Ameriška Domovi ima AM€RICAN iM SPIRIT FOR€5G^ IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, MARCH 15, 1950 LETO Lil —VOL. LIL Do 20. marca se vrši v Greater Clevelandu kampanja ~-a zbiranje v sklad za Rdeči križ. Vsak je prošen, da daruje po svo jih močeh. Na Rdeči križ se obrnemo za pomoč v sili in ta vselej pomaga. Sika kaže poslansko Rdečega križa, ki je prišla obiskat revno družino, da popiše njene Potrebe ter pošlje pomoč. VESTI U i feiSŠJ Kil« VRAČAJO SE. — Titove| To je dokaz da slovenski star-/%sti zaporedoma izločajo najši v Trstu niso in ne bodo klo-^.°ku pri Rdeči hiši v Gorici šte- nili pod nobenim pritiskom in , ')ie italijanske državljane, med,da je v tem pogledu vsako nede-j.6iTii tudi take, ki so jih od pel j a-: mokratično ustrahovanje z izgu-hieseea maja 1945 iz raznih bo že itak skromnega koščka 5aiev Julijske krajine in tam vsakdanjega kruha pri. tržaških '''°dile. I Slovencih zaman. Kraški TERAN prodajajo. I Porast števila dijakov na na-"P bitov režim v Jugoslaviji ših srednjih šolah nam tudi do-' ^Vie kmetom trdi vino po zelo kazuje, da moramo pripisati pa-•Ai iv cenah, da' ga' nato' drago' d4e v prvem r'azredu dsndVmh ^iaja v inozemstvo. Tako je šol predvsem padcu rojstev za 'dš!0 tudi v Gorico nekaj kra-jčasa vojne. terana, za katerega neka-j KRMIN. — Pred kratkim je Jugoslavija izraža ilaliji svoje obžalovanje nad incidentom na Jadranskem morju Titov režim ponuja odškodnino za uboj italijanskega ribiča. — Želi tudi sporazum radi Trsta, ker pričakuje ponovnega pritiska od strani Sovjetske zveze. Belgrad. — V prizadevanju,, vani pa trdijo, da je storil to v da se omili napetost med Bel- samoobrambi, gradom in Rimom, je jugoslo-j Dejstvo je, da hočejo Jugo-vanska vlada 10. marca izrek-' slovani poravnati ta incident, li italijanski vladi svoje obža-; Jugoslovanski voditelji si pri-lovanje nad ubojem kapitana Tadevajo doseči sporazum za neke italijanske ribiške ladje | etnografsko razdelitev tržaške-ter izjavila, da bo plačala od-'ga ozemlja med Jugoslavijo in. škodnino družini ubitega. Belgrajska vlada je dalje obljubila, da bo kaznovala narednika, ki je poveljeval jugoslovanski stražni ladji in kateri narednik je ubil italijanskega kapitana. Jugoslovanska ladja je prestregla itlijansko ribiško ladjo 25 milj od jugoslovanske obali. Jugoslovani pa pravijo, da se je incident primeril osem milj od jugoslovanske obali in poldrugo miljo od jugoslovan- Italijo. Oni pravijo, da ne bodo nikoli izročili Italiji B zone, ki je obljudena s pretežno slovansko večino. V diskuzijah tržaškega vprašanja imajo jugoslovanski voditelji na vidiku čas, ko bodo Sovjeti zopet ojačili svoj pritisk na Titovo vlado do nevarne točke. Zato si režim maršala Tita želi, da bi imel takrat proste roke in da se mu ne bi bilo treba baviti z drugimi zadevami. Jugoslovanski voditelji smatrajo, da bi jim bila pri- skih teritorialnih voda. Italija-[jateljska Italija na njihovi ‘ROUND-UP” V DETROITU Detroit. — Detroitski mestni očetje so bili obveščeni, da je na detroitskih ulicah nad 5,000 starih avtomobilov, ki so jih njih lastniki, ki jih več nočejo, enostavno pustili tam. Mestni svet je odredil, ■ da ima nemudoma stopiti v akcijo pet trukov-vla-čilcev, ki bodo “obkrožili” ta stara vozila ter jih odvlekli na prostor za staro železo. Truki bodo vlačili 24 ur — noč in dan. Madžarska zahteva odpoklic treh Amerikancev BOGATINI GOLJUFAJO VLADO Washington. — Justični department je naznanil, da bo tekom 48 ur uvedel preiskavo proti 149 osebam, samim milijonarjem, ki bodo obtoženi izbegavanja davkom v višini 10,000,000 dolarjev. To so še zaostali oziroma utajeni davki od leta 1943. V New Yorku je bilo v ponedeljek zvečer obtoženih 34 prominetnih trgovcev in indu-strijcev, da so hoteli oslepariti in prikrajšati vlado za $2,032,-649. Med onimi, ki so obtoženi izbegavanja davkom, so tudi sledeči: Samuek L. Lebis, preds. Lebis Hotel Management Coro. ki upravlja hotele v Washing-tonu, Pittsburghu, Bostonu in Louis Morrison, preds. Union Fountain Penn Co.; Edward Abrams, predsed-D on a Id ' ^ Undergarment Co., ni pravijo, da je jugoslovanski narednik stopil na laško lad- padni meji v veliko olajšavo, ko napoči .usodni dan (s Sovjetsko jo in hladnokrvno ustrelil ita-(zvezo, o katerem so prepriča-lijanskega kapitana, Jugoslo- ni, da bo napočil prej ali slej. , frontaši pridno agitirajo, ne obiskal slovenske