOLENOV za centralno kurjavo. Telefon 78-259 5289 UPRAVNI ORGANI in STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ obveščamo, da bodo v torek, 30. maja 1985, uradne ure samo do 13. uro.' 5290 PRIREDITVE Na MLADINSKE PLESE v Delavski dom, ki bodo vsak PETEK in soboto ob 20. uri, vas vabi PLESNI klub KRANJ 4273 Ansambel SIBILA vabi v SOBOTO, 27.4., na PRAZNIČNI PLES v Železnike od 20. do 3. ure zjutraj, ter vsako NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO - 5291 AKTIV MLADINE Sp. Brnik prireja v PETEK, 26. 4., ob 20. uri plesni VEČER D1SCO GLASBJE 5292 DISCOTEKA sas na Gašteju, 100 m od trgovine na Laborah, je odprta vsak PETEK in SOBOTO ob OSTALO Iščem POMOČ za dopoldansko varstvo otroka Telefon 61-233 5300 Mlajši upokojenki, vajeni kuhanja, nudimo STANOVANJE, hrano in plačo za pomoč v gospodinjstvu. Marija Vidmar, Jesenice, Titova 44 5301 IZGUBLJENO V starem delu Kranja sem izgubil ZLAT PRSTAN z monogramom F. A. Poštnega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne v oglasni oddelek. V nedeljo popoldne od 17 — 17.30 sem v avtobusu ali na avtobusni postaji Primskovo izgubil zapestno uro. Ker ima večjo spominsko vrednost, prosim najditelja, naj jo vrne proti visoki nagradi na naslov: Franc Jelen, Opresnikova 18, poleg samopostrežne trgovine. ZAHVALA Vsem, ki ste reševali našega Rafka v prometni nesreči v Preddvoru, iskrena hvala. Starša Anica in Peter Zorman 5299 i FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. ■gp 23-893 (pri Prešernovem gaju) / Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz sektorja za organizacijo proizvodnje JOSIP RUGALE roj. 1908 Od njega se bomo poslovili v petek, 26. aprila ob 16. uri izpred mrliške vežice v Kranju. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v-pokoju iz sektorja za zavarovanje FERDINAND SMOGAVEC roj. 1924 Od njega se bomo poslovili v petek, 26. aprila 1985, ob 16.30 izpred mrliške vežice v Smledniku. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da je v 77. letu starosti umrla JULIJANA GLOBOČNIK roj. KERN Pogreb bo v soboto, 27. aprila 1985, ob 16. uri izpred hiše žalosti na cerkljansko pokopališče. ŽALUJOČI VSI NJENI Cerklje, 24. aprila 1985 • Spomin nate je naš zaklad, saj vsak od nas te imel je rad, v mislih boš živel, teh misli nihče nam ne bo vzel. V SPOMIN Minilo je že 10 let, odkar nas je zapustil mož in oče JANEZ VRHOVNIK p. d. Murnov ata iz Šenčurja Hvala vsem, ki se ga spominjate. NJEGOVI: žena Marija in hčerke z družinami ŠENČUR, 26. aprila 1985 Sporočamo žalostno vest, da je v 76. letu starosti umrl naš dobri ata in brat JOŽE RUGALE upokojenec Pokojnika bomo spremili na zadnji poti v petek, 26. aprila 1985 ob 16. uri. Na dan pogreba bo ležal od 12- do 16. ure v mrliški vežici v Kranju. ŽALUJOČI, pastorek Janez in brat Marjan z družinama Kranj, 24. aprila 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE SODNIKAR roj. PERNE se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter vsem, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Hri-berniku za dolgoletno zdravljenje. Sosedoma Jakopi-novi in Ambroževi se zahvaljujemo za nesebično pomoč, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, stra-žiškim pevcem za lepo petje žalostink in Venclju Sede-ju za poslovilni govor. ŽALUJOČI VSI NJENI GLASOVA ANKETA Tudi »zdravo« varčevanje ima meje V naslednjih letih bo za zdravstvo treba odmeriti večji delež — Doslej so bili najučinkovitejši ukrepi varčevanja v zmanjševanju bolnišničnega zdravljenja Kranj — Povečanje deleža za zdravstveno varstvo s sedanjih 3,4 odstotka družbenega produkta na 4,7 odstotka (takšno je tudi slovensko povprečje,) izenačitev osebnih dohodkov v zdravstvu s tistimi v gospodarstvu, več