List 75.
Gospodarske skušnje.
Iz grojzdjevih pešk olje.
Ogerski časnik „Gazd. Lapok" je dal unidan na znanje, da neki vinorejec na Ogerskem je nabral če-tert vedra grojzdjevih pešk, ki jih je do dobrega posušil in prerešetal, da jih je bilo potem le 4 bokale in pol; na navadni preši, kjer se olje preša, jih je prešal in dobil čez pol bokala (5/s) olja. — Navadno se dobi iz 4 veder sprešanega grojzdja eno vedro tropin, iz teh pa dva bokala neposušenih grojzdjevih pešk in iz teh osminko bokala dobrega olja za mizo. Iz 100 veder bi se tedaj dobili 3 bokali in osminka dobrega olja. — Ali se pa to splača, bojo vinorejci sami vedili.
Les tako narediti, da se ga ogenj ne prime.
Potašlja se raztopi toliko v vodi, da je voda, kakor pravimo, prav nasitena ž njim; ti potašeljnovi vodi se primeša potem toliko štirke (tudi iz krompirja narejena štirka je dobra) , da je voda gosta kakor navadna vodena barva; na to se vmeša še i I a, da vsa zmes je gosta kakor smetana. Z navadnim zidarskim čopičem (penzeljnom) se namaže potem les; tacega lesa se ne prime ogenj, in le če bi kaka stvar dolgo časa na njem ležala, bo začel tleti in v oglje se bo spremenil, nikdar pa se ne s plamenom vžgal.   .
Vrednost lanenili ali ogeršičnih preš.
V nekem zboru saksonskih kmetovavcev so se pomenkovali: ktera klaja je naj bolji kup, zraven pa tudi tečna živini, ako pride gospodar tako deleč, da mora klajo kupovati?   Sklenili  so po  obilnih sku-
298
šnjah enoglasno, da so lanene ali ogeršične preše (perga), ktere, če se preobilno ne pokladajo živini, pesebno mleko pomnožijo. En cent teh preš zaleže živini toliko, kolikor dva centa dobre merve, — po tem si gospodar lahko zrajta vrednost njih.