šole v Krminu toa bi Pomislili, da je vse to vze-jg. ravnatelj Leban, ki je ,12 ust našim kmetom onstran i vedal, 2el tirf2ne zavese-^ORite PONOSNI na Sloveniji So*e- ^ največjim vese- ci tov so zavedni tržaški Slovenji Ugotovili, da je število dija-°'r Ua slovenskih srednjih šo-v Trstu močno narastlo. .j '-T učiteljišču in na višji re-gimnaziji je število dijakov Prirneri z lanskim letom nara-.0,.2a 15%, na trgovski akade-J.Ji £a 20%, na nižji industrij-2^ strokovni šoli pa celo za j„i• Ravno tako je naraslo za /0 Število dijakov na nižji gim- Uma oblačno in mrzlo da- , • Jutri oblačno, vetrovno in •1 gorkeje z malo dežja. I Tri na dan j %^ekje v Minnesoti je imelo l)jj 8ko društvo sejo. Stavljen je (j Kidi predlog, da bi se kaj, ^.^alo za slovenske begunce. 12 božji, kaj takega! * * * j^^Krat pa ženičice pokonci, tj f,° vikale in klepetale, kakor kdo vlekel na gorečo gr-(r °- Da naj pokoro delajo, glhici) kar so hudega storili °slaviji, pa to in ono. * * * ^ta Pa’ j e zapo- da otroci italijanskega očeta ne smejo posečati slovenskih šol, tudi če je mati Slovenka. To čudno prepoved je utemeljeval s predpisi zakona, ki ne obstoja. Ko mu je neka mati očitala krivico, je dejal, da je dobil tak ukaz od svojih predstojnikov. To čudno ravnanje šolskih oblastev do naših šol je le člen v verigi gonje proti slovenski manjšini v Italiji, kateri bi hoteli vzeti tudi tiste šole, ki sedaj'obstojajo. Zakona, na katerega se je g. ravnatelj skliceval, ni! če pa tak zakon pride, mora določiti tudi to: da morajo vsi slovenski starši pošiljati svoje otroke v slovensko šolo. Tako bo moral tudi g. ravnatelj Leban poslati svojega v našo šolo. ki je bila najbolj rj^Tia, ki vidi tudi v bodočnost, 'le Urezala: “Šparajmo, žen-bkj čez dve leti bo v Ame-..Prašna lakota, da ne bomo %- 'i kaj v usta nosit. Kaj bomo 'a e in razmetavale!” NAJNOVEJŠEVESTI New York. — Valentin Gubi-čev, ki je bil zaradi špijona-že obsojen na 15 let ječe in kateremu je bilo dano na izbiro1, da se lahko vrne domov v Ruisijo, je preklical svoj-ip-rvotni sklep, da se vrne in izjavil, dia ostane tu, kjer se bo boril proti odsodbi. Praga. — Valdo Klementis, češkoslovaški minister za zunanje zadeve, je bil Včeraj nadomesšČen z Viljemom Si-rokym, dosedanjim podmi-nistrom in v Moskvi treniranim komunistom. Klementis je bil menda preveč “za-padnjaški” in je bil svoječa-sno član dr. Beneševe zamejile vlade v Londonu. Quebec. — Zlatar J• Albert Guay, ki je pred meseci položil bombo v letalo, » katerim je poleg drugih potnikov potovala njegova ‘žena, je bil obsojen na smrt jn bo obe-1 šen 23. junija. Poleg žene je bilo ob eksploziji bombe ubitih še 22 drugih ljudi. Senator McCarthy in bivša sodnica sta si skočila v lase , Washington. — Senator Jos. j R. McCathy, republikanec iz Wisconsina, je obtožil bivšo sodnico Dorothy Kenyon komunističnih simpatij in ten\ Poizvedovalni kotiček Mrs. Walter Nieuermeyer, 6015 Lexington A ve. teiefon UT j l-927Ts bi fada zvedela za na-j slov Frances Feme, poroč. Pep-j per, doma iz Studenca pri Sti- Budimpešta. — Madžarska vlada je izrabila proces proti Amerikancu R. A. Vogelerju ter zahtevala od ameriške vlade, da slednja odpokliče iz o-grske prestolnice tri ameriške častnike, ki so dodeljeni ame-riški ambasadi. Ti častniki so :' ^ ' 01 11 ’ polkovnik James Kraft, vojaški ataše; polkovnik John Hoy-ne, podataše, in major , Griffin, podataše za letalstvo. C" f mn0gI drugi visokostoje- Madžarska vlada je izjvila, da te osebe niso zaželjene v Madžarski zaradi njihovega pričanja v procesu proti Vogelerju, ameriškemu reprezen- Iči bogatini. Roman “Jutro brez sonca” ji ugaja tantu International Telephone' Heston, Ont. Roman Ju-.. rr< ,_____... __ tro brez sonca ’ me je zelo raz- čni. Prošena je, da se zglasi na Pro j gornji naslov, ali pa če kdo dru- . . , jgi ve zanjo je prošen, da sporo- denc, ona pa mu je zabrusila v či. Dobila bo važna sp0ročiia od and Telegraph Co., in njegovim šestim soobtožencem, ki so bili pretekli mesec obsojeni v zapor radi vohunstva. Državni department prouču-ije zdaj zahtevo madžarske vlade. obraz, da je “navaden lažnivec.” Oba bosta morala zdaj nastopiti pred senatnim odborom, ki preiskuje Me Carthy-jeve obdolžitve, da je 57 komunistov na vladni plačilni listi. Miss Kenyon, ki je stara 62 let, je bivša delegatinja pri komisiji Zdr. narodov. Senator McCarthy je izjavil, da je ta ženska članica najmanj 28 komunističnih frontnih organizacij. Ona je to obdolžitev odločno zanikala ter označila senatorja za lažnivca. SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! sestre iz starega kraja. Ura je bila najdena po 50 letih Johnstown, Pa. — George Varner je dobil leta 1892 od očeta lepe uro, na kateri je bilo vrezano njegovo ime. Kmalu zatem je uro izgubil. Pozneje se je preselil v Kalifornijo in leta 1937 umrl. Sinovoma je večkrat omenil izgubljeno uro in obetal, da ho ura nekoč najdena. In res oni dan so. delavci čistili zemljo na pokopališču Grandview in tam našli izgubljeno uro. Župan mesta N. Y. mrzi rdeče unije New York.