sredstev za informiranje, za kadre in SLO itd. — vse to se sicer sliši kot želje gorenjskega zdravstva, a gre vendar za tako imenovane elemente za izdelavo plana naslednjega srednjeročnega obdobja. Kaj bo od teh elementov prišlo v planske dokumente, je seveda odvisno od denarja, ki ga v gorenjskih občinah lahko namenijo za zdravstveno varstvo. i Če gospodarstvo za zdravstveno varstvo ne bo moglo nameniti večjega deleža kot doslej, (sedanji delež je celo upadel, ne glede na to, da se prebivalstvo povečuje za okoli odstotek letno), bo treba takšno stanje sprejeti s pripravljenimi ukrepi. Leti pa seveda ne morejo biti prijetni: povečana participacija, prenos nadomestil za bolezensko odsotnost za več kot 30 dni iz zdravstvenih skupnosti na stroške delovnih organizacij, prenos stroškov za zdravljenje zaradi nesreč na delu in še ukinitev drugih, doslej veljavnih pravic iz zdravstvenega varstva. Proslave v počastitev ustanovitve OF Jesenice — V petek, 26. aprila, bo ob 18. uri otvoritev pregledne razstave slik akademskega slikarja Albina Polajnarja v razstavnem salonu Doli k. Osrednja proslava v počastitev ustanovitve OF pa bo ob 19. uri v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah, kjer bodo podelili tudi priznanja OF in srebrne znake sindikata. Nastopil bo mešani pevski zbor Slavček DPD Svoboda Trbovlje 1. Kranj — V petek, 26. aprila, bo ob 18. uri v dvorani skupščine občine Kranj osrednja prireditev ob dnevu ustanovitve OF in 30-letni-ci ZKO Kranj. Slavnostna govornika bosta Janez Grašič in Matevž Oman. V kulturnem programu bodo nastopili združeni pevski zbori občine Kranj pod vodstvom dirigenta Matevža Fabija-na, Alenka Bole-Vrabec pa bo pripravila recital Sovdaški boben. Na proslavi bodo podelili tudi 12 odlikovanj SFRJ in občinska priznanja OF. Škofja Loka — Osrednjo občinsko prireditev v počastitev OF, praznika dela, 40-letnice osvoboditve in 10-letnice pevskega zbora Društva upokojencev Škofja Loka bosta pripravila skupaj občinska konferenca SZDL in Društvo upokojencev Škofja Loka v petek, 26. aprila, ob 18. uri v dvorani Šolskega centra Boris Ziherl na Podnu. Na prireditvi bodo slovesno podelili občinska priznanja OF in Galusove značke. V izredno bogatem kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbori in tamburaški orkester Bisernice. Tržič — Osrednja proslava ob dnevu OF bo v Tržiču združena z revijo pevskih zborov z naslovom Tržič poje 85 bo v petek, 26. aprila, ob 19. uri v osnovni šoli Kokr-škega odreda v Križah. Revija je posvečena 40-letnici zmage nad fašizmom. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim občanom podeljena priznanja OF. Radovljica pa je proslavo v počastitev ustanovitve OF priredila že včeraj, 25. aprila. Podelila je občinska priznanja QF. Planinska razstava na Bledu Bled — Planinsko društvo z Bleda pripravlja za prvomajske praznike zanimivo kulturno prireditev. V sodelovanju z radovljiškimi planinci namreč organizira dokumentarno razstavo o 90-letnem razvoju Planinskega društva Radovljica, ki so jo razen v Radovljici prikazali že v Lescah, Žirovnici in Bohinjski Bistrici, z Bleda pa jo bodo preselili verjetno tudi v osnovno šolo v Lipnici. Razstavo, ki bo v Festivalni dvorani na Bledu na ogled med 27. aprilom in 6. majem od 10. do 18. ure, bodo odprli danes, 26. aprila 1985, ob 16. uri. Za to priložnost so pripravili .kratek kulturni nastop učenci iz osnovne šole Josip Plemelj na Ble-iu. (S) Ko so se delegati Medobčinske zdravstvene skupnosti za Gorenjsko seznanjali s takšnimi usmeritvami, so lahko ugotovili, da lani na Gorenjskem kljub težavnemu položaju zdravstva vendarle ni bilo treba omejevati dosedanjih pravic. Tudi stroškov zdravljenja zaradi nesreč pri delu