401
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Istre 9. dec. U. G. — Hvala, komur hvala gre. Gospod Jakob Sajovec v Beršecu v Istri je res veri rodoljub — možak od nog do glave. Iskreno se trudi za blagor svoje sedanje domovine na vsako stran: v cerkvi, v soli s podučenjem mladine v sadjoreji, ' v kmetijstvu in z djanskim gospodarstvom; tudi je člen družbe za kraško pogoj zdenje. Na polji pisanja, kakor „Novice" vedo, tudi ni zadnji. Za gotovo jim vem povedati, da je njegova v a laška slovnica doveršena, in ako se s tiskarjem pogodi, jo bomo k m al i prebirali. Da bi nam še svoje zaklade glagolice, ki jih je po starih cerkvenih napisih nabral, razjasnil in po »Novicah" razglasil, bi jugoslavenska po-vestnica lep dodatek dobila! — Poklon istriške deputacije za oslobodenje čolne zaveze je bil od Njih Veličanstva v Terstu prijazno sprejet. ??Novicea so že uni dan povedale, da so Cesar dovolili na to od novega leta naprej skozi 5 let, da ne bo dače za napolico, ajdo, koruzo, rež, ječmen, oves, bob, lečo, grah, grahor, slad in turšično moko. Omenjena deputacija iz 4 premožnih mož se je namerila prihodnji pust tudi na Dunaj podati, da bi se za odpravo d o gane potegnila, in je naberala po vseh srenjah dnarja — ne vem: ali za stroške potovanja ali za svoj trud ? in je nabrala 3000 gold., — al upanje   potovanja na Dunaj se  ji  je   poderlo,
402
ker so modri Vladar ji rekli, da se zavoljo tega ji ni treba truditi v Beč. Vsak Avstrijoljub ve, da dogana ni studenec bogastva za deržavo, ampak da zabranuje domače blago prevelike sile unanjega. Zato naj dogana le zavera angleško pajčovino; mi sejmo lan in konoplje, in debela srajca bo saj kaj terpela ; ako smo pa bolj premožni, obernimo se v Rumburk ali kamor koli v naše cesarstvo, in bolj se bomo hvalili kakor s ptujo tančico. Na kratko rečeno: Nam Istri-janom dajte Ljubljano, Gradec, Dunaj bližej — doveršite železnico, dodelajte ceste — in bolje bomo živeli kakor sedaj, posebno ako se nam terta spet ozdravi. Pusti Kras pogoj-zdite *) ter zaprite burjo, da nam viharji oljk ne polomijo! Komur je mar za blagor domovine, naj se odpove sebičnosti, naj si išče pri revah masti, naj se prime djansko sad-joreje, naj pomaga sviloreji na noge, naj umno polje obdeluje in za izrejevanje koristne živine skerbi, — naj stopi v kolo možakov, kteri so namenili silno burjo ustaviti in sušo iz Primorskega pregnati — z ogojzdenjem žalostnega Krasa!
Iz Pole v Istri 9. dan t. m. se piše , da sta danes zjutraj kmali po osmih presv. Cesar in Cesarica s svojim spremstvom na ladii 55Elizabetiu iz Benetk se pripeljala; ž Njima sta bila tudi brata cesarjeva nadvojvoda Ferdinand Maks in Leopold in pa brat cesarični vojvoda Kari bavarski. Ogledali so mornarske naprave, pomorski manever in starine imenitnega mesta; zvečer je bilo mesto z amfiteatrom in luko vred razsvitljeno. O poluoči so jadrali spet v Benetke nazaj.
Iz Zagreba se piše, da je svitlemu gosp. banu J e-lačiču tako Odleglo, da ni bolezen več nevarna.
Iz Ljubljane. Kakor se sedaj kaže, smemo terdno upati, da v kratkem bode ljubljansko moči rje (Morast} nehalo močirje biti, ker nek Cesar sami, po pismu iz Tersta, to določno želijo. Ker pa perva potreba, da se povodnjam na ljubljanskem mahu konec stori, je to, da se tako imenovani r Gruberjev kanal" zniža in tako ob velikih vodah Ljubljanici hiter odtok napravi, je vsled c. k. ministerskega ukaza pretekli torek pod predsednistvom Njih eks. gosp. deželnega poglavarja bilo posvetovanje, h kteremu je bil tudi odbor kmetijske družbe povabljen: za koliko naj se imenovani kanal zniža; določeno je bilo, da za 4 čevlje in 8 pavcov. Vse druge obravnave o tej zadevi bojo sedaj hitro sledile. — V poslednjem zboru mestnega odbora je bilo sklenjeno, naj se, ker se je zvedilo, da gazna osve-čava (Gasbeleuchtung) ljubljanskega mesta bi ne utegnila dosti čez 1000 gold. dražja biti rnemo sedanje oljnate, pospešijo obravnave za napravo te osvečave s dotično teržaško družbo. — Ljubljanski se j m se bliža svojemu koncu; le smajni dan in v sredo po tem se je snidilo precej ljudstva, sledeče dni pa je bilo malo kupca, pa tudi p tuj i h kramarjev je prišlo manj kot drugekrati na ta sejm. Živine so le kakor za sreden sejm pripeljali, pitanih volov pa celo malo, ki so se prodajali po 22 do 23 gold. cent.
*) O zadevah Krasa se zdaj drugega nič ne ve in ne sliši kakor to, da je vsaka pretura dva poslanca v zbor v Terst poslala. Sam Bog ve, kdaj bo kaj s Krasom? Po mojih mislih se bo tako dolgo prazna slama mlatila, dokler se Kras ne razdeli. Po razdelitvi pa si upam delež svoje srenje sam e drevjem zasaditi.                                                                                   Pis.