—^Župan O’ Dwyer je v ponedeljek naznanil, da njegova administracija noče imeti nobenega opravka z United Public Workers unijo, ki jo je CIO organizacija izključila iz svojega okrilja kot unijo, ki je orodje komunistične stranke. sonca" me je veselil. Zgodba o Milanu in Olgi pokaže jasno sliko življenja pod današnjimi tirani. — Knjiga je v resnici lepo napisana. Jaz jo znam že skoraj na pamet, kljub temu jo rada vedno znova berem. Tudi drugim rojakom jo toplo priporočam. Poldi Pestemer. Zvišanje cen premogu Pittsburgh, Pa. — Prodajalci premoga bodo najbrž zvišali cene premogu vseh vrst za 25c pri toni. Izvzet bo le tako zvalil stoker premog in premog, ki se ne kadi. Use Koch je bila premeščena v zavod Augsburg, Nemčijja. — lise Koch, znana tigra in vdova po bivšem poveljniku koncentracijskega taborišča vBuchen-waldu, je bila premeščena v neki azil, kjer bodo preiskali njeno duševno stanje pred obravnavo pred nemškim sodiščem, kjer se bo morala zagovarjati meseca maja. Angleži so povabili John Lewisa London. — Angleška premo-garska zveza je povabila John L. Lewisa, naj se udeleži njih letne seje 4. julija. Meščani Leipziga še vedno pričakujejo osvoboditev od strani Amerikancev Časnikar Lyle Wilson poroča Prebivalci mesta Lepzig- v vzhodni Nemčiji ne marajo sov-z mesta Leipzig v vzhodni Nem-^ jetskih okupatorjev in žele, da bi Amerikanci prevzeli sovjetski čiji, ki je pod oblastjo Sovjetov: sektor, toda tega ne pričakujejo in prav tako ne pričakujejo no-S tremi drugimi Amerikanci bene bodočnosti zase. — Dvakrat na leto je inozemcem in Nem- sem se odpeljal z avtomobilom kakih sto milj daleč iz Frankfurta skozi ameriško zono do cem iz zapadne zone dovoljen prihod onstran železnega zastora, do mesta Leipziga. Prilika za to se jim nudi ob pomladnem in jesenskem sejmu v tem nekdaj cvetočem mestu. Ves sejm ali raz- prvega sovjetskega cestnega blo-j stavo dominirajo rdeče zvezde, rdeče zastave in rdeča propagan- ka ali zapore. Osemkrat so nas ustavili za pregled naših papirjev. Zadnja preiskava je trajala eno uro. Med dugim so zabeležili natančno poročilo o denarju, ki smo ga imeli s seboj. Kapitalistični dolarji so dobrodošli Ruski in nemški policisti da z zvočniki in pamfleti, časnikar Lyle Wilson. Tako poroča z Leipziga ameriški Ko smo vstopili v naš avto, da se odpeljemo v Berlin, je skupina Nemcev, mož in žena, nam pričela mahati v pozdrav in glasno klicati, da jih je lahko so1 vsak slišal, kdor je le hotel pose posebno zanimali za vsoto a-Jslušati: meriškib dolarjev in “travelers’I “Al smemo tudi mi z vami?” checks,” ki jih je imel kdo pri j Ako nudi mesto Leipzig ko- sebi. Upali So namreč, da jih bomo potrošili v sovjetski zoni. To je namreč ena plat a- ličkaj primera za novi sovjetski demokratični svet, potem se lahko mirne vesti reče, da bi ga meriškega kapitalizma, ki jim ljudstvo vzhodne Nemčije rado je zelo všeč. Dvakrat na leto je inozemcem dovoljen prihod za železni zastor, v mesto Leipzig, in sicer spomladi in jeseni, ko j'e tam vel esej m ali razstava. in nemudoma zamenjalo s starim demokratičnim svetom za-pada. Povprečen mestni prebivalec nima vroče vode. Vsak glavar družine je prejel doslej v tem letu okrog 350 funtov premoga za gorkoto in kuho. Eni čujejo, da morejo drugi spati Naša družba je bila nastanjena v privatnih domovih. — Nam je bila odkazana soba z nekem stanovanju v petem nad- Neka ženska, s katero smo se sestali na velesejmu, nam je rekla: “Ysi iskreno upamo, da bodo prišli Amerikanci. Ali mislite, da bodo?” Anti-ameriška propaganda Na velesejmu je bilo mnogo anti-ameriške propagande, toda v izložbenih oknih smo opazili tudi zastave svetovnih držav, med njimi tudi ameriško zastavo. Posetniki velesejma so dobili tudi pamflete v barvah, ki