še ni bilo treba prenesti v breme združenega dela, kar se je ne nazadnje tudi odrazilo v ekonomskem položaju zdravstvenih skupnosti. To pa ni edini razlog, da so tri zdravstvene skupnosti — Radovljica, Škofja Loka in Tržič — preteklo leto zaključile z izgubo, pač pa so se, tako kot tudi za ostale slovenske zdravstvene regije, poslabšale razmere. Skupščina gorenjske zdravstvene regije pa je morala vendarle ugotoviti, da se je tudi na Gorenjskem varčno obračanje zdravstvenega dinarja približalo najnižji možni točki. Brez posegov v zdravstveni standard občanov so namreč v gorenjskih občinah le-tega uspeli ohraniti z najnižjim zneskom porabljenih sredstev na občana — medtem ko je slovensko povprečje dosti višje. To pa je bilo možno le z varčevanjem pri bolnišničnem in specialističnem zdravljenju in tudi pri zdravilih. Te najdražje postavke med stroški za zdravstveno varstvo na Gorenjskem niso manjšali le z zmanjševanjem bolnikov tako v domačih kot v izven-regijskih bolnišnicah, pač pa tudi z zmanjševanjem števila bolnišničnih postelj, kar traja že sedmo leto. Ce se bi to še nadaljevalo, bi pomenilo že stagnacijo. Gorenjska ima že zdaj le pet postelj na tisoč prebivalcev, to pa je številka, ki se ji Slovenija s 5,7 postelj približuje (s postopnjim zmanjševanjem) šele s plani razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju. l m. Znameniti K roparji Kropa — Danes ob 18. uri bodo v Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja v Kropi odprli razstavo o znamenitih Kroparjih. Jurij Vari (1812—1874) je prišel v zgodovino kot pisec, vzgojitelj, predvsem pa rodoljub. Življenje Danijela Pogačnika-Kroparskega (1835^-1910) še ni povsem raziskano, služboval je na Hrvaškem, kjer je napisal pet knjižic pesmi, dram in oper, nekaj pesmi pa je posvetil prav Kropi. Kristina Šuler (1866—1959) je bila učiteljica, mati, predvsem pa pesnica ustvarjalka, v poeziji je našla uteho, razumevanje ter spravo s svojim življenjem. Peter Zmitek (1874—1935) je v slovenski umetnostni zgodovini ostal zapisan kot tragična osebnost, mnogo se je trudil in iskal, veliko hotel, a je bil kljub talentu in volji prešibak, da bi dosegel zastavljene cilje. Janez K. Pogačnik (1749—1834) je bil vsestranski baročni slikar, prav s portreti značilni predstavnik portretnega slikarstva druge polovice 18. stoletja. Kovaški muzej predstavlja zgodovino železarstva, predstavljal pa naj bi tudi Kropo kot celoto. Zato so začeli zbirati gradivo o znamenitih Kroparjih, katerih življenje in delo bodo prikazali z nizom razstav. Zbrano gradivo bo kasneje predstavljeno v stalni zbirki. Drevi odpirajo prvo, ki sovpada tudi s praznovanjem 90-letnice Zadruge. V priložnostnem kulturnem sporedu bodo nastopili operna pevca Zlata Ognja-novič in Andrej Jarc ter člani Linhartovega odra iz Radovljice. Razstava bo odprta do 12. maja. Slovesno v Ljubnem Ljubno — Družbenopolitične organizacije, krajevna skupnost in društva Ljubna bodo priredila v počastitev 27. aprila, dneva ustanovitve OF, 1. maja, 10-letnice KUD Ljubno in zaključka izgradnje telefonskega omrežja proslavo, ki bo v petek, 26. aprila, ob 20. uri v domu TVD Partizan v Ljubnem. Podeljena bodo priznanja najzaslužnejšim krajanom, v kulturnem programu pa bodo sodelovali moški pevski zbor DPD Svoboda Podnart, otroci OŠ Ljubno, KUD Ljubno. Po proslavi bo družabno srečanje. Igral bo ansambel Karavanke. Odprte koče med prazniki V gorah so še vedno zimske razmere, vendar bodo mnoge planinske postojanke kljub temu odprte tudi med prvomajskimi prazniki. Za nekatere od oskrbovanih koč v tem času smo dobili podatke, za druge pa se je pred odhodom 'od doma bolje pozanimati, kdaj bodo odprte. Na Vršiču bo odprta Erjavčeva koča, ki jo