** in pr.ttiko». sobot, aeddj ■ tiospt Saturdaj* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urcdnlikl in upravtiiikl prostori: 2067 S. Uwnd«l« A v«. Offic« of Publicatlon: 2667 South Lawn«Ula A v«. Tvlophont, Rockwcll 41)04 I ............ ff F^ r,.n r»nm IlitA 1« 20 00 ■•UrM M secund-cUM nuUlet JtMtfi 1«. IMS it t h« Daat offir« " ' ' " " ..................— m- — yfD * Chto^. minoto. u, co,^ oi CHICAGO, 1LL., I*QNI)EIJEK, 25. MARCA (MARi 11 25), 1935. SubtcrioUon »6.00 Yeariy. STKV.—M MliKH 59 AccopUnce for msiling >t »peci«! r»t« of poiUge provlded for in .oction 1103, Act of Oct. S. 1217, authoriied on Juno 14. 1M«. oditelji delavske federacije | v novem paktu z Rooseveltom »n bo podprl prebarvano NRA in administracija bo baje v zameno podprla Wagner jev načrt. Richberg zdaj pravi, da je Wagnerjev načrt ki je naperjen proti kompanijskim unijam "okey."—Nižja kongresna zbornica sprejela Patmanov predlog za izplačan je bonusa ■ ' 1-----:-r,atiranih bankovcih bivšim vojakom v inf VEClNFLACIJE! MingtonTD. C., 24. marca Senat je včeraj sprejel z,68 16 glasovom Rooseveltov rvlifnega dela. Načrtu pripopali mnogo amendmen-med katerimi je tudi Tho-v amendent, ki določa, da , krije izdatke relifnih del mi bankovci, ki bodo ba-ji na srebru. Vtfhiajrtun, I). C., 23. marca, Nižja zbornica kongresa je j sprejela Patmanov bo-načrt s 318 proti 90 glaso-.. Ta načrt določa, da admi-Jricija takoj natisne za dve ilijardi in 15 milijonov dolar-"greenbackov" in z njimi bonus bivšim vojakom v , -ni vojni. Zanimivo je, da je bil sprejet lanov načrt, ki ga Ameriš-frjrija, organizacija bivših ijakov, ne mara. Legija je tirala za Vinsonov načrt, ki i določa takojšnje izplačanje ona, toda vprašanje, kje in iko dobiti denar, prepušča ad-■flistraciji. Roosevelt je pred ii meseci informiral kongres, ion je načelrfo proti takojšnje-n izplačanju bonusa bivšim volkom, ampak če kongres hoče ITALIJA ZA OROZ-NO ENAKOST MALIH DRŽAVIC Rim, 23. marca. — Visok italijanski uradnik je včeraj naznanil, da bo Italija na konferenci velesil, ki bo sklicana po Simonovem obisku Berlina, zahtevala orožno enakost za Avstrijo, Ogrsko in Bolgarijo. Dobro informiran list "La Stampa", ki pogosto izraža mnenje vlade, piše, "da je Italija za to, da dpbe države, katere so pogodbe potisnile v ozadje in omejile njih oboroževanje, orožno enakopravnost. Vsako iniciativo, ki bo podvzeta v tej smeri na konferenci, bo Italija podpirala." Bukarešta, Rumunija, 23. marca. — Predstavnik rumun-ske vlade je včeraj dementiral poročila, da bo mala antanta — Čehoslovaška, Jugoslavija in Rumunija — in balkanska antanta, katero tvorijo Turčija, Rumunija in Jugoslavija, pričela z mobilizacijo, ako bodo Avstrija, Ogrska in Bolgarija sledili Nemčiji in odredili obvezno vojaško služibo. Predstav-vsak način imeti izplačilo, naj rumunske vlade je dejal, da idi določi sredstva za izplača-1 nimajo ta poročila nobene pod- Patmanov načrt je zdaj od-j la£e> , nor predsedniku. Za bonus in inflacijo je glaso-ik»248 demokratov, 60 republi-Mcev, sedem progresivcev in ijc farmar-laboriti; proti je toovtlo 51 demokratov in 26 puMikancrv. looseveltova ad m i ni s t rac i j a tAl) najH-Ia vse svoje moči, porazi Patmanov bonu sni na-t v wnatu. *whtngton, l>. t*., 23. marca, kraj >c j(. raznesla vest po ka-Wu. da *o voditelji Ameriške fcv»ke federacije sklenili kom-^ i Rooseveltovo admini-**ijo. Delavski voditelji bo-»da! -vptidpuru predelane- ■ »»konti za industrijsko obno-0 ,NRA). v zameno bo pa Roo-v^«va administracija podpr-*•<'""> v "■"'•t za ustano- "talnrjfa Moralnega de-,,Mya "dUra in za odpravo •pMijskih unij. Stalni fede-* kakršnega Za>n"'a' senator Wagner, bi ■ najvi^j, tribuni za reševa-JM,W"V ^'d delodajalci in de-, ,'Jj!,ini|an>' in bi imel moč, kaznuje nepokorne lah Richberg imenovan za načelnika NRA Rooievelt pričel z reorganiziran jem uprave NRA .r> Iv>n H Kichh rt*. I N^ (dw*jr Ipira mir «erg, ki je pre-■n Vk A ' "pravnega«*. ■ M.I f„pj> r'U naznanil, da VVagnerjev na-•d pozneje je -*-vr-lt rekel, ''"pil pred se-"kom n pri-" revidirana ' " 'UlavMke !' lo te ve- * "Htaliitu v ni kan-e "ominirani ' r primarnih • članov ' """drlo VM«*h -•indidatm-. ' ' J*' dobil 1 '.'Ji f>. ^Ht. ki Wa«hington. D. C.. 23. marca. — Predsednik Roosevelt je imenoval za načelnika odbora NRA Donalda R. Richberga, dosedanjega koordinatorja "new cjeala". Poleg njega sta bila imenovana v vrhovno NRA William P. Witherow in Philip Murray. Prvi je industrijski magnat, drugI pa podpredsednik rudarske unije UMWA. V odboru NRA je sedaj devet članov. Ta imenovanja So prvi korak za temeljito reorganiziran je ustroja NRA. Roosevelt je naznanil, da je Arthur D. VVhiteside predložil resignacijo, ki je bila sprejeta. Na njegovo mesto bo kmalu imenovan naslednik, ki bo v od-l>oru zastopal industrijce. Richberg bo nadomestil S. C. Williamsa, ki je pred dvema tednoma podal resignacijo na pritisk organiziranega delavstva. VVilliams bo spet prevzel svojo Ktaro službo kot predaed-nrk R. J. Reynolds Tobacco Co. Richberg lx> ostal na novi iKMticiji le začasno, dokler ne bo kongres sprejel nove zakonodaje, ki bo nadomestila NRA, katere doba poteče 16. junija t 1. Richbergovo imenovanje je takoj izzvalo proteste med člani delavskega odseka pižje kongresne zbornice, ki pravijo, da bo % Richbergom na čelu administracija NRA pod dominacijo velebiznisa. Roosevelt je naznanil reorga-niziranje v ustroju NRA potem, ko je senator Bora h otvoril kampanjo, da kongres ptekliče tiste določbe zakona obnove, s kaU-rimi je administracija odpravila antitrustne zakone za ' kodeficirane" industrije. o dobili najv«*^ glase ovnico. Volitve ^>odo na gia-aprilu. Domače vesti Spet eden pionir umrl Brooklyn, N. Y. — Iz Obrežja pri Dobovem je prišla vest, da je umrl Jos. Cvetkovič v starosti 78 let. Bil je eden prvih slovenskih naseljencev v Brook-lynu, pred 15 leti je pa odšel v stari kraj. V Ameriki zapušča tri sinove. Podrta j obsojen v zapor New York. — Sodnik Donnel-lan je zadnji četrtek obsodil Ivana Podržaja, znanega slovenskega pustolovca iz Ljubljane, na dve leti in pol do pet let zapora zaradi bigamije, katero je sam priznal. Bigimiijo je izvršil v decembru 1933 v New Yorku, ko se je poročil z bogato ameriško odvetnico Agnes Tuf-verson, dS aHje taikrat imel v Londonu postavno ženo Suzano Ferra^d. 1 Tufversonova je pa kmalu po poroki* izginila in Po-držaj je na sumu, da jo je spravil s poti, pobral njen denar in odšel v Evropo, kjer so ga prijeli pol leta kasneje. Sodnik je pred izrekom obsodbe dejal: "Vi bi morali biti obtoženi še drugega, večjega zločina." Policija še ni našla nobenega sledu za izginilo ženo, Podržaj pa trdovratno vztraja, da Tufversonova še živi kolikor je njemu znano. Obsodbo je sprejel hladnokrvno. Podržaj je star 33 let. V bolniški postelji DRŽAVNI TAJNIK HULLPOKA-RAL NEMČIJO Washington, D. C., 23. marca. — Državni tajnik Cordell Hull je včeraj pretrgal dolg molk v zvezi s politično krizo v Evropi in pokaral Nemčijo, ker se jo odločila za obvezno vojaško službo in povečanje armade in s tem kršila mirovne pogodbe. Dasi Hull -ni direktno omenil Nemčije, se njegova izjava, v kateri poudarja, da države ignorirajo mednarodne obligacije, smatra za aficielno stališče ameriške vlade. Nekateri menijo, da je Hullova izjava nadaljnji izraz nezadovoljnosti ameriške vlade napram Japonski, ki je nedavno preklicala pakt glede omejitve pomorske oborožitve. "Državni department se zaveda, da je situacija v Evropi napeta in ameriško ljudstvo je resno zainteresirano v evropska politična vprašanja," je dejal Hull. Državni tajnik je dalje rekel, da vsi vedo, da je Amerika stalno zagovarjala stališče, da pogodbe tvorijo temelj, na katerem je edino mogoče zgraditi strukturo stabilnega miru. Milvvaukee. — Na posteljo sta ,, ,, .. _,.u , w__... . y ' ,lLi w oblaki, ki so prišriii Kansaaa in priklenjeni Mary Verantč, ki je ... _ ^flZJZu srečno prestala operacijo in Louise Stariha, ki je bolna na očeh. Ugodna kritika o Adamičevi knjigi New York. — Newyorftki listi poročajo zelo na široko in ugodno o najnovejši knjigi Loui-ss Adamiča "Grandsons". Obisk Chicago. — Louis Korošec iz Puebla, Colo.. je obiskal gl. urad SNPJ. Slovenski prospektor ugrabljen v Mehiki Los Angeles, Cal. — Rojak l»uis Remšak, ki se je mudil v mehiški državi Zacatecas na prospekti ran ju za zlatom, je bil zadnji teden ugrabljen po mehiških banditih. Njegova žena, ki biva v I.