so nosili naslov: “USA v besedi in sliki.” Na naslovni platnici je bila slika neke starejše ženske, j ki je med predstavo Metropoli- stropju, katero stanovaoje stalta” ^ paslo- imeli v najemu dve starejši žen- 11^ena ^ m z miz> ski. Gotovo sta morali biti silno potrebni, zakaj bili sta primorani sedeti in čuti vso noč, da smo mi lahko spali. Drugo jutro sta se opravičevali, ker nam ne moreta dati zajtrka.. Kako naj ga dasta, ko nista i-meli ne čaja, ne kave, ničesar. Ampak meščani niso boječi. | Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Pozdravi iz Floride— Mr. in Mrs. Michael Telich pošiljata lepe pozdrave vsem prijateljem in znancem po Clevelandu in drugod. Mr. Tench se je poda! k morju zaradi 'Zdravja. Vesela vest— V petek 10. marca so se zglasile rojenice pri družini Anthony in Josephine Line, 55 E. 336. St., East Lake, O. ter jima pri. nesle :za spomin krepkega sinčka, ki je že tretji v družini. Od prej imajo že Tonya in Roberta. Mati je hči poznane Mary Cervan iz Kildeer Ave., ki je s tem že osmič stara mama, srečni atek je pa poznani papirar in barvar, sin Mary Line iz Albby Ave., ki je že se-dvmkrat stara mama. Mati in dete se kar najboljše počutita v Booth Memorial bolnišnici. Naš poklon na na vse strani! Na operaciji— Frank Vidmar iz 1187 E. 173. je srečno prestal operacijo v Lakeside bolnišnici. Upamo, da se bo kmalu boljšega zdravja povrnil domov. Važna seja— Nocqj ob 8 bo važna seja društva sv. Neže št. 139 K.C. of O. Vse članice so vabljene, da pridejo, ker je treba izvoliti nov odbor. Vabilo na sejo— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ vabi na sejo jutri zvečer ob 7:30 v nanavdnih prostorih. Modna razstava— Ne zamudice velezanimive ratestave, ki bc nocoj ob 8 v SND na St. Clair Ave. Nobene vstopnine ne bo. Tri glavne atrakcije bodo na tej razstavi: Carole Traven bo razstavila vse, kar je potrebno k obleki za neveste in družice. Niti v trgovinah v mestu se ne vidi tako krasnih oblek, pajčolanov in vsega prekrasnega nakitja, ki si ga požele neveste. Mrs. Martin Antončič bo razstavila ženske obleke v najrazličnejših modah in Kindig Fur Co. iz Barbertona bo razstavila razno kožuhovino. Razstavni prostorih bodo vsi okrašeni, igrala bo izborna godba, nastopili bodo pevci, na razpolago bodo fina okrepčila in tako — zares pridite in 'si oglejte nocoj to prekrasno modno ralzttavo v SND. Boste videli, kaj premora naša trgovina. Stane vais nič ne, zakaj bi ne šli pogledat vsi, moški jn ženske, mlado in staro, ker nekaj lepega si vsak rad ogleda. Pogreb Anne Mlatkovich— Pogreb Anne Mlatkovich, o katere smrti smo poročali včeraj, bo jutri, v četrtek, ob devetih zjutraj v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče. Njeno truplo leži v Grdinovem pogrebnem zavodu na E. 62. cesti. njenimi nogami. Vsa živila so racionirana. — Kave, čaja, mleka in olja sploh ni dobiti. Boljšo hrano morete kupiti samo pod roko od uradnikov. Na črnem trgu, ki ga vodijo in kontrolirajo Rusi, računajo 1 Škrat višje cene kakor so cene racionranemu blagu. Zadnji čas za kontest— Jutri o polnoči bo zaključen kontest “Kdo je misteriozna dekle,” kateri kontest prirejuje dekliška Marijina družba fare sv. Vida. Pošljite svoje odgovore na naslov: Miss Olga Geulla, 993 Addison Rd. Vsem odgovorom mora biti priloženih za $3.00 davčnih znamk ali Tax Stamps. Te znamke se bodo uporabile, da se pomaga pri plačilu študij di-| jakov, ki vstopajo v semenišča. Ameriška Domovina j a fcii ii (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. MARCH 1954 SUN MOM TVE WED THU FM SAT 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 IS 16 17 18 19 20 2122 232425 26 2728 2930 31 Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. •~^g^83 No. 52 Wed., March 15, 1950 Amerika se uči iz politike gorjač Vsi za enega, eden za vse P. Bernard Ambrožič Z ozirom na surovinske in barbarske metode, ki se jih polužujejo “ljudske demokracije” za železnim zastorom na-pram zapadu, zlasti napram Ameriki, je državni tajnik Ache-son dejal, da imajo vse te akcije sovjetskih satelitov namen, “da odrežejo ljudstva vzhodne Evrope od vseh stikov z za-padnim svetom.” Državni tajnik je pravilno pogodil, toda to je samo del zgodbe. Za vsemi temi diplomatskimi nesramnostmi, ki jih uganjajo te lutkarske države, kot Bolgarija. Romunija in Madžarska, stoji Sovjetska zveza, ki poljubno poteza nitke svojih lutk. Vse