oskrbuje PD Jesenice. PD Bled bo od 27. aprila do 5. maja oskrbovalo postojanko na Lipanci. Takrat bosta odprti tudi Koča pod Batinom (PD Bohinj-Srednja vas) in Dom na Komni (PD Ljubljana-Mati-ca). PD Škofja Loka bo v teh dneh oskrbovalo Dom na Blegošu, PD Železniki bo imelo odprto Kočo na Ra-titovcu 27. in 28. aprila ter od 1. do 5. maja, PD Cerkno pa bo Dom na Poreznu odprlo le 1. in 2. maja. Od 27. aprila do 5. maja bodo odprte tudi postojanke PD Kranj na Kališču, PD Tržič na Dobrči, na Zelenici, na Kofcah in pod Storžičem, pa PD Križe na Kriški gori. (S) Stroj mu je zgrabil roko Kranj — V tozdu GTI kranjske Save se je v sredo, 24. aprila, ponesrečil delavec Senad Durdjič, star 22 let, doma iz Cazina. Levo roko mu je potegnilo med valje stroja do ramena. ^ V kranjskem zdravstvenem domu so ugotovili, da poškodba roke ni usod- Skala zgrmela na delavca Žirovski vrh — V sredo, 24. aprila, se je zgodila nesreča v Rudniku urana v Žirovskem vrhu. Na 44-letnega rudarja Jožeta Suhovršnika iz Gorenje vasi se je zrušila skala. Ko se je delavec v rovu pripravljal na miniranje, je na pročelju rova opazil skalo in jo skušal odstraniti, vendar mu ni uspelo. A kaže, da jo je omajal, saj se je zrušila nanj takoj, ko je znova nadaljeval z delom. Ranjenca so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Pogorel zajčnik Bled — V lesenem zajčniku, last Marjana Rakuša z Bleda, je v torek, 22. aprila, nastal ogenj. Zanetil ga je lastnik, ki se je na večer vrnil domov in v senu nad zajčnikom prižgal cigareto. Tam je zaspal, cigaretni ogorek mu je padel v seno ii? povzročil požar. Lastnik požara ni uspel sam pogasiti, zato je barka pogorela, v njej pa zajčnik s tremi zajci, nekaj orodja in seno. Z nožem zabodel pastorka Kranj — 54-letni K. S. je v sredo, 23. aprila, med prepirom zabodel svojega pastorka. Možak se je vrnil vinjen domov na Planino in se najprej spri z ženo, nato pa odšel spat. Zbudil ga je pastorek Z. K., očim pa je sklenil z njim v prepiru obračunati kar z žepnim nožem. Z njim ga je zbodel v trebuh in blizu srca. Hudo ranjeni mladenič .zdaj okreva v Kliničnem centru v Ljubljani. KRANJ — Solata od 250 do 3UU din, špinača 120 din, cvetača 200 din, korenček 80 din, česen 350 din, čebula 80 din, fižol 200 din, pesa od 60 do 70 din, kumare 350, slive 240 din, jabolka od 80 do 100 din, hruške 120 din, čebulček 200 din, limone 314 din, pomaranče 280 din, ajdova moka 160 din, koruzna moka 80 din, kaša 160 din, surovo maslo 790 din, skuta od 220 do 250 din, smeta-' na od 270 do 300 din, kislo zelje in repa 100 din, orehi 1. 200 din, jajčka od 18 do 20 din, krompir od 70 do 80 din. JESENICE - Solata 250 din, špinača 100 din, cvetača 250 din, korenček 100 din, česen 310 din, čebula 85 din, fižol od 227 do 250 din, kumare 450 din, slive 227 din, jabolka od 100 do 127 din, hruške 150 din, pomaranče 320 din, limone 294 din, ajdova moka 211 din, koruzna moka 95 din, kaša 152 din, surovo maslo 878 din, smetana 357 din, sladko zelje 70 din, kislo zelje 55 din, orehi 1450 din, klobase 631 din, jajčka od 21 do 24 din. krompir 90 djn. Prazniki bodo za nekatere delovU Med letošnjimi prvomajskimi prazniki se mnogim delavcem obeta kar devet prostih dni, za nekatere pa bo praznik prav tako deloven kot vsak običajen delov-nik. Dežurale bodo medicinske sestre in gasilci, na delu bodo šoferji avtobusov in miličniki, gostincem se v praznikih obeta še več dela kot ostale dni, in tudi časnikarji te dni ne bomo povsem prosti. S trojico ljudi, ki si letos ne bodo privoščili prazničnega oddiha, smo se pogovarjali o njihovem prazniku dela. Trajče Kocev, vodja izmene v kranjski Pekarni. »Devetnajst let sem pek, od tega dvanajst v kranjski pekarni. V vseh letih sem bil za prvomajske praznike enkrat samkrat prost, in sicer lani, ko mi je zbolela mati. Tudi letos bomo vsi peki na delu, če hočemo speči 30 ton kruha. Prosti bodo le tisti, ki so si že januarja izprosili prvomajski dopust, in oni na bolniški. V našem poklicu manjka ljudi, zato moramo pač bolj poprijeti. V soboto in nedeljo sem sicer prost, v ponedeljek bom v pekarni ves dan in vso noč do torkovega dopoldneva, v sredo bom prost, v četrtek zvečer pa znova na delo! Nič se ne prito-žujem, saj sem vajen delati med prazniki. Ce bi bil prost, bi praznik preživel z družino. Tako pa bo žena, ki ima prostih kar devet dni, sama prebila dopust z otroki.« Jože Bratušek, miličnik iz Škofje Loke »V sedmih letih, kar sem miličnik v Škofji Loki, sem delal kar pet prvih majev. Tudi letos bom vse praznične dni v službi. Na postaji milice smo namreč dogovorjeni, da si, denimo, med prvomajskimi prazniki vse dni na delu, prihodnji praznik pa vse dni V soboto, 27. aprila, bodo vse prodajalne zaprte. V nedeljo, 28. aprila, bodo na območju Kranja dežurne naslednje prodajalne. Delikatesa Kranj, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, Gorenjka Cerklje od 8. do 11. ure. V sredo, 1. maja, in četrtek, 2. maja, bodo vse prodajalne zaprte V soboto, 4. maja, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, SP Oskrba, Kranj, PC Planina I, PO Plani- prost. Ker tudi žena dela na staji milice, bova praznike preživela delovno, le otroci bc morali ta čas v zasebno varst Če bi bila prosta, bi se bržkol odpravila domov na Štajersko. 1 se bati, da bi bili letošnji prazni? dolgočasni. Še več kot običaji] dni bo treba delati v prometu, " .zavarovanju družbenega premi ženja in zavarovanju prireditev« Damir Dijak, receptor v hoteli *Ž Transturist v Škofji Loki si »Hotel bo med prazniki pol": *Ji zato bomo gostinci te dni še boPi zaposleni kot običajno. Navadn" ^ receptorji delamo v osemurni'1 turnusilt, za praznike pa sva se * kolegico domenila, da bo ona I četrtek ves dan v službi, jaz pa * sredo. Dela v praznikih sem v3' jen še iz prejšnjih časov, ko sef« delal v strežbi. Zal mi je le, ker ne bom mogel biti z družino. V ŠešiP ju, kjer je zaposlena žena, imaj0 prostih kar devet dni. Tako bostjj [ šla žena in otrok najbrž v ZagreJ> W k mojim staršem, meni pa »a edi' & ni prosti dan med prazniki ostan6 ^ le počitek ali pa študij.« D. Z. Žlebir na-center, Gorenjskega odreda l2t Britof, SP Labore, PC Preddvor i" Kokrica od 7. do 18. ure, PC ŠenćUJ 7. do 17. ure, Hrib Preddvor in H Jezersko od 7. do 19. ure, Kleme" Duplje od 7. do 16. ure. V nedeljo, 5. maja, bodo dežurn* slednje prodajalne: Delikatesa Kranj in Naklo v Na^ od 7. do 11. ure, Gorenjka Cerklj* 8. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo selje, mesnica Groharjevo naselje., JESENICE Delikatesa, Kasta * tržnici, Delikatesa, posl. .2, Jesenic TRŽIČ Mercator Bistrica in M« tor — blagovnica Tržič od 7. do 1% Živila — Jelka Tržič od 7. do 18. t* ALPETOUR ALPETOUR TOZD Potniški promet KRANJ OBVEŠČATA in INTEGRAL 00 SAP LJUBLJANA potnike, da 29. in 30. aprila ter 3. maja vse avtobusne linije na Gorenjskem OBRATUJEJO po SOBOTNEM VOZNEM REDU. GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — NovlJ Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan H u mer. Helena Jelovčan, I«a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zap« u Andrej Zalar in Danica Zavrl-Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko »j Tone Guzeli — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot polted«^ etkih. - Stavek TK Gorenjski ti** Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-»] urednik 21-835, komerciala, propaganda, r% eniu 421-1/72 — Naročnina za I. polletje ">*