*>8 Angelesu, je zadnji četrtek odpotovala v Mehiko, da ga odkupi. Remšak je dobro znan rojakom po vzhodu in centralnem zapadu, ko je pred 16 ali 17 leti vodil v Pitts-burghu "Adria Auto Co." in prodajal neke avtomobile, izdelane po pjegovem patentu. Ze dalj čut viaokih oUreatih Tako je nigurno dfibil z enim očes/»m je rečeno na "aociety" atrani na Rusijo, ki glavna tarča nje | Hearatovrga I>aily Mlrrorja.! govega In Deterdingovega im^- Morgan ima pa^ d'»»>er no* za ve-perializma. profKt. . I Columbus, O., 23. marca. — Tu se je otvorila prva preiskava v zvezi z obtožbami o veliki korupciji z relifom, dve drugi pa se bosta pričeli ta teden. C. C. Stillman, federalni administrator, kateremu je bila poverjena kontrola nad relifom v O-hhi, je Že odslovil 26 nameščencev, ki so bili uposleni v glavnem uradu ohijskega relifa. 8 tem je prihranil pri mesečnih plačah vsoto $10,000. Federalni administrator se je odločil, da iztrebi osebe, ki prejemajo relif, dasi ga ne potrebujejo. Brezposelni in drugi reveži bodo prejemali podporo v gotovini, ne v blagu kakor doslej. V januarju je imela država Ohio 1,211,732 oseb na relifni listi. Medtem, ko je okrajna vele-porota pričela s preiskavo, je Hugh Cummings načelnik federalnega justičnega departmen-ta, naznanil, da bo odredil preiskavo, ki naj bi ugotovila, ali je bil federalni denar porabljen v nepostavne namene. Izvedelo se je tudi, da so re-lifne avtoritette dopustile, da se je pokvarilo 499,000 funtov mesa, ki je bil namenjen revežem, v nekem skladišču v Toledu. To meso je bilo potem poslano v Columbus, kjer so ga uničili. Drugih 452,000 funtov mesa ba je sedaj leži v nekem toledskem skladišču in je pokvarjeno. Federalna vlada je poslala inšpektorje v Toledo, da ugotove res-ni6nost poročila. Prva priča, ki je nastopila pred okrajno vele poroto, je bil governer Davey, ki ga Je II. Hopkins, načelnik federalne re lifne administracije obdolžil odgovornosti za korupcijo v upravi državnega relifa. Po zaališa vanju je governer konferiral z vodilnimi demokratskimi politiki v hotelu Deshler, kjer so razpravljali o preiskavi, ki je sedaj v teku. Konferenca j« pokazala, da ima Davey še vedno kontrolo nad demokratsko ma-šino v Ohiu, ki je naznanila, da ga Ih> podpirala v sedanji krizi. ELEKTRICARJI GROZE S STAVKO PRIJAVNIH DELIH New Vork. — (FP) — Blizu osem tisoč H<*ktrišnov in pomočnikov pri javnih delih v new-yorAk<*m distriktu bo pozvanih na stavko za prezervacijo unlj-ske lestvice. Javna dola financira Public VVorks adminLstra cija, toda večinoma vsa so dobili v roke "čizlerski" kontraktor-ji. Z a te dni j<* sklican članski shod, ki bo odločil o oklicu atav-ke. Kakor pravijo linijski voditelji, j«* razi* tU dr ti |c za stavko veliko in morajo krotiti bolj nemirne elemente. - Kno največjih javnih del j«' iiMlaliranje električnih signalov na novi mestni progi podrestrif železnic«. To delo ata dobila d\a zunanja kontraktorja, ki upo-slujeta m unijske delavce, na mreč General Kailway Signal Co. iz Rocheatra in Union Switch A Signal Co, iz SmIn-dala. Pa. Kontrakt je bil oddan tema dvema družbama, ki lastu-jeta patente, čeprav je neki domač unijski kontraktor dal nižjo ponodtio, 1'nijski-uradniki so al daljna na prizadevali, da bi med unijo kontraktorji prišlo do lira?- FRANCOSKE INDUSTRIJE POVEČALE AKTIVNOSTI Pariz, 23. marca. — Medtem, ko oficielni predstavniki diskretno molče o korakih, ki jih namerava podvaeti Francija v zvezi z oboroževanjem Nemčije, je tisti del francoskega tiska, ki predstavlja težke industrije, pričel udarjati na vojni boben z vso silo. List "Tempa", ki ga skupno kontrolirata dve največji francoski industrijski grupi — imata jekla in premoga — a je kljub temu poluradno glasilo vlade, predlaga blokado za sirov material, ki ga potrebujejo nemške vojne industrije. Taka blokada naj se razglasi v slučaju, da se angleško-nemški razgovori v Berlinu izjalovijo. . "Temps" ne verjame v uspeh razgovorov med angleškim zunanjim ministrom Simonom in Hitlerjem in zato se navdušuje za blokado. Delnice vseh francoskih koncernov, ki izdelujejo vojni material, so poskočile in Fraincija uživa začasno pros|>e-r i teto, ker so se zahteve za vojni material povečale. Apropria-cije za povečanje francoske pomorske sile, za katere se je izrekel parlament, bodo omogočile uposlitev nadaljnjih 36,000 delavcev. Skoro vse francoske industrije izkazujejo porast aktivnosti, kar je treba pripisati pripravam za vojno, ki je po mnenju odgovornih krogov neizogibna. nave sjs»ra br< gli nimt riil. •tavke. |Kmm SO aretiranih v Španiji Madrid, 23. marca. — fipan-ska policija je včeraj aretirala 50 oseb v provinci Jaen, ko je bila tamkaj odkrita nova vata-ška zarota. Značaj te zarote ni omenjen. Sedem veljakov obtoženih korupcije Obtožnica jim očita, da •o skušali poba ta t i v tvoj žep $400,000 ^ Wa*hlnglon, D. C., 23. marca. ~ Federalna veleporota, ki J« preiskovala korupcijo v upravi PVVA, Je obtožila dva bivša u-radnika v tej upravi, štiri milijonarje in enega bankirja, du so skovali zaroto z namenom, da osleparijo vlado za $400,000 pri irigacijskih delih v državi Te-xas. Obtožnica vselnije 28 točk in je prva, ki se Imvl s korupcijo v up r a Vi PVVA. Preiskavo, ki Je rezultlrala v obtožnici, J« odredil llarold L. Ickcs, načel-nlč department a za notranje zadeve, pred šestimi tedni. Obtoženi so: Charles R. Oldberg, bivši u-radnlk PVVA, kateremu Je bilo (»overjeno nadzorstvo nad konstrukcijo irigacijskega projekta v okraju Willacy, Tex. On Je bil odstavljen, ko je federalna vclc|>orota pričela s preiskavo, Perry A. We|ty, bivši član v državnem odboru PVVA in inženir. VVilliam A. Harding iz l(aymonda, Tex„ direktor od-Is»ra za izboljšave v okraju Wil-lacy. Leonu nI (i. Ilurmnond, l> re-šetal a|H»l Francije proti iNem-čljl, ki je obtožena kršenja ver-sajske )M>godhc. Tewflk Rushdi bej, turški zunanji minister in predsednik sveta Lige narodov. Je naznanil, da se bo svet sešel na Izredni seji v prvem tednu prlhtslnjega meseca, toda natančni datum bo objavljen pozneje. l*»ndon, 23. marce. — Zunanji minister John Simon Je v parlamentu podal važno izjavo v zvezi r. njegovim oblakom Berlina. Na konferenci a Hitlerjem mu bo stavil več vprašanj z o-zlrorn na bodočo politiko Nemčije in zahteval odkrite odgovore. Simon /J« odklonil sugestije, naj ne obišče Berlina, dokler se napetost, ki jo je |M>vzročil Hitler, ko je raztrgal versajsko pogodbo, ne polete, Dejal je, da s« zaveda potežkoč, toda če bi preklical obisk, bi ae situacija še poalab4ala. (!s|n*1i konference zavisi od stališča Nemčije, če bo instalirala, da mora biti najmočnejša oborožena aila v Kvropi. Na l>erlln*ki konferenci se bo do rešetala vsa vprašanja, ki Jih vsebuje nedavni francosko-angleSki komunike — varnost pred sovražnim napadom, oboroževanje, ponovni vstop Nemčije v Ligo narodov in predlagani pakt o zračni obrambi. "Anglija Je za to, da Nemčija poslane spet članica Lige narodov na temelju enakopravnosti, da I nt lahko sisielovala v vseh akcijah za ohranitev evropskega miru, kar l*» omogočilo prijateljske odnošaje s sosednjimi državami", je rekel Simon. Oeorge Larisburry, vodja Im boritov v angleškem parlamentu, ki Je sproZJl debato o zunanjih zadevah, je dejal, da je ore. prosto ljudstvo za svetovni mir in da so brtrikrotirani