te naštudirane žalitve ameriških državljanov, trdovratno in trmasto upiranje vsakemu sodelovanju z zapadem, vse to je inspirirano in ukazano od Sovjetske zveze Z običajnimi notami in diplomatskimi overturami se ni moglo doseči nikakega izboljšanja tega nevzdržnega stanja, zato je vlada Zed. držav zamrznila imovino teh treh držav, kolikor je imajo tu. To je nekoliko bolj razumljiv jezik; je akcija, ki jo komunisti razumejo. Toda kljub temu bi bilo napačno pričakovati kaj skorajšnjega izboljšanja obstoječega položaja. Mi ne smemo namreč nikoli pozabiti, da komunisti, ki vladajo tem državam, niso svobodni Bolgari, svobodni Madžar ali svobodni Romunci, temveč čisto navadni agenti tuje velesile, ki morajo v svojih deželah delovati v interesu te sile, ne v interesu svojega ljudstva. Ukazi Moskve tem državam oziroma njihovim vladarjem zadnje mesece se glasijo, da morajo slednji v kali zatreti vsako neodvisno akcijo v svojih deželah. Moskva se namreč bolj boji nagibanja k titoizmu, kakor to priznava. To gibanje, ki ga je sprožil maršal Tito in katerega posledica je bila, da se je Jugoslavija nenadoma znašla izven Kominforme, je komunizem, toda bolj pomešan z lokalnim kakor ruskim nacionalizmom. Zato ga Kremelj ne more tolerirati in trpeti, ker pomeni to gibanje nevarnost za sovjetski imperializem. V verige uklenjena ljudstva “ljudskih demokracij” s pozornostjo in zavistjo zasledujejo in vidijo, ko Tito tako uspešno kljubuje. Ti narodi vidijo, kako dobiva Tito od za-pada pomoč, katere mu Sovjetska zveza ni mogla dati. In vidijo, kako si Tito krepi svoj prestiž doma, ne da bi mu bilo treba postati lutka Zed. držav, in to kljub desperatni propagandi Sovjetske zveze, ki ga slika in prikazuje kot “poslušnega psa Wall Streeta.” Ti narodi še niso pozabili, da so hoteli tudi oni sodelovati z Marshallovim načrtom in biti deležni njegovih blaginj. Ampak Sovjetska zveza je rekla; NE! Oni se dobro zavedajo svoje neznanske revščine, ker jim je sovjetska politika eliminirala vsako trgovino z zapadom, od katere trgovine so bili tako zelo odvisni za svojo ekonomsko eksistenco. Sovjetska zveza se občutij teh narodov mnogo bolj zaveda kakor se jih zavedajo Zed. države. Policijski sistemi, ki jih vzdržuje Sovjetska zveza v teh “neodvisnih ljudskih demokracijah,” imajo ostre oči, dobra ušesa, fine nosove in dolge, močne roke. Zato se je Rusiji povsod posrečilo kaj kmalu zatreti vsako sled titoizma, ki ga v tem slučaju lahko smatramo za neodvisno mišljenje ali dejanje. Naravno je. da ker so Zed. države s svojim Marshallovim načrtom in drugimi sredstvi ekonomske pomoči glavna atrakcija teh ljudstev, so one tudi glavna tarča sovražnosti sovjetskih gospodarjev. In to so vzroki, da te satelitke po ukazu svojih moskovskih gospodarjev tako nesramno postopajo z ameriškimi diplomati in drugimi ameriškimi drža) Ijani, proti katerim naperjajo vsakovrstne fantastične obtožbe, ker jih hočejo diskreditirati pred ljudstvom in jih P* ikazati kot agente imperialistične sile, ki hoče na vsak način vojno. Razumljivo je, da Amerika lahko udari po glavnem ini-ciatorju te politike, po Sovjetski zvezi, samo potom njenih satelitk. Z zamrznjenjem njihove imovine tukaj, bodo te , uržave \ idčie, kam jih je dovedla njihova slepa hlapčevska i' pokornost Sovjetiji. I xam> Kakih 15 do 20 narodnosti je zastopanih pri NCWC v New Yoiiku pri delu za izvedbo begunskega zakona. Po poldrugem letu trdega dela se je v zastopnikih teh narodnosti nabrala že lepa zbirka dragocenih skušenj. Te skušnje se tičejo oblasti, k j imajo v rokah izvedbo begunskega zakona,, tiče se dela samega, tiče se beguncev, ki so še na oni strani morja. Pa zdaj se je nabralo že tudi veliko skušenj glede novih naseljencev, takozvanih Novih A-merikancev. O vseh teh in takih zadevah mora biti narodnostni zastopnik pri NCWC dobro poučen, drugače ne more svoje dela u-spešno opravljati. Nobeden teh delavcev se ne sme .zariti le v ozko odmerjen kup svoje lastne zemlje, da bi ne imel ra:z-zgleda tudi na sosednjo zemljo. Zato si narodnostni zastopniki tu radi izmenjavamo informacije, doživljaje, poročila. Ker med delom samim to izmenjavanje dostikrat ni mogoče radi prezaposlenosti, nas vodstvo NCWC od časa do časa skliče na skupno konferenco ali posvetovanj e. Od sklicatelja samega slišimo dosti dragocenih misli, naročil in navodil, informacij in pouka. Naročil zlasti v tem smislu, kako naj vplivamo na nove, ki so tu, da se bodo v novem položaju kolikor mogoče kmalu znašli in se novim razmeram prilagodili brez posebnih trenj in bridkosti. . Vsak narodnostni zastopnik dobi besedo, da raz lož j morebitne posebne težave svoje lastne narodnosti. Pa še drugi so povabljeni na take konference, zlasti zastopniki narodnostnih organizacij in tiska. Tudi ti ljudje vedo mnogo povedati, zakaj kak nov Ameri-Itaneč se v svojih težavah zateče k vsem mogočim ljudem za dober svet, pa naj bodo tesno povezani z NCWC ali pa ne. :J: * * Jaz se zelo rad udeležujem takih'Sestankov. Večinoma poslušam, k besedi se le redko javljam. Velikih pritožb od strani naših ljudi nimiam •— hvala Bogu — preveč hvaliti jih pa tudi nočem. Prvič pravi pregovor: Ne hvali dneva pred večerom. Drugič pa nečem v zastopnikih drugih narodnosti vzbujati zayisti, ko vidim, da .“e nekateri bore res s silnimi .težavami. Ko poslušam njihova pripovedovanja, hvalim Boga, da je med našimi bolje, pa me zraven zmerom skrbi, če se ne bodo tudi med našimi slovenskimi novimi pojavile take in take reči. In obenem mislim na tole kolono, ki vsak teden pritisne name, da jo moram sklanjati. In si kako zgodbico, ki jo slišim na sestanku, denem v spomin za čas; ko bo treba tipkati kolono. In potem natip-na pol iz spomina, napol zalužil, da se mu zabrusi v brk: To je tvoje delo . . . Seveda tudi sam berem, kar novi pišejo na Slovenian Desk ali na Ligo. Marsikaj od tega mi o'stane v spominu, vsaj tako nekako napol, pa seveda tu di od tistega kaj porabim, ko tipkam kolono. Če bi me pa takrat kdo vprašal, v katerem pismu je bila ta ali ona misel, to ali Ono vprašanje, bi ne mogel povedati. * * * Zame je prav zanimivo, kadar pridem do spoznanja, da je moja kolona žadela “v ži vo.” To je samo dokaz, da ljudje res čitajo in stvar premislijo. In vrhti tega je to dokaz, da so problemi približno isti vsepovsod!, eden naleti nanje danes, drugi jutri, eden v tem kraju, drug v drugem. Radi tega je prav brez pomena, če kdo misli, da je ravno on “napaden” in da se kdo ravno nad njim “znaša.” No, pa dovolj o tem. * * * Zdaj pa spet nekaj prosil-vec za sponzorje. Gre predvsem za družine, kj še čakajo in prosijo. Morda se bo pa le kdo še 'oglasil zanje. M. MALLY Stanislav, 38 let iet star, električar in radijski tehnik. Razume se, da bi prijel tudi zakaj drugega, dokler si ne najde zaposlitve v svojem poklicu. Žena, Hilda, je šivilja. Sin Alfred star 17 let. Bivajo v Avstriji. MARINIČ Leopold, 31 let, kmet, sadjerejec in vinorejec. Žena je Vida in sin Boris je leto dni star. Bivajo v Nemčiji. MIHALIČ Boris, 54 let z ženo Vido. On zna angleško in v če drugih jezikov. Stanujeta v Trstu. Mrak Viktor, Ljubljana, 60 let, z ženo Kristino, ki je dobra kuharica. Sprejela bi vsako delo. Bivata v Spittalu. N\ NEUMAN Jurij, 36 let star, usnjar, prime za vsako delo. Žena Marjeta, enako. Bivata v Avstrij i. O. OREŠKOVIČ Ivan, 45 let, ;z ženo Rozo, doma iz Bele Krajine. Sta kmeta. Otroka Alojzij, 17 let, in Štefka, 13 let. Bivajo v Avstriji. ORNIK Rudolf, 35 let star, krnet, vinorejec, doma iz Slovenskih Goric. Žena Matilda in sin Zdenko, deset let star. Bivajo v Spittalu. OSOLNK Janez, kmet. Žena Jožefa, kmetica. Doma sta z Gozda pri Kamniku. Imata šest, otrok, od 3 do 14 let. MPar misli iz taborišča Lynden, Wash. — Po letu 1945 sem dlje časa živel v Avstriji, zlasti na Koroškem. Ne morem in ne smem pozabiti teh krajev, ki so tako lepi. Kajti v naj hujših dneh so mi bili zavetje in dom. Kdo ne bi vzljubil koroških gora, mizlih voda, zelenih dolin in modrih jezer ter šum deroče Drave, ki nosi pozdrave daleč, daleč .. . V vsem tem potovanju sem se ustavil v spittalskem taborišču in bival tma delj časa. življenje je bilo enolično, hudo in samotno. Lesene barake, ki so čepele kakor stare koklje so dajale zavetišče mnogim, premnogim. Sobico si je vsakdo uredil, postavil v kot Brezjansko Marijo, molil in čakal na vrnitev. Iz dimnikov se je kadil črni dim. Več krat sem premšljal to življenje, ki se je gnetlo kakor pod raztrgano marelo. Otroci so letali po hodnikih, vpili in se zabavali po otroško. Glej! Nič ne vedo, da so kolonisti, daleč od doma, tam za Karavankami, pod Goldek so vrženi, kakor stara cunja. Otroci z ljubljanske Sibirije so imeli več prostora, pa niso bili tako razposajeni. Oh, otroška srca so res povsod enaka. Čas je celil rane in veselje je osvajalo žalost. Novice iz sveta in doma so trgale 5vE0*MEtTr V nedeljo 26. marca bodo v Jugoslaviji volitve. Kaj volitve, še več: svobodne volitve bodo, pri katerih bo lahko vsak kandidat, kdor prisega na komunistično partijo in pri katerih bo lahko vsakdo volil po svoji mili volji, da bo le volil komunista, ker drugih kandidatov itak ne bo. Torej na celi črti svobodne volitve, tako svobodne, da nikoli tega. V nekem kraju na Slovenskem se je te dni vršil shod, na katerem je minister Kardelj razlagal te volitve, da bodo zabiti kmetje uvideli, kako da komunistična partija skrbi zanje. Na odru poleg Kardelja je sedel minister Rankovič, ki je boss nad policijo in je skrbno pazil, če vsak dobro posluša, kar razlaga Kardelj. škoda bi bila, velika škofje se je takrat vlekla dolga vrsta do kuhinje in nazaj. Vsak je nesel posodo iz stare škatlje, nekateri še po dve, tri. Takrat si zopet opazil revščino, ko ti drugi odpirajo usta. « Večkrat sva se srečala z Rib-obup injničanom Petkom. Nekoč mi smeh se je držal mladih ust. šeSreče: “Daj mi cigaret, in povem P. POTOČNIK Valentin, 42 let, doma iz- Bevk, kmet in za vsako delo voljan. Žena Marija, doma 'pN Logatcu. Imata hčerko Martico, dve leti staro. Bivata v Nemčiji. R. Ali se hoče Tito spraviti z Moskvo? Nedavno tega se je Tito silno razkoračil ter besno napadel Zedinjene džave, ki da zavlačujejo z izročitvijo milijonov. katere so mu baje obljubile. „ Kmalu nato je Titova vlada priznala komunistično “vlado,” to je moskovsko peto kolono v Indokini, kar daje povod ugibanjem, da namerava ta lisjak pustiti odprta svoja zadn a vrata za morebitno spravo s Kominformo in Moskvo K temu dostavlja clevelandski “Press”: “Ako se ne drže denarja, ki ga dajemo Titu, nobene politične obveze bi te ga morale. Mi podpiramo tega balkanskega bandita’sa-mo zaradi njegove zdražbarske cene, ker meša štrene Moskvi. Io de.amo v upanju, da če se njemu posreči, da se obdrži izven moskovske ograde, utegnejo še druge’balkanske arzave prelomiti z Moskvo. . Vse IeP« 'n prav. Ampak če bo Tito žgal oba konca sveče proti sredini, kakor daje misliti njegova politika v Indo-kmi, tedaj bo najpametneje, da porabimo denar ki smo oa njemu namenili, za druge potrebe. ’ iz domišljije. Natipkam jo ne z namenom, da bi koga ošteval, ampak zato, da že naprej svarim in pokažem, kako narobe bi utegnilo iti tudi med nami, če bi se zmerom ne pazili. Hi ^ ^ Eno tako zgodbico s-em napisal pred nekimj tedni. Seveda sem na tihem želel, da bi zgodbica rodila sve-j sad. Nisem pa želel, da bi ga rodila na. tak način, kot ga v resnici je. Zelo prav se mi zdi, če vidim, da ljudje čitajo, kar tipkam. Nisem pa mislil, da bodo s tako ihto brali kot nekateri berejo. S tako ihto namreč, da so kar brž “odkrili” nekoga — A. G- je tistemu ime ROJC Mihael, 48 let, kmet in rudar, doma z Gorenjlskega. Žena Rozalija. Imata družino s šestimi otroci od 4 do 23 let. ROZMAN Janko, 51 let, kmet in krojač. Doma iz Bohinjske Bistrice. Žena Angela in sin Emib 12 let star. celo starejši so se ustavili in prisluhnili slovenski pesmi, ki je letela iz mladih grl, kakor piš Čez morske valove. Fantovska srca so božala in dekleta so se jim nasmihala. Iz podobnih okoliščin se je življenje izboljšavalo in tudi rodilo veselje. Barake in sobe so bile pospravljene in olepšane. Iz gredic je dišalo in tudi gumbnic niso zastonj nosili fantje. Povsod je bilo videti pridnost in napredek, če si hodil pb taborišču si .spoznal, da tu živi priden človek. Bivališče je ihtelo značaj mesta, ker si videl napise: Glavna pisarna, trgovina, lastnik izdelkov, kro-jačnica, šivilje, električarji, livarna, mizarstvo, izdelki fine mehanike itd. Ako si se ustavil na “trgu zmage” si videl mladinski dom, gimnazijo, bolnico, radio študij, doma zmage ter več privatnih podjetij, n. pr. izdelavo rešet, sit, košar. Taboriščni trg je v enem letu zasul vso trgovino v Avstriji. Takrat je bilo precej denarja, zato se je večkrat čulo: Ko so fantje proti vasi šli. . . ali pa: Moje ženske glas, mi dela kratek čas. Veliko zaupanje so ljudje dali na teto UNRO, ki jim je skrbela za hrano in obleko. Takrat se je vedno trlo veliko ljudi v temnem hodniku in čakalo na obleko. Redkokdaj so se odprla vrata magazina in če so se, je bil srečen, da je smel vstopiti, a še srečnejši je bil, ako je mogel izbrati kos obleke. Večkrat sem videl skozi vrata velike police naloženega blaga, namreč starih ponošenih oblek ter težke bale, ki so, ležale po tleh. Takrat sem si mislil: Ko oi smel vzeti s polic in bal pro-tekcijo, bi jo nesel sredi taborišča, zažvižgal in rekel ljudem: ti, koliko je vseh Ribničanov.” Na! Prižgal je in nadaljeval: “Tukaj v lagarju so Gorenjci, Dolenjci, nekaj Štajercev, a največ je nas Ribničanov.” “Pa koliko vas je; a?” “Ja, z Ameriko nas je nekaj nad 140 milijonov.” “Kaj še veš?” sem ga vprašal, ko sem se prvemu dovtipu dosmejal. “Kaj vem ? čiakaj! V šest-naj sti baraki pri Ferdotu se dobi vse: med, cuker in tržaške fige za šilinge, a pik ne mara. Ampak v magazinu jih pa vza-mejc . Sto pik je obleka, petdeset pik čevlji, dve piki dvajset cigaret itd. Dober denar so pike, le velja samo v naši D. P. državi. Ljudje se vedno pripravljajo naprej: v Kanado, Argentino, Ameriko in povsod. Jaz se bom pripravil in ta stara za v Edling pod ta krivo brezo. (Edling je bilo naše pokopališče) . Smejali smo se govoričenju, ker takemu, kakor je bil Petek, ga ni nikoli zmanjkalo. Tudi veselje, smeh in zabava drži skupaj človeka ter mu odganja o-tožnost. Kakor jih je mnogo odšlo v dahi j e kraje, je tudi mene zaneslo tako daleč, kakor sem sedaj. Ni več tistih ljudi, tiste pesmi, kakor je bila doma in v taborišču. Le snežinke, ki jih nosi veter, so podobne našim doma. Drugače sem pa tujec med tujci. Amphk — še bom poiskal tisti kraj, odkoder sem prišel in s pesnikom zapel: Oj zemlja rodna, moja slavna, up in nada mojih dni. , . Teh par stavkov je vrženih na papir za tiste, ki so se od tam raztepli po svetu. Ob teh pohodite jo kakor miš. Nisem! raNhh poklekni, dragi bratec, da, če bi kdo sedel na ušesih in ne bi slišal očetovskih besed, ki jih jim vliva visoki gospod minister. Kardelj spregovori: “Tovariši! Vaša dobra vlada je odločila dati vam priliko izvoliti nove poslance pri svobodnih volitvah!” Po dvorani je zagrmelo navdušenja. Dva kmeta iz Posavja sta se dregnila s komolci, česar pa v gneči ni nihče opazil. Magistrova godba izpod šmarne gore udari hostarsko himno. Ko so odšpilali, začne zopet tovariš minister: “Tovariši Danes je 8. marca. Samo še 18 dni imate čas, da se odločite katerega kandidata boste volili na 26. marca. Letos kakor vselej, vam je vlada prihranila mnogo dela in skrbi z volitvami s tem, da boste imeli samo eno listo kandidatov. Vprašam vas, ali imajo kaj takega v tisti kapitalistični Ameriki? Nikoli!” “Nimajo! Nimajo” je zagrmelo po dvorani. “Seveda nimajo, ker nikjer nimajo tako prilično in enostavno, da bi imeli samo eno stranko i11 samo eno volivno listo. Nikjer nimajo kaj takega, ker nikjer ne skrbijo tako za ljudstvo kot pP nas. Pa recite če ni res?” “Nikjer ni tako, absolutno nikjer! Tako že ne!” potrdi kmet iz Tacna. “No, vidite!” zopet povzame Kardelj. “Zato se pa ne bost® mogli zmotiti pri volitvah, ks1' bo samo ena stranka. To je va' ša vlada storila samo radi tega’ da boste prav volili. Kako se li:l morete zmotiti, če bo pa sam0 ena, to je naša stranka na sovnici.” “Toda tovariš minister ali ^ ne bilo še bolj enostavno, če n ne bilo nič volitev? če je sam0 ena stranka, kar recimo, da Je ta stranka proglašena izvolje' nim.” Tako si je upal kmet Mengša pripomniti. “Vidiš, tovariš, kako im^ prav!” mu reče minister. “Ve' sel sem, da odpreš usta in poV^ kar misliš. (Kardelj se obrne ^ Rankoviču poleg sebe in mu šeP' ne: “Zapiši ime tega človeka! ; Ampak,” je nadaljeval Kardelj’ ko je videl, da Rankovič poizv'e duje po imenu tistega, ki'si Je upal odpreti usta, “kar želi da je samo, da pridete ven in ^ oddaste glas, vsak po svoje10 prepričanju. Potem ne bo mo£e nihče reči, da ni vlada izvoli610* z voljo ljudstva.” “In še to!” je vpil Kardelj’ “pri teh volitvah morate poka20' ti, da ste edini, da ste lojalni, ^ ste zavedni, zato se morate V°' kazati. Pri prejšnjih volita ste dali vladni stranki 97.8^ 98.5%. To je že nekaj, amPa to ni dovolj. Pri volitvah marca morate dati svoji stra°' ki, ki je edina in ki se toliko U1*' di za vas, najmanj 100%, ali 1°* še več. ” “Saj več pa ni mogdče,” si nP‘l pritegniti kmetica iz Kleč. “Seveda, seveda, saj več m6*1 da res ni mogoče,” se prisili01* zasmeje Kardelj in šepne Rakoviču poleg sebe: “Zapiši h ime te ženske!” “To sem kar tr Toliko za danes. Pa še prihodnjič kaj. Zlasti če bo kaj odmeva na ta apel za sponzorje. __----o----- Boksarska Manažer: človek božji, zakaj pa tako jokaš? Boksar: Ne misli, Oa radi tega, