Branka Rotar Pance Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo TEORETIÈNA IZHODIŠÈA NAÈRTOVANJA GLASBENE VZGOJE V VRTCU AVTORICE OLGE DENAC Olga Denac, Teoretièna izhodišèa naèrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. (Ljubljana: Debora, 2010), 130 strani. ISBN 978-961-6525-62-6. (recenzija) Zaloba Debora je v letu 2010 izdala znanstveno monografijo dr. Olge Denac, izredne profesorice na oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Delo je strukturirano v tri poglavja, od katerih je prvo najobsenejše, v drugem avtorica raziskovalno analizira naèrtovani in izvedbeni kurikul za vrtce na podroèju glasbene vzgoje, v tretjem pa strne raziskovalne ugotovitve v zakljuène misli. Tekstovni del je obogaten z razliènimi modeli, ponazoritvami in tabelami, v katerih so v drugem poglavju predstavljeni rezultati veèfazne raziskave. Seznamu relevantne literature sledi stvarno kazalo, v monografiji pa sta objavljena tudi odlomka iz recenzij dr. Brede Oblak, zaslune profesorice z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, in dr. Milene Ivanuš Grmek, redne profesorice za didaktiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Delo ni aktualno le za oje podroèje didaktike predšolske glasbene vzgoje, temveè tudi za celotno slovensko glasbeno didaktiko za podroèje splošnega izobraevanja. Podhranjenost pri publiciranju tovrstne slovenske literature je namreè zelo velika. V prvem poglavju Denaèeva obravnava filozofska, psihološka in pedagoško- didaktièna izhodišèa naèrtovanja glasbene vzgoje na predšolski stopnji. Zaradi terminološke nejasnosti ter razliènih interpretacij umešèenosti in vloge glasbene vzgoje v kurikul najprej jasno doloèi odnosne vidike med pojmi estetika, estetska vzgoja, umetnostna vzgoja, posamezno podroèje umetnostne vzgoje (glasba). Za izhodišèe vzame estetiko in razvoj njene misli skozi èas, pri tem pa se osredinja predvsem na pedagoške koncepte in glasbo. Filozofi so poleg estetskih razsenosti glasbe pogosto poudarjali tudi njeno vzgojno vrednost. Zgošèeno predstavitev obravnavanih tem avtorica strne s problematiziranjem koncepta »vzgoje z umetnostjo«, ki je v zadnjih desetletjih v številnih evropskih dravah in tudi pri nas na predšolski stopnji pripeljal do zdruevanja posameznih umetnostnih podroèij v skupen predmet oziroma skupno predmetno podroèje: umetnostna vzgoja. Osrednji del prvega poglavja je usmerjen v naèrtovanje vzgojno-izobra- evalnega procesa glasbene vzgoje. Avtorica razlaga razliène ravni razvršèanja uènih ciljev, opozarja na izbrane modele tujih avtorjev in osvetljuje posamezne 125 Branka Rotar Pance, TEORETIÈNA IZHODIŠÈA NAÈRTOVANJA GLASBENE VZGOJE... stopnje v uveljavljenih taksonomijah za kognitivno, afektivno in psihomotorièno podroèje. Cilji Kurikuluma za vrtce (1999), v katerem je glasba del podroèja umetnosti, se nanašajo na štiri temeljne glasbene dejavnosti: razvoj glasbenega izvajanja, razvoj poslušanja glasbe, razvoj ustvarjalnosti in razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Vsako dejavnostno podroèje je obravnavano tako z vidika didaktiènih priporoèil in napotkov za vzgojitelje kot z vidika raziskovalnih izsledkov razliènih avtorjev. Pri tem avtorji pri opredeljevanju strukture glasbenih sposobnosti uporabljajo razliène pojme. Delna variabilnost se kae tudi pri raziskovalnih ugotovitvah, ki se nanašajo na razvoj ritmiènega, melodiènega in harmonskega posluha. Zaradi kontekstualnih razlik v globalnem okolju tudi ne moremo prièakovati, da bi bile v literaturi navedene enotne uène metode. Veèje soglasje najdemo pri uènih oblikah na predšolski stopnji. Uporaba uènih sredstev je soodvisno povezana z opremljenostjo vzgojno-varstvenih ustanov. Artikulacija didaktiène enote je svobodnejša v primerjavi s poznejšim šolskim obdobjem in omogoèa veèjo fleksibilnost v uèni situaciji. Evalvacija uènih dosekov v vrtcu ne temelji na testiranju s standardiziranimi glasbenimi testi, temveè gre za sistematièno opazovanje in spremljanje otrok pri glasbenih dejavnostih v naravnem okolju. V sklepu prvega poglavja Denaèeva problematizira poloaj glasbene vzgoje kot neavtonomnega podroèja v vrtèevskem kurikulu. Pri tem izhaja od temeljnih naèel, ki pomenijo osnovo pri naèrtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno- izobraevalnega procesa glasbene vzgoje, to pa so naèelo uravnoteenosti, naèelo strokovne