evropski državniki odgovorni za sadanjo » kritično situacijo, Iz katere »e lahko i/4 imi nova svetovna vojna 1'sri/., &t mana. liaron Konstantin ven Neurath, nemški zunanji minister, Je zagotovil francoskega poslanika v Berlinu, da Nemčija ne lx> militarizirala (1'alj* na 1. •traai.) PB08TBTA PROSVETA the enligiitenment GLASILO IN LASTNIMA lUiVKNIU NASOUNK JSBHUTB Urpa W mmd kv tA* H N*IWm1 BMMMI NtnrfiilM: m Unl«M 4rt«« umm ta K*mA. MM m M*. MM W%.. II M m Mirt Uu. M CM«»i ta Chm |7 M •• mU* bi*. |1 T| m Ma; m ImmmI** MM. lutrrT'r"— nUii f-r Um Ui.u4 SUM (n«vl tM ^rifi K tt p« »M(. C >• •<■•** CMM |7.M K* »«•*. fvrvig* (mtUtM HH NU Cmm |Hi K /*'jf>Ui 1» MMfoMaih ilmmkm m M »r*e*>« RUupu« l uni«« »mMm in* v««U. SfMM. IMaml tU t m *rm*j» »wti)J*UlJw te • M >• a* ikatil mhiuim r*l«> u* kwim»i m»i>uarO»te u mtmmurni' <«lwr- m*4 UMiiikiUd m-k. »<« M* k« f««rMi CKl^r iMfl^lpU. »v^li »u^i m* »ter«. «tr.. »al U roluri** ulilr »*•!» l>jr — K ■<tw4 Niti« m »•». kar >M «Uk i i PHOHVKTA »•47 1» IU U**Aate A»a. t M—a. llliMte MKMIlMt OF JU t. IHtCKATKIi PIMI f*u<» ¥ *J> I«I*;U. trn p''«•••» (K*. t«. IMl), ifoUm vaU«a Imu u MMlUVtl (MtfMfll. raščaj,"*to -se pravi velike kopice otrok. Jasno je torej, da sta v tem otiru Muasolitti in rimska hieiarhija dnilvela velik poru* V Oklahomi *«• Je pri|tetilo nekaj, kar. je sicer malenkost, vendar Je \rllkega pomrna. Mož po imenu Uttnard Watson je pb šestih zjutraj ukradel kravo in tele. (Mi osmih je kra\o in tele pr«rtlal xa $12 in It tega »kupička je piačsl |l(l.44i n* račun «%«»jegs dolga. Ob eni |Mi|M«Uli)e je bil aretiran, ob dveh je priznal krivdo in ob petih Je bil ie |h»Nlan v vapor at tri leta \'»e v enajstih urah' Listi, Ui o •tilSfoctli i«» vest. so v naslovu poudarili hit o t justic«• \ tem alučaJM. Kak lomil s da plač počne, - <>d*« V kapitalistu u tnko; delavci de- Glasovi iz naselbin Zanimive beležke iz raznih krajev V elevelandski "kulturni vojni" letijo laži, katere je treba ujeti in pribiti na vrata. Te laži se tičejo socialistov v stari domovini. V Ameriški Domovini smo opazili trditve, ki se ponavljajo, da so starokrajaki socialisti prav tako zagovarjali vojno In vpili "živio" cesarju Francu Jožefu kakor so delali klerikalci in liberalci. Dopisniki A. D. mislijo, da bodo opravičili škofa Jegliča, ki je pozival na vojno in blagoslavljal cesarske regimente, če zapišejo, da so vsi ljudje, tudi socialisti, v starem kruju drli za cesarskimi generali in lakaji. l'a ne bo šlo. Naj bol j Ai dokaz so slovenski politični listi iz prvih dni vojne. Klerikalni "Slovenec" in lihe-ralni dnevniki so nemoteno izhajali ves čas vojne, toda socialistični dnevnik "Zarja" je bil po napovedi vojne dnevno zaplenjen in po nekaj tednih je bil popolnoma ustavljen! Ali je bil zaplenjen in ustavljen morda zato, ker se je navduAeval za vojno in cesarja? Kdor hoče, lahko razume—kdor pa noče, naj se tolaži z lažmi. ___L_, • a • V Ohiu imajo tudi "relifno vojno." Hopkina, upravitelj federalnega relifa v demokratski administraciji, je po navodilih demokratskega predsednika ltoosevelta vzel državno relifno upravo iz rok demokratskemu guvernerju Da-veyju v Ohiu in ta svoj čin je podkrepil z obtožbo, da je ohijska državna relifna uprava pre-kvaAena s korupcijo. Lepa reč! Toda Ohajčanl naj se ne razburjajo preveč, Njihov« država ni nobena izjema, V marsikateri drugi državi ni dosti bolje. V demokratski "kempi" v lllinoisu Je le nekajkrat začelo sumljivo |M»kuti, a so začasno* zamazali špranje. Zanesljivo vam povemo: predno zatone Kooseveltov "new deal," bo grdo grmelo v mnogih državah. Zaradi korupcije! Ni se treba nič čuditi. V mejah koruinpira-nega, raket Irskega prof It nega sistema je vse mogoče. O depreniji In Igri 1'ittMburgh, I'a. — Pomladanski dnevi, ki smo jih vsi težko pričakovali, so vendarle prišli. Prav tako težko pričakujemo dobrih časov, pa se nočejo vrniti in depresija nas ie vedno pritiska. Kot potrpdUjiv« duAe imarno Ae vedno upanje, da se bo kmalu od nas |>oalovila. Edina pot je, če hočemo odgnati to zver iz delavskih stanovanj, da se sami za to pobrigamo, ako hočemo boljših časov. Znano nam je, da se tukaj v A-merikl nekaj kuha, in kadar se bo skuhalo, bodo divji lovci obrnili puAke proti delavcem. Zato je pa naAa dolžnost, da preprečimo to zlo z dobrimi idejami in da podpiramo napredne delavske kulturne organizacije. To je naAe najboljše orožje, poleg politične Mile, katero bo pregnalo to zverino brez puAke: znanje. Pevsko druAtvo "Prešeren", odsek Šišenskega doma, bo u-prizorllo zanimivo gledališko predstavo "Divji lovec" v nedeljo 31. marca ob 2. popoldne na odru Slovenskega narodnega doma na 57th in Butler st. Ksetlte to prireditev v velikem AtevllU; ta igra je zelo zanimiva. Pridite vsi, kajti s tem podpirate svoje podjetje, v kate-' rem iinajo vsa naša društva svoje interese. Na svidenje 31, marca! Ana Klun. ine justice* Ako n< pla< u* dolga, si pre- celoft pogtidbe in »i /lot inw; če kraileš, a* dolg. m zJtHinec! Kaj naj človek >lu zadoHti i sem In ne postane iiučiaae? ivor; i»e -me se i<*liti v •UuaAnji droihit drulhi laji« stroje, atrojl delaj«« t«>tra«Ko za p^fco, IH-Vics deta po manjkanj« m U«<»o ta >Wino; bed« d«4a siromake, siromaki delajo knto, krt- «« (Ma »trnje (^t««jnie aranžiral lokal št. 4*0« UM.W. of A. v Moon Runu. Vršil se bo na Portmanovem prostoru, v slučaju slabega vremena pa se bo shod vršil v dvorani samostojnega društva. Na sil od u bo nastopilo tudi več govornikov iz Pittsburgha, katere bo po*lal distrikt At. 5. fričatek *hoda ob 10. dopoldne. Zelišče pri rojaku Tomažu 'Kavčiču, vogal McKees Ročk« in Hteubenville ceste. Od tam bomo skupno z godbo na čelu odkorakali nu omenjeni prostor. Vstopnina bo 50c. Z vstopnino se bo dobilo tudi prosto pivo. Vstopnica smo rar.j>oftlali vsem bližnjim lokalom. Vsi rudarji se vabijo na shod 1. aprila! Poročevalec. Opk drame "Rdeče rože" ( amrnuburg, Pa. Na vetikn-nočno nedeljo, dne 21. aprila, u-priozri naš dramski klub "Soča" "Rdeče rože". Ta velezanimiva drama Je bila igrana v Cleve-landu, Chicagu In Detroitu z velikim us|>ehom. Prav živo jo je opisal sobrat (\*m»n v P rolet a r-cu in Pr«»aveti. Slovenci |x»sedujemo veliko l««pih dram, drama "Rdeče rože" pa nadkriljuje vse k«»likor se jih je Ae igralo na cationshurAkem odru. V tej drami se odigravajo tragični priaori. Mlada zaljubljencu delata načrte ta bodočnost, dolivita pa veliko ra«(»čaranje na trnjevi poti njune iNMločnosti. V gostilni pri Srakarju s«* shajajo delavci, kjer po težkem delu v tovarni iščejo utehe pri pijači in pri kartah. Med temi s u tudi o-ienjeni družinski očetje, ki |>i-jejo it obupa, med njuni celo taki, ki imajo doma |h« '.) otrok in zraven Ae bolne žene, njih platna pa niti ne zadostuje m družino dveh članov Zaupnik Kran*e |MM|u«vuje te re.veže, da je na milijone otn«k |n« vsem svetu, ki nia«i Aakri\ih drugega, kakor da m> brea svoje voljepri* Ali na «\et, « umirajo od |Mimanj-kanja pn-d "Rdeče rože" se ne vidi vsak dan, in tu- tako lahko odkrižal, naprav ila'mn0*0 tr»da Ae 1 T,jo, ^f™ mu bo škandal, da bo pomnnji" ilfrah. postavijo na oder tako Ker Filder sprevidi, da je treba kaKr*na J<* biti bolj previden, jo povabi, naj pride zvečer v kamnolom, da se bosta pogovorila in pobotala v "prijateljskem tonu". Mura se »krije v ravnate-tje-vi sobi; trkanje jo opozori, da gre Ivanku k Filderju. Ko Ivanka vstopi, vpraAa Filderja, kaj želi od nje. On ji pove, da mo je vAeč. Ivanka mu pove, da se jI gnusi. Ker je ne more pridobiti zase, ji pokaže listo delavcev, kateri bodo odpuščeni, če se mu bo upirala. Povabi jo, naj pride zvečer v log in bo lahko sama črtala delavce z liste. Odgovori mu, da je ne bo in ga na-zove največjega podleža. Ker Je bila Mara skrita v ra-vnateljevl sobi, Je tudi vse slišala. kaj je hotel Filder od 1-vanke. Ker sluti, da se je hoče FBderIznebTtT, se naredi, da jI je slabo. Filder ji nasuje praAka v kozarec vode, v katerem je bil veronal ali strup. Mara vlije na robec, da bo lahko dokazala jired sodnljo, kako se je je Filder ho- Sodelovalo bo tudi pevsko druAtvo "Ulirija" in tukajšnja nanovo organizirana slovenska godba. Pričetek igre točno ob 2. popoldne. Na veselo svidenje 21. aprila. Za dramski klub "Soča", John Koklich. Poročilo zastopnika Proavete Kharon. Pa. — Zadnjič sem v mojem dopisu poročal, da sem obiskal rojake v naselbini Am-bridge. Nameraval sem moje potovanje nadaljevati, česar pa nisem mogel storiti vsled slabega zdravja in slabega vremena. Zato sem za par dni moje potOVft nje odložtl. Pred par dnevi sem prejel nov imenik od obeh naAih delavskih listov. Ko sem ga pregledal, sem opati!, da smo v Pen nt napredovali za več ko 200 naročnikov na dnevnik Prosveto. zakar gre zahvala vsem društvenim tajnikom ter lokalnim zastopnikom. Priporočam In želim, da bi letos kuhanji predsednik M—dleta (levo) in ameriški m^lanik na Kubi Jeffemon Caffet). število novih naročnikov zelo poraslo, da se bi podvojHo, tako da bi Prosveta spat začela izhajati šestkrat na teden. Naši naročniki zelo pogrešajo sobotne številke. Kamor pridem, povsod me vprašujejo, kdaj dobimo nazaj sobotno Številko. Bratje in seatre! Vse to je odvisno od vas samih in p« oo nas zastopnikov, da pomnožimo število novih naročnikov. Seveda je tudi potrebno, da obdržimo stare naročnike. Važno in potrebno je, da se vselej pravočasno, obnovi naročnina. Zato se moramo sami bolj pobrigati, da bo list plačan ob pravem časa, kar je v korist jias vseh. Ce pa kateri ne more pravočasno obnoviti naročnine, naj obvesti zastopnike ali upravo ter zaprosi, da se mu list ne ustavi, ker bo naročnino v kratkem poravnal. Uprava bo atorila vse, da se vam li«t redno dostavlja. Gotovo se mnogi spominjajo, kaico sem jim tekom krize večkrat priskočil na pomoč in zaločil iz svojega žepa, ali pa sem pisal upravi, da sa dostavljanje ni ustavila Končno pa s« o tem lahko pohvalno izrazim, kajti izgubil nisem niti enega centa; vse sem dobil povrnjeno, kar sem založil, da ni bil list ustavljen. Stvar je taka, če list zgubi e-nega naročnika, mora zaatopnik poskrbeti, da dobi dva nova naročnika, ako hočemo napredovati. Stare naročnike moramo obdržati in nove pridobiti. Naši delavci se pa morajo bolj zanimati za svoja delavska lista Prosveto in Proletarca. V tem oziru se lahko pohvalno izrazim o naših naprednih rojakih v Penni, ki radi čitajo napredne liste. V Penni je okrog tisoč dvesto naročnikov na dnevnik Prosveto. Ce se bi mogle s takim številom postaviti ostale države, bi imela Prosveta precej lepo število naročnikov. To se bi lahko zgodilo, ako se bi delavci bolj zanimali za svoj list, ki ga iz~ daja njihova organizacija v njihovem interesu. V kratkem se bom spet podal na potovanje za Prosveto in Proletarca. Tudi za Majski glas bom nabiral naročila. Priporočam se vsem naprednim rojakom, katere bom obiskal, da mi gredo na roko. Na 17. marca se je vršil v Poljski dvorani na Farrellu skupni shod vseh slovanskih narodnosti. Dvorana je bila napolnjena kljub slabemu vremenu. Ser vira la se je večerja. Navzoč je bil tudi neki župnik ali pop, ki je pred večerjo nekaj patral. Po večerji so bili na programu razni govorniki, pevsko druAtvo "Slavec" pa je zapelo več slovenskih pesmi. Med udeleženci sem videl tudi par Girardčanov, med njimi Dolčičeva, obiskal pa je tudi umetnik Perušek iz Cle-velanda. Anton Zidanfek, zastopnik. PONDEUEK, 25. Naznanilo o konvenčnih priredbah Milvvaukee. — Odbor za počastitev delegatov ob priliki četrte konvencije IIBZ in »estoječ iz članov društev št. 'M, 201, 391 in 731, naznanja, da se bo 9. junija vršil konvenčni banket, dne 15. junija pa zabava s predstavo "Volga Boatmen". Hrvatska, srbnks in slovenska društva, prosvetne in politične organizacije prosimo, da bi na te datume ne aranžirala takih priredb, ki bi mogoče škodovale nam in njim. O podrobnosti tukaj naznanjenih priredb bo |k>-ročano kasneje. PuhMMi Svarilo gospodinjam So«thview, Pa. — Dne 16. marca se Je tukaj prlpetHa nesreča, ki je zahtevala svojo žrtev v poljski družini. Ko je Ala zjutraj ob 4. url gospodinja ki*-bat zajterk, je neprevidno polila i»etrolej na žrjavlco, nakar je izbruhnil ogenj, ki je uničil hi-Ao do tal, gospodinja p« Je za-doblla tako težke opekline, da jim je naslednji dan |KMilegla. O- i "tali člani družine aa si reAill le I fr«4«» življenje. , Poročevalec. i i.isTNM A vnr.m&rx/k J. S.. Martina Ferry, O. — F-1 dina država Texas Je po povr-'mi večja od Jugoslavije. Jugo-1 lavijs men 24*.666 Atirj,««kih milj. Texa« pa IttftJM milj. Vse ruge smeriAke države *tr manj- marc* Ali se jc življenje ljudi" podaljšalo Meja staroati ae je pomaknila napre) , pri modernemu človeku j dua ž,v»ienje podalji da se človek notranje nekako spremim! trditev podpirajo s statističnimi podatki med teh sta zanimiva zlasti dva rost so dočakali Crkfter srednji' * J carji novega veka. Za prve podati se L mo zahvaliti profesorju na John H„nki«. univerzi dr. Richardsonu, ki je proučil '>Z pisov na staj-ogrških grobnicah i>, 0lJj8a, nA delo v knjigi "Starost starih Grkov" J lani v založiti omenjene univerze. Am2 Učenjak je izračunal, da so umirali ,v stari ft ji ljudje v povprečni starosti 29.4 let, |Ja t ta starost je za pogrebne običaje starih Grl prej pretirana, stara zdravnika Hippokratei Galenus bi bila prisodila svojim rojakom nižjo povprečno starost. O starih Švicarjih sestavili statistiko v Ženevi. V ie. .stoletja umirali Švicarji povprečno z 21. letom v stoletju s 26. letom, v 18. stoletju jJU » 34 tom. V ameriški drŽavi Massachusetts so umii ljudje 1. 1800 povprečno s 36. letom, okrou i 189-p s 43., leta 1900 z 49., leta 1910 z 51 » pa po računih prof. W. Milesa z univerze 1 moški v starosti 59.8, ženske pa celo v star< ®2.8 let. Iz tega bi se dalo na prvi pogled s pati, da se človeško življenje res podalji Ali pa se je podaljšalo tudi na znotraj nam statistični podatki ne povedo. Povp* človeku na zemlji odmerjena doba, se je v»« kor podaljšala, toda ne zato, ker bi se bilo izpremenilo v človeških dednih lastnostih vplivih, temveč zato, ker moderna člov družba bolje skrbi za svoje člane, vsaj u katere. Moderna medicina, večja rodbins_ javna skrb za zdravje in prehrano, to so telji, ki v moderni družbi preprečujejo, d umira toliko dojenčkov, otrok in nedoraslih kor prej. Novorojenček ima zdaj večjo . jetnost, da bo dorasel, kakor jo je imel v sta časih. Ali je pa s tem rečeno, da se mu no nje podaljšuje dispozicija življenja? Ne. bi hoteli dognati, da-li se je ta dispozicij« daljšala, bi morali ugotoviti, kako dolgo je živel v starem veku povprečno tisti, ki je bi premagal vse težave in je stal zdrav v aače starosti in kako dolgo živi tak človek zdaj. na to vprašanje je odgovoril na letošnjem gresu ameriškega združenja za napredek nosti že omenjeni prof. Milles. -i Primerjal je umrljivost 50-letnih in stal ših Grkov z umrljivostjo enako starih Am< čanov našega časa, opirajoč se deloma na chardsonove podatke, deloma pa na mod zavarovalno statistiko. In prišel je do zani vega zaključka. Ce računamo starost vseh, so dočakali 50 let ali več, na 100%-, je u od teh ljudi v stari Grčiji do 60. leta W 70. 28%, do 80. 11%, do 90. 10«/*',, do 10«///, do 100. 