utemeljenosti, naèelo horizontalne povezanosti in naèelo razvojno- procesnega pristopa. Na podlagi obravnavane tematike je bila na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru izvedena raziskovalna študija z naslovom Vpliv kurikula na vzgojno-izobraevalni proces v vrtcih pri umetno- stnih podroèjih. Denaèeva se v knjigi omeji le na predstavitev tistega dela trifazne raziskave, ki se nanaša na glasbeno vzgojo. Vzgojitelji so v prvi fazi raziskave poroèali o teavah, s katerimi se sreèujejo pri uvajanju kurikula neposredno v prakso. Rezultati so pokazali, da imajo najveè teav pri naèrtovanju konkretnih in splošnih ciljev glasbene vzgoje ter vrednotenju realiziranih ciljev. Preuèevani so bili tudi interesi uèiteljev za naèrtovanje posameznih podroèij dejavnosti, umetnostnih podroèij in glasbenih dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji najraje naèrtujejo dejavnosti na podroèju jezika, nato pa sledijo podroèja umetnosti, gibanja, narave, matematike in drube. Znotraj podroèja umetnosti so najbolj zainteresirani za naèrtovanje likovne in oblikovalne dejavnosti, ki jih sledijo glasbene, plesne in dramske dejavnosti, zelo nizko stopnjo interesa pa so izrazili za avdio-vizualne dejavnosti. V okviru glasbene vzgoje so najveè zanimanja pokazali za naèrtovanje petja pesmi in igranja na glasbila, nato za poslušanje glasbe in za ustvarjanje ob glasbi. Manj so bili zainteresirani za naèrtovanje ustvarjanja v glasbi in glasbeno-didaktiènih iger. 126 GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek V drugi fazi raziskave je potekala analiza strukturiranosti uènih priprav vzgojiteljev v povezavi s prej naštetimi temeljnimi naèeli naèrtovanja. Rezultati so pokazali, da je bilo naèelo uravnoteenosti upoštevano pri naèrtovanju posameznih krovnih podroèij dejavnosti, ne pa tudi znotraj podroèja umetnosti. Neuravnoteenost se je pokazala tudi pri glasbenih dejavnostih, v okviru katerih je bilo v veliki prednosti petje pesmi. Glede na horizontalno povezanost je raziskava pokazala, da vzgojitelji najpogosteje povezujejo glasbene dejavnosti s podroèjem gibanja in likovne vzgoje, nato pa sledijo jezik, druba, plesna vzgoja, narava, matematika in dramska vzgoja. Pri tem je bilo razvidno, da so vzgojitelji upoštevali vsebinski vidik integracije med razliènimi podroèji dejavnosti, medtem ko je procesni vidik integracije ostal v ozadju. Analiza naèrtovanja z vidika zastopanosti razliènih ciljev je pokazala, da so vzgojitelji v pripravah najveèkrat zapisali podroène cilje kurikula, nato pa splošne/skupne cilje kurikula za podroèje umetnosti. Precej manj je bilo zapisovanja lastno formuliranih ciljev tako za podroèje glasbenih dejavnosti kot za splošno podroèje. Na glasbenem podroèju je bila narejena tudi analiza z vidika zastopanosti glasbenoumetniških vsebin (naèelo strokovne utemeljenosti), ki je bila realizirana le za podroèje izvajanja. Èeprav so bili rezultati na tem podroèju zelo spodbudni, Denaèeva opozarja na problematiko izbire glasbenoumetniških vsebin tudi na drugih podroèjih, predvsem pri poslušanju. Pokazalo se je namreè, da uèitelji poslušalskih primerov niti ne navajajo v svojih pripravah. Zadnja faza raziskave je bila usmerjena v evalvacijo izvedbenega kurikula. Pri glasbeni vzgoji se je pokazalo, da vzgojitelji ob izkazanem sistematiènem naèrtovanju zmorejo upoštevati trenutno situacijo in da se ji znajo fleksibilno prilagoditi. Odprti so za pobude otrok, spodbujajo njihovo samostojnost in sprejemajo njihove èustvene reakcije. Pri ocenjevanju zanimanja otrok za glasbene dejavnosti je znova prednjaèilo petje. Denaèeva ob tem ugotavlja, da »izraanje interesa vzgojiteljev za glasbene dejavnosti vpliva tudi na izraanje interesa otrok za omenjene dejavnosti«(str. 110). Posebej skrb zbujajoèe pa je, da se najnija raven zanimanja kae pri razvoju ustvarjalnosti. Avtorièina glavna sklepna ugotovitev je, da vzgojitelji le delno uresnièujejo posamezna naèela kurikula in da jim ta tudi ne daje zadostne opore za uspešno naèrtovanje glasbene vzgoje. Raziskovalni izsledki tudi potrjujejo, da glasbena vzgoja v naèrtovanem kurikulu izgublja strokovno avtonomnost in da bi morali kurikularni teoretiki strokovnjaki iz prakse pri evalvaciji bolj upoštevati mnenja predmetnih strokovnjakov za predšolsko vzgojo. 127 Branka Rotar Pance, TEORETIÈNA IZHODIŠÈA NAÈRTOVANJA GLASBENE VZGOJE...