3do 110. pa pribli V/i. Leta 1930 je pa umrlo v Ameriki < let 23% , do 70 29^% , do 80 15« -V;, "do 2'/ji%, ostali, pičlega četrt odstotka, so |t« živeli sto let. Podatki so si v obeh prime močno podobni in že na prvi pogled vidimo, so dočakali stari Grki po 50. letu približno ko starost, kakor ljudje naše dobe. Vendar je pa tu važna razlika, da so nami Grki umirali največ med 50. in 60. letom, derni Američani pa umirajo- med 60. in "9, tom. Meja se je pomaknila naprej v pri modernega človeka. Ali je pa to notranja ja? Komaj. Človek, ki zdaj dočaka 50 let. več upanja, da bo premagal razne težkme nevarnosti prerane smrti, nego ga je imel »t Grk. Ce pa te težave premaga, umre nam smrti od starosti celo nekoliko prej, netfo vprečni grški starec. I^ahko torej rečem* se človeško življenje na znotraj ni podalji pač pa se je znatno podaljšalo u zunanjih-logov. In to more biti modernemu človenj enako tolažbo, kakor prvotna trditev. Saj gre za to, zakaj delj živi, temveč da živi. Not« odkritja prof. Steinachi Dunajska "VViener Sonn- urni MontijH tung" prinaša zanimivo poročilo o nov^ zacijonalnem odkritju slovitega prof* Steinacha, ki ae mu je posre< il«» najti 1"» pobijanje moške sterilnosti. \ goče z dovajanjem moškega horm<»* M plodnost tudi pri neplodni k mošk-h. < rmeH dOslej uspeh samo pri žen»kah nem sodelovanju s profesorjem Stt inat"« je več znanim kemikom posrečik-Stelnachovi metodi široke temelji rtamreč mogoče pridobivati js»tr«T. po kemičnem potu in jih jzdelo\ai mnnllnah tako, da zdravniki ne ! od dragih živalskih produktov. Poročevalcu dunajskega lista )* nach po\ daril, da še m* more »I«1' *lh pojasnil, dokler ne bo izdal m*r meljene publikacije. Poveda' j«' je v SvH dalje časa pečal z pobijanjem sterilnosti pri živim »« I »ogled ti dosegel prav lepe uši*!"-še nI preizkusil svoje metode in J' ročevalca. naj se obrne na nje»f«,x skega tovariša profesorja dr J' da * „ hnrll i v Na nap« 25. MARCA^ PROSV »TA Vesti s cen položaj trž«-T-fr sovine v faii- ■ sticm luci I Trd v februarju 1986. I veljati«pristranske, i« "ndenciozne m-ESIfje. 0 prometu v tržaš" fef^T. tržaški trgovin v IS U w na rt" ► J U statistik napisali Kit^, katerih zakljurfS KmS biti samo negativni. K£?bi to seveda ne bilo t prepuščamo rajši av- tone^tivnih zaklju^ EL samim, saj nam od1 ča-K! krivi tržaški tr- BshVe| « O pravih ■ K1 *<> mu na jeziku in " " 1V<' lu že vsak otrok, Previdno izraža: 7 M vplivom 111 r>am jih j,. Ziajala prfc.;,V""lil <>»» štiri leta IU ,ri ekonomskega preti 'Pomenila o- uIol "Srn., ' luu • a revohk-1 i^ne dr-' ^»-m-m pretrga. •k« > ZV« Z(/'. I preide* takoj '•J'' prvotne re-"'•'/. ozira nn le- '^'ifhrui zapiše: T že Itako '"ago [M> kra-/.< trgovanje h ' "«I|M)\|». j,«. i' ponujati, pr.iševano ;o\u ali >, torej koč kil-t u v ne o uvoe-10 našo ' upade mu in v o m*d narodi« sodelovanje med narodi, varnoatni pakti, pakti o gospodarski obnovi (list oči vidno al udira ceU> na . . . rimske sporazume o Srednji Evropi!) itd., a v resnici je treba pribiti, da žive narodi na polju trgovskih odnodajev v neprestanem konfliktu. Kakor zbori v nekaterih operah, ki stoje na mestu in vendar pojejo: "gremo, odhajamo", tako se tudi na svetovnem odru sMSijo neprestani podžigi k . . . "trgovanju", "izvozu" in "sklepanju novih trgovskih vezi", toda nihče se ne odzove, če ga razmere k temu ne silijo. Načelo o gospodarski avtarkiji pomenja v resnici konec trgovskih vezi, kadar je dejansko izvajano; kontingenti in kompensirane izmenjave pa tvorijo samo navidezen (!) ^promet." ' Zdi se, da je fašistični list, ki so mu razmere v tržaški luki gotovo prav dobro znane, izlil prav vso svojo jezo na . . . merodaj-ne faktorje. Zanimivo je, da se fašistično glasilo tako odkrito razburja nad ekonomsko avtar kijo drugih držav, ko je vendar fašizem načelo avtarkije stopnjeval do najvišjega vrhunca. Mussolini je v svojem uvodnem govoru k uredbi korporacij posebno podčrtal, da so korpora-cije instrumenti, sredstva do popolne gospodarske osamosvojitve fašistične Italije. Ce je kdo tako močno prepričan, da lahko -sam živi, zakaj bi se jezil na "nerazumevanje" drugih, ki delajo isto? ... Še najbolj zanimi vo pa je dejstvo, da uradno gla silo fašistične stranke v Julijski Krajini samo odkrito priznava, da so rimski sporazumi o obnovi srednje Evrope brez vsake dejanske vrednosti za Trit in njegovo trgovino, kajti "Popolo" pravi dobesedno, da taki spora zumi u«tvarjajo samo videz prometa! Hvala Bogu, da je tržaški list končno vendarle iztisnil to težko priznanje na papir, kjer stoji črno na belem zapisano, in upamo, da se v bodoče ne bo na nas jezil, če bomo še kedaj pi sali o "navideznem" prometu v Trstu . . . "Popolo" torej ne zida nič več na rfmske sporazume med Italijo, Avstrijo in Madžarsko! K sreči pa še ni popolnoma obupal. Svoja izvajanja zaključuje s tole perspektivo: "Želeti bi bilo, da bi splošljio pomirjen je. med narodi, ki se kaže na obzorju po rimskih sporazumih med Italijo in Francijo, pomenilo molčeče povabilo k evropskemu ali svetovnemu kongresu, ki naj dokončno likvidira vse politične in e-konomske ostaline svetovne vojne in z odpravo carinskih meja (!) spet uvede svobodo prome-ta(!), ki je bila skozi dolga stoletja za vse države jamstvo dela in napredka." Odkrito moram priznati, da že doIgcTnisem Čital tako sentimen-talno-pacifističnih izlivov v fašističnem Časopisju. Položaj mora biti v resnici težak, če gredo skozi strogo fašistično cenzuro celo besed* o odstranitvi carinskih meja in . . . večji svobodi v trgovskem prometu. 'Pa se menda ja ne vračajo tržaški fa-šiati k — liberalnim principom, ki Jih Duce obsoja? Br. "Vzgledni" italijanski duhovniki v naših krajih Gorica, februarja 1935.-—Mnogo smo že poročali o posameznih italijanskih duhovnikih, ki so prišli na izpraznjena mesta, bodisi prisilno ali vsled smrti izpraznjena mesta naših duhovnikov, toda do sedaj nismo slišali o njih skoro niti ene dobre vesti. Ne glede na to, da jih naše ljudstvo niti malo ni razumelo in da so bili poslani samo izbrani italijanski in fašistični eks-tremiati s posebnim namenom, da preko cerkve pomagajo-raz-riarodovati, so se navadno še v drugih ozirih izkazali kot popolnoma tuji poklicu, ki bi ga morali izvrševati in se a tem oso-vražill sami med našimi ljudmi. Znan je slučaj kaplana Mocelllna iz Ilirske Bistrice, ki je izrinil priljubljenega župnika Taba< ky-jtf, znan je slučaj kaplana Tag-ni na, Dorbolojevga prednika in drugih balilskih kaplanov po naših krajih. Kd«*n takih je tudi župnik I>or-bolo iz Ajdovščine. Ta duhovnik je |*> rodu iz Ber^Ake Slovenije in z veliko muko tudi tolč* naš Jezik, spočetka je »krer kazalo, da bo čiato flpfkiobrpi pastiroval v tej fari, vendar pa se je kma-lu izkazal kot mnogo drugih, njemu enakih. Njegov prvi nastop mu je služil le zato, da bi si pridobil zaupanje domačinov. Upoštevali so celo to, da je poskušal s slovenskimi pridigami, ki pa so koncem vseh koncev izvenele bolj komično, ker njegov jezik ni bil ne italijanski, ne furlanski, kaj šele slovenski. V zadnjih dneh pa se je pričelo tako, da obstoja možnost, da bo mofol v kratkem zapustiti Ajdovščino. Ker so se te vesti razširile po vsej fari in ljudje popolnoma javno govore o njih, kot smo zgoraj omenili ter župnik ne more nastopiti proti tem govoricam drugače, ga ni prav nič motilo, da je v nedeljski pridigi opoiarjal farane na pokorščino, ki so jo dolžni do svojih predstojnikov, zlasti cerkvenih. Ravnatelj dijaškega konvikta obsojen na oaem let ječe Gorica, 25. februarja 1935.— Dne 15. febr. se je pričel pred rednim sodiščem v Trstu proces proti ravnatelju dijaškega konvikta "Principe Umberto" v Gorici Henriku Eraniju ter pre-fektu tega zavoda Ivanu Ces-cuttiju. O zadevi smo že prej nekajkrat obširneje poročali. Zato se danes omejujemo le na poročilo o procesu. Sodišče je ob sodilo bivšega ravnatelja na o-sem let ječe, prefekta pa oprostilo. Sodna razprava je trajala tri dni. Zavod "Principe Umberto", ki je bil ustanovljen z namenom, da bi raznarodoval našo mladino, je še vedno zaprt in kot zgleda, bo tudi ostal, vsaj toliko časa, dokler se ne pozabi njegova žalostna preteklost. Javna dela v Trstu in delavstvo Trst, februarja 1986. — Z velikimi javnimi deli, to je s podiranjem starega dela mesta in z zasipanjem Velikega kanala nadaljujejo. Kanal so zasuli že skoro nad polovico. Toda pri tem ni važno zasledovanje dela v posameznosti kolikor vprašanje zaposlitve brezzaposlenih. 2e takoj moramo naglasiti, da zlasti najbližja tržaška okolica nima od del ničesar in da so zaposleni v prvi vrsti priseljenci iz notranje Italije in Furlani. Se druga značilnost pa je v tem, da ne pride pri teh delih v poštev boljši kamen in marmor iz Nabrežine in Repantabra, ampak ga dovažajo iz Carrare in drugih delov Italije. Ljudje se z začudenjem sprašujejo, češ kakor da ne bi bilo pri nas dovolj kamenja in drugega takega materijala dovolj na razpolago. Ni čuda, da je nabrežinska kamnoseška industrija popolnoma propadla in so'pred kratkim morali lastniki največjih podjetij zapustiti celo svoje dortiove. V vseh revirjih pa vlada popoln mir, železne konstrukcije in druge naprave pa rjave. --zzrd Nemški letaki po Krasu Trst, februarja 1935. — Prve dni tega meseca je bilo po vsem Krasu in v okolici Trsta raztresenih mnogo letakov pisanih v slabi slovenščini. V letakih so hitlerjevci pozivali ljudstvo proti italijanskemu fašizmu in opozarjali nase, ki da edini lahko odrešijo ljudstvo izpod italijanskega fašizma. Pravili so, da so edino poklicani vladati nad temi kraji, ki so bili njihovi in jim na krivičen način odvzeti. Ce hočejo uživati svobodo in blagostanje, naj delajo z vsemi silami za osvoboditev in priključitev k Nemčiji. Kljub velikanskim varnostnim napravam so se ti le.taki razširili skoro povsod in ljudje so jih z zanimanjem či-tali. Delavci v H. J. v politični akciji Nova organizacija Paterson, N. J. — Na iniciativo krajevne barvilske unije št. 1733 so tukajšnje unije ustanovile delavsko stranko. Z organiziranjem Delavske lige je bil storjen sličen korak tudi v bližnjem mestu Passaicu. V slednjem mestu se v maju vrše mestne volitve in liga ali delavska stranka je že postavila kandidate ter .sprejela platformo. V obeh slučajih so v gibanju aktivne tudi druge delavske organizacije, na primer podporna društva priseljencev. V Pasaicu je liga nominira-la za mestne urade Johna F. Kel-lyja, Irvinga Fisherja in Ge-orga Taylorja. Prvi je predsednik centralne unije, drugi je delavski odvetnik, tretji pa unij-ski organizator. Njena platforma zahteva boljšo oskrbo brezposelnih z večjo podporo in uposlitvijo pri javnih delih z unijsko plačo; nadalje je proti evikcijam in za zastopstvo brezposelnih v relifni komisiji, za odpravo si umov in gradnjo delavskih stanovanj, za moratorij za male hišne posestnike, katerim grozi šerifska prodaja radi neplačanih davkov, po-občinjenje elektriške in plinske industrije, izboljšanje šolskega sistema in občinsko bolnišnico ter izboljšanje sistema javnega zdravstva. Končno zahteva odpravo injunkcij v delavskih sporih. Program ni radikalen. Peča se z Vsakdanjimi problemi. Toda večjega pomena je akcija sama. Ce se bo to delavska politično gibanje vzdržalo, kar je mogoče le, če se bo razširilo preko države in v druge države, ne bo dolgo, ko bo delavstvo zahtevalo vse — odpravo bankrotiranega kapitalističnega sistema. V obeh mestih so bile lansko leto večje stavke, oblasti pa na strani podjetnikov, kar je že star običaj. Debata o evoluciji v japonaki zbornici Tokio, 23. marcu. —Japonska vlada je s presenečenjem odkrila, da se v mnogih japonskih šolah poučuje razvojni nauk. V japonski zbornici traja srdita debata že dva tedna o tem predmetu. Japonska vera uči, da j« mikado (cesar) "sin nebes" in vsi Japonci so njegova družina, torej bi bila velika sramota, če bi Japonci priznali, da mikado s svojim japonskim plemenom vred prihaja iz — živali. Iz tegu se j<' razvila razprava, če je mikado Človek ali bog. Poelanec dr. Tatsukiči Minobe je izjavil, .da mikado je institucija, ne pa bog. Ta izjava je še bolj razkačila večino poslancev. Japonska zbornica vsekakor sprejme zakon, ki prepove nauk o evoluciji Človeka v šolah. Anglija ne povabi Nemčije na sestanek lNadaljevanje • 1, strani.) in utrdila ozemlja na levi strani reke Kene. Ta izjava je vplivala pomirjevalno na Francijo, ki je bila v zadnjih dneh silno a-larmirana pred možnostjo nove svetovne vojne. Bila je prvi žarek upanja, odkar so se pričeli zbirati vojni oblaki nad Evropo, ko je Hitler naznanil povečanje nemške oborožene sile za pol milijona mož in odredil obvezno vojaško službo. Rim, 23. marca. — Italijanska militaristična maAina funkcionira s polnim zamahom in je pripravljena za vojno, je izjavil Fe-derico Kaistrocchi, podtajnik vojnega departmenta. Informirani in odgovorni kroflri smatrajo to izjavo za odgovor Nemčiji, ki je odredila obvezno vojaško službo. Baistrocchi je podal to izjavo v poslanski zbornici in je bila sprejeta Z navdušenjem. Izrečena je bila v momentu, ko je italijanski poslanik v Berlinu izročil o»t«r protest Hitlerjevi vladi, v katerem je naglasi!, da Italija ne bo trpela, da bi kdo samovoljno razveljavljal obveznosti mednarodnega značaja. Ženeva, £3. marca. — Vprašanje, kakšno akcijo naj pod-vzame Liga narodov, ako bo Nemčija spoznana za krivo kršenja militarističnih provizij versajske pogodbe, dela velike preglavice Ženevi. Liga narodov kot taka ne more določiti kazenske akcije, ker ni še nobena država izmed tistih, ki so |MMlpiisale versajsko |K)godbo, zahtevala, da se Nemčija kaznuje zaradi kršitve XVI. člena te pogodbe. Ta člen določa ekonomsko in finančrio blokado in da vrhovni svet Lige narodov v skrajnem slučaju jaizove vlade za militaristično akcijo proti državi, ki je spoznana za nupadalcu in kršilca. -Nemčija je takorekoč že priznala, Toledo, a — Stavka 1500 relif nih delavcev v tukajšnjem o-kraju Lucas, ki traja še nad tri tetine, je bila ob izbruhu spora med Hopkinsom in governerjem Uaveyjem prav tam ko ob pri-četku. Razlika je bila v tem, da so. se stavkarji tu'ganizirali v Relief VVorkers ligi in pristopili novi VVorkers AUiance of A-merica, ki je federacija organizacij brezposelnih in je bila u-stanovljena prve dni marca v Washingtonu. Stavka je dobila širok odmev simpatij med organiziranim delavstvom. Podpirajo jo vse tukajšnje unije, ki so se zavzele za organiziranje rellfnih delavcev. Glavni vodja je Elmer Ledford, predsednik državne socialistične stranke in tajnik okrajne organizacije. Nekaj dni pred. prevzetjem državne relifne administracije so stavkarji poslali svoje pritožbe zveznemu relifnemu administratorju Hopkinsu. <)d njega so zahtevali preiskavo okrajne relifne administracije radi disk rimi-, nacije in favorizma. Zahtevajo tudi zvišanje relifa, o katerem pravijo, da je v Toledu najnižji v primeri z enako velikim mesti. Zanimivo pri tem je tudi to, da simpatlzlru s stavkarji tudi governer Davey. O njih obtožbah krajevne relifne administracije je rekel, da so "izredno zanimive" in potrjujejo njegovo stališče o slabi in potratni državni relifni administraciji. To je bilo Še pred spopadom s Hopkinsom. Čudno pri vsem tem je pa to, du je državna relifna administracija v veliki meri podložna governerju, ki je Imel do Hopkinsovega vstopa v državo vso moč nastopiti proti škanda-loznim razmeram. Iz enega ali drugega razloga pa ni storil nobenega koraka. Do škandalov z relifom bo prišlo še v marsikateri državi. Tudi Hop-klns jih ne bo odpravil, ker ne more odpraviti korltarstva In favorizma. Z bližajočo predsedniško kampanjo bo obojega sploh šu več. Uposlitev brezposelnih ob pošteni plači je edina remedura in pa uvedenje dobrega splošni ga socialnega zavarovanja. Osebna higijena in zdravje Piše dr. John L. Mre, cdravHtvenl komUar meata New York Ali sle narodenl na dnev-nik "Prosveto"? Podpirajte tvoj Ust! Martin Insull deportiran v Kanado ('hicago. — Martin Insull, Na mov brat in bivši finančni ma gnat, ki je bil pred več tedni pred sod iščem oproščen od obtožbe, da je goljufal investorje, je bil zadnji U«di»n deportiran v Kanado. Martin Je še vedno dr-U.avljan VelikS Britanije, dani je živel Čez 50 let v Ameriki. Za ameriško državljanstvo »e rti nikoli potrudil in zdaj ga je to kaznovalo. Ko je Martin Insull pred dv«»ma letoma pobegnil v Kanado in so ga Združene države zahtevale nazaj, da se zagovarja pr««d Modftšl«m — njegov brat Sam j« istočasno potegnil v Kvropo — Ja takrat priznal, da ni ameriški državljan. Osebna snažnost, gnotraj in zunaj, Je potreben prispevek za vzdrževanje dobrega zdravja. Nalezujemo se mnogih bolezni vnIm! dotike, stiskanja rok, |m> ljuba ali ko se naša roka dotika kljuke, ročaja, plota itd. Klice se prenašajo od roke do roke in od roke do ust—-in to Je razlog. zakaj bi si vsakdo moral umiti roke, prtnino začne jesti. Dejanski večkratno umivanje rok tekom dneva je juko modra praksa. Dnevno kopanje postaja čim dalje bolj splošna navada. Ne le da daje človeku več Hamospo-štovaiija, marveč odstranjuje duh in smrad. Koža pa, ki osla. je snažna vsled dnevnega kopa* ja, je gotovo bolj varna proti okuŽ4*nju, ako nastane kuka ra* na na koži ali koža-poči, kajti snažna koža Je navadno brez bakterij in zato manjša nevur- Ft«tur«. Paul Kobecion. ameriški zamorec In znan pevec, Je prišel v Moskvo, kjer ho natopil v operi nost okuženih ran ali zastrup-Ijenja krvi. Dnevna kopel ima tudi za posledico, da more koža bolj svobodno dihati, ker luknjice v koži ostanejo odprte in more koža lažje Izvrševati svoje prevažne funkcije. Večina stanovanj je dundu-nes preskrbljena s škropilnimi kopelmi In je prav lahka stvar stopiti pod prš vsako jutro. Mrzla škropilna kopel je prav prijetna In morda je najboljše in najcenejše okrepčilo. Neknterl ljudje se pa bojijo, du-li njih zdravje to prenese. Teduj je najltoljše vprašati zdravnika za njegovo mnenje. Za one, ki ne marajo te kopeli, naj se kopljejo vsak drugi dan po navadi. Dnevno Izločevanje črev je zaželjlvo za večino ljudi, pri nu-katerlh pa so daljši presledki nopolnomii normalni. Da se olajša, normalno iiločevanje, je treba piti dosti vode, dva do tri kvarte vsak dan. Pijte sadne soke ali pa jejte mnogo sadja. Nuvadite se iti nu stran ob določeni uri in ako je potrebno, o-stanite tam vsaj |>etnajst minut. Kmalu boste trenirali svoja čreva na redno Izločevanje. Najboljši Čas za to je takoj po zajtrku. To pomenja vstajati nekoliko minut poprej,, ali izplača se. r KI, I S. Učitelji za tujezemce Chicago. — Na čikaškl univerzi je te dni gradulralo rif> brezposelnih učiteljev, ki so so vežball za poučevanje lujezcm-cev za dobavo državljanskega papirja. Tečaji za dobavo državljanstva bodo organizirani v raznih okrajih pod avspicijo državne in zvezne relifne administracije. fcKNITVKNA PONUDBA Slovenec m red ne starosti se želi MSnsnlti st< Mtarejiirh, dobrosrčnim deklet«m, r žensko, ki '.'I bila voljna delati v trgovini in imela naj bi nekaj gotovine, ker tudi jaz Imam l«*po premoženje. Torej vajen in voljan za restavracijo ali hotel uli karkoli že. Torej katera resno misli, naj piše in priloži svojo sliko v pismu, ki jo nu željo vrnem. Tajnost Jumčenu. Pišite na: 8RMCNI ZAKON. 2057 S. I.uvvndule ave., Chlcago. III. (Adv.) ANO ffcl.ITK NITI /A Vtlikoaoiae praznika v stari domovini l#4«i M HmitmU tiUumu |N»<«>aMjN M« kNMlk ?«•«<«•4» | I Mi|« b •felMafclfc |»«(Hlhlll "CHAMPLAIN" APRILA (i. OPOMINU IliOa hMm« »ulnia ,.i.ht. f«,t>a (» rt »p.. »M I »tok 4m I )«M|I*I l'IM» Nli<*< Oa»<—4a k«kiti|i Vl«a ».»ala « . »a k I «■ «Im4mm r*t>»l«'*l »kaftfaaMi pa.Mlfc "ILE DE FRANCE" "PARIŠ" Im4« ,*4 »lat>|« U Nia t»«fca »• M* I*. M Iti« l«tl)>« 4al« •«*(«• M« Ha).«1 |l yafol4, «4,»l«|» ta Na« » Mfca "NORMANDIE" JI .NIJA 7 e»»«*ii.»i» m in.muii« •1 e»i Demon«!rari^e stavkarjev pred re/.idemo Ogden* Milka, federalnega zakladnika v Ifouvrmi udminiNfrarljl. MIIIn lantuje veliko število delnir Nafl. Iti*ruit (o., pri kateri je i/l»rt*hnilM Nta«ka * . --7----- LEO ZAKRAJSEK «.•*»< Trav»l H*olrf, Im W2t K 72im< m., Ver k I ily SIOVENIC PUILISHIN6 CG. Travi Murva« >1« H lata Hi , N.» Y«rk ( IO (Dfaer\eh. Jlne m MATI SOCIALEN ROMAN — Skoda, da U' ni bilo tu! —- je dejal Pavel Andreju, ki je aedel za mizo. in čemerno gledal nan avoj kozarec čaja. — Videl bi bil srce, ko zmerom ffovortt o srcu! Hibin mi je poAteno jKidkuril . . . potolkel me j«, zadavil! Nič mu ninem mogel odgovoriti . . . Kako nezaiifien je napram ljudem . . . kako mafo jih ceni! . . . StraAno moč, kakor pravi mati, ima ta človek v sebi!.. . — Videl »em! — Je dejal Malorus. — Otro-vali »o ljudi! Ce s* vzdignejo — poruiijo vsevprek ! Golo zemljo hočejo ... vse opuatoAljo, vse izrujejo! . . . Počasi je govoril; očitno je bilo, da premišlja o drugih rečeh. Mati se ga Je oprezno dotaknila: — Otresi se drugih misli, Andrju*a! — Potrpite, mamica! — je tiho in prijazno prosil Malorus. — Vse to je tako — podlo . . . če tudi nisem želel toga! Potrpite! Zdajci se je vznemiril, udaril s pestjo po mizi in dejal: — Da, Pavel, kmet opustoAi zemljo, kadar se postavi na noge! Kakor jk> kugi — požge vse, da upe pel i vse *ledove avojlji krivic . . . — A potem nam je na poti! — je tiho pripomnil 'Pavel. — NaAa stvar je, da preprečimo to! NaAa stvar je, Pavel, da ga zadržimo! Od vseh smo mu najbližji . . . nam bo verjel ... za nami pojde! — Vei, Hibin predlaga, da bi izdali časopis za kmete! — mu je Mporočll Pavel. — In to moramo! Čim preje! Pavel se je nasmehnil in dejal: — 2al mi je, da se nisem razgovoril z njim! Malorus si je otrl glavo in mimo pripomnil: — Se že Ae pomenimo! Ti kar igraj na svojo flavto; kdor ima vesele noge in mu niso na zemljo prirasle, bodo plesali po tvoji godbi! Prav Je rekel Hibin — zemlje ne čutimo pod sefcoj ... »"tega tudi ni treba, ker je nafta naloga, da jo zdramimo . . . Ce potresemo enkrat — ne od k ruš i nekaj ljudi, če potresemo vdru-gič — jih odpade spet nekaj ... Mati je smeje dejala: v — Tebi, AndrjuAa, je vse enostavno! — Se v hI a! — Je dejal Malorus. — Saj tudi Je enostavno! In mrko je dostavil: — Kakor življenje! Cez nekaj minut je dejal: — Na polje pojdem sprehajat se . . . — Po kopanju? Vetrno Je, prepiha I o te bo! — ga je opozorila mati. — To ravno hočem! — je odgovoril. — Glej, da se ne prehladi*! — je prijazno dejal Pavel. — Ix>zi raje, pa zaspi! — Ne, na polje pojdem! Oblekel se je in molče oe molčiva o tem — je dejal Pavel,,— Vedi, da te ljubim ... in da sem ti prav zelo hvaležen! Mati je odžla v kuhinjo, da ga ne bi zmotila s svojimi solzami. Malorus se je vrnil pozno zvečer ves utrujen in legel spat: — Deset vrst sem pretekel, mislim . . . — Ali ti je odleglo? — je vprašal Pavel. — Ne vem . . . Pusti me, da zaspim! Umolknil je, kakor da bi bil umrl. Cez nekaj čaxa je dospel Vjeeovščikov, ves raztrgan, blaten in nezadovoljen kot zmerom. Ali nisi čul, kdo je ubil Isaja? — je vprašal Pavla, neokretno stopicajoč po izbi. — Ne! — je kratko odgovoril Pavel. .— Našel se je torej človek, ki se mu stvar ni gabila! A jaz nem imel trden namen, da ga lastnoročno zadavim. Moja stvar je bila . . . meni se je spodobila! — Nehaj, Nikolaj, s takimi besedami! — mu je prijazno dejal Pavel. — Prav zares, kaj ti je? — je ljubeznivo pripomnila mati. — Mehko srce, a sam tuli. Zakaj tako? V tem trenotku je rada videla Nikolaja in celo njegovo kozavo obličje «e ji je zdelo lepše. Zal ji je bilo zanj, kakor še nikoli . . . — Za nič drugega nisem, kot za take stvari! — je zamolklo dejal Nikolaj in skomizgnil. — Premišljam in premišljam — kje je pravzaprav moje mesto? Ni ga mesta zame! Z ljudmi je treba govoriti, a tega — ne znam! . . . Vse vidim . . . vse krivice čutim ... a povedati ne morem! Nema je moja duša. Pristopil je k Pavlu in sklonivši glavo je ropotal s prsti j k) mizi in milo, otroško — kar se mu ni prav nič podalo — prosil: — Dajte mi težkega dela, bratje! Tjaven-dan ne morem živeti . . . Vsi živite v delu . . . Vidim, kako se množi ... pa stojim — ob strani! Bruna vozim, deske ... Ali naj za to Živim? Dajte mi težkega dela! * Pavel ga je prijel za roko in ga potegnil k sebi: Damo ti ga ... Izza zastora ne je oglasil Malorus: — Naučim te staviti .Črke in ti boš naš stavec, kaj? Nikolaj je stopil k njemu, rekoč: — Nauči me, a jaz ti podarim zu to tale nož . . . — Vrag te naj vzame z nožem vred! — je zakričal Malorus in se glasno zakrohotal. — Lep nož! — je vztrajal Nikolaj. Tudi Pavel se je zasmejal. Vjenovščikov Je obstal sredi izbe in vprašal: — Ali se meni režita? — Seveda! — je odgovoril Malorus in skoči! iz postelje. — Pojdimo na polje se sprehajat. lx«pa mesečna noč je. Ali gremo? —- Dobro! — je dejal Pavel. — Tudi jaz pojdem! — je dejal Nikolaj. — Had imam, Andrej, kadar se smeješ . . . — In jaz — kadar obetaš darila! — je odgovoril Malorus in se nasmehnil Koseje na pravi j al v kuhinji, mu je zašepe-tala mati: r - ' — Topleje se obleci . . . Ko je odšla trojica, je mati gledala za njimi skozi okno; ozrla se je na sveto podobo in dejala tiho: — Gospod — pomagaj jim ... (Dal)« prfbodajlf.) PR08VETA In ko pridem dva dni pozneje iz pisarne, sem res kar gledal: vse lepo pošito in likano, ovratnik naravnost za parado. Oblečeni in se postavim pred ogledalo: "Kakor novo!" "Tega pa vendar ne boš proč dajal! Bog ve, kakšni časi še pridejo!" In tako dalje. A vrag ne samo govori, vrag tudi dela: prav tisto dopoldne se je vreme nenadoma prevrnilo in je tako, da za površnik kar več ni, za tisto težko podloženo zimsko suknjo s krznenim ovratniKom, ki sem jo lani dobil, pa tudi predvidoma še dva tri tedne ne bo. Skratka: ta popravljena suknja je zdaj naravnost to, kar "absolutno potrebujem", in bi si "kaj takega", če bi bili Časi drugačni, moral naravnost kupiti. In tako torej potem, ko se Ivan Prosnik drugi dan pod noč ogla si, stojim pred nesrečnikom, še sam trdno prepričan, da "ne gre". In lažem: žena je lani tisto staro suknjo zamenjala za neka, metrov domačega platna. Pil tem mi roka v levem žepu — tam imam »rebro, v desnem nikel — poišče dvajsetačo. Toda mož me gleda žalostno in razočarano, da prsti dvignejo še eno in naposled še desetačo — 60 Din mi je krojaček za vse skupaj vzel, to naj siromaku bo, suknja je itak^iaoja! O, osuplosti in veselja! Tolik dar!! Saj ni toliko. In če vam že obetanega ne morem dati-- — Gospod! Ni toliko! Za petdeset dinarjev jaz ves teden Živim! In bom rea laže vzdržal, če se me prej kje ne usmilijo. In se zahvaljuje in zahvaljuje, da mi je kar vroče — zdaj vroče, zdaj mraz. Pa gledam, da se ga čim prej rešim: — Slišite, gospod Prosnik, kar zadeva suknjo--kaj pa, če bi vendar poskusili še ostalo kako skupaj spraviti? ... Saj veste, danes imamo tvrdke, kjer dobite prav čeden izdelek že za kakih sto dinarjev. Stopite jutri h gospodu Jalovcu in doktorju Prosencu — bom jaz prej z njima govoril! In če bo še kaj manjkalo, bova poskušala pri našem društvu za emigrante. Skratka: tri dni pozneje sem moža srečal v naravnost elegantnem "domačem izdelku", i Njegovi ponovni zahvalni plohi sem se v zadnjem hipu umaknil s skokom na tramvaj). Njegovo suknjo pa bom v času med .esenjo in zimo ter zimo in pomladjo nosil še najmanj dve leti!— 2is. Ivo Aorti: Popravljena suknja (Črtica iz krize) Ko sv. jo s prijateljem Jur-kom na tUtem sprehodu proti K«-olj spretno napravil! In zato vrta čast mojemu junaku — reclva mu — Ivan Prosnik! Potrkal je sicer krepko in Kaj praviš ti k tej auk.iji?! ^kor /'",r"n- iu ns trato? " ka ; in moji go*pt««m Je lepo P«h ukal, ne namo da sem opravil precej dober |s»sel, temveč tu-— Ksj ne? *e Je zadovoljno ,|i denarce splavil. Nato Je še tsamejiil Jurko. Zdaj pa. poalu- razumno potr|>el, da sem vse v šsj njeno agodbo: j m|ru vpisal, Zdaj šele s«« ml Je O selil ne bom trdil, ds sem ( »podobno približal ter skromno, kdo ve kako plemenit človek, j a vendar dovolj samozavestno Včasi iMMlanem ali pa aem že sedel. naravnost oduren « pf<»ečiml! Begun«- — it prve, ne »eda-Ijudmi. Vragu, si rečem, prav nje "čedalje Mj sumljive" do-nsme so w |>o \ r»ti sprav ili, bo- \H.t |,ogodbeni nastavljen«* pri gtttsM-v pit ne Vidijo! Ta hoče neki *edsj (notoričnot) ukinje-denar za listek do Olja — vsa-| ni ustanovi m ima prihrankov kemu manjka natančno še 10 & lM trf maaece, dokler pač ne Din! — <>ni ti kaže »voje. rs*. ,M,j -kuj drugega". Toda to aa-drapane čevlje, tretji ne v*n> d.mtuje, največ za "golo prehra-kaj. Vsi i* ti » takimi romani1 rioH. a na "vrata trka" *e uma. In čeprav bi jo človek nnpo«led pretolkel tudt v ti obleki (pogledam: jat bi prej rekel (Uilekei) le to. da napraviš povito«!, kjer s* predstaviš, le od vsega aačet-ka npitf»*lfft vtis, OV imam torej doma še tako stan*, a za si-ljudje svoj |m*m>1;|o |M»ralxio timako suknjo, naj Hl^eBto. dajihjmu za !*»fjo voljo |*»maffam fte naprej zaprejo jmM, da bi jih odpravil t enim ali dvema dinar* jema. Naposled pride še "na« rodna dama", ki Itrsrdah mojemu nekdanjega n-fa natodne-mu. človeku, rr p- Lani u tli pHfc. to, deaetaco odnese. Pa če. bi ti vsaj/atumeli je bito prav tisto popoldne tej brž ko dot* »lu«U», ml )o rade| volje polteno plača! Lahko seveda tudi vrne. Hm, mož Ima aploh nekaj ne-odoljivcga, glas pa tako prepričevalen, da mu moraš verjeti! (Ze pa je tudi ta vlačil neke "listine" iz že|ta, da sem ga komaj pravočasno ustavil.) Poleg vsega je rojak, rojak v najožjem, zanj drugod (notorično!) že zato neugodnem smislu — doma pa mi menda v resnici visi stara zimska suknja, ki sem jo že lani odložil. Kes taka stvar (če med tem že ni šla v "zamenjavo" za kakšne hrvaAke purane) vedno lahko še prav pride; toda srce mi pravi, da če komu, temu siromaku pomagati. In mu dovolim, naj pride (jutri zastopam pri nekem sodišču zunaj na kmetih) ^»jutrišnjem proti večeru na moje stanovanja. Ko dos|>em po pisarni domov, Uvlečeni/ tisto suknjo. Hm, nI tako napačna, samo gumbnice ao popolnoma razcefrane in o-vratnik je hudo i»gnljen. Spodaj. kar v hiši, Je prileten krojač, nekaj kakšnega žameta bo meu starimi krpami tudi moči najti — za dva tri kovače bi motsk vse lepo poprsvil In priredil: če že darujem, naj bo dar dostojen! —- airomak bi Iz svojih iatrnih prihrankov .gotovo niti Jegs potroAka ne tm<»gel. Dam tor?J imklicati krj*acka. ki mi zatrdi, da Je za take stvari "naravnost strokovnjak" — le i»*jUti;išn|em Ko w tako, da bom ."kar gledal". Josip Suchy: Gospod Kozamurnik Z k oa o petroleju Ko je gospod Kozamurnik še sam živel, to je, brez drage svoje ženice, mu je že dvajset let služila za strežnico stara Meta. Njo je vseh dvajset let sovražil. Vendar pa mu v vseh teh dolgih letih ni prišlo na pamet, da bi jo odslovil. Nikakor ni mogi brez nje živeti. Nujno potrebo je čutil, iineti pripraven predmet za svoje prerekanje in zmerjanje. In stara Meta je bila vprav oseba, ki je take izbru he gospoda Kozamurnika mirno |M>*lušala. Zakaj prvič je bila napol gluha, drugič pa pobožna žena brez primere. Ce si je njen gospodar večno pogubljenje na glavo naklol, je Meta sedla na okno v svoji kamrici in vzela v roke velike tiskane litalTije. Na vsakega svetnika je dobrodušni-ca v prid zveličan ju svojega gospodarja skušala vplivati s tem. da je odgovor "pr<»si za nas", jz-premenila v "prosi zanj". Tako je menila, da bo mogla skrajnost odvrniti. Večkrat se ji je sanjalo, da je čula iz vic glas svojega gospodarja: "Oh, Meta, kje bi bil xdaj brez tebe! Saj še tu ni moči strpeti!" Po takih sanjah. se je x nekako tehtno kret-njo poatavila pred g«**poda in m* skoraj pokroviteljako obnašala. "Kaj pa ima danes n|»et ta stari vrem««nokat?" jo je pri taki priliki- remalasto oAvignil gnapodar Meta m <)(lgovorita. pač pa »e je zadovoljno režala v svoj predpasnik in si mislila: H«iš žr drugače piakal. ti grešnik, če .. . (h»«|*n|. Kouimtirnik pa še vedno ni miaiil na ta "če". A kopi a v pet d«*iet letnik, je bil vendar m sobi, da med tem gibanjem (»očaka pogubo-nosnegs učinka. "No," so vprašali prijate Iji pri Kigovcu, "ksko pa je bilo dalje? Kaj si silo tr|»el?" |"Prav nič," je mirno 4 CHICAGO, IU- Ta« m dob« aa !*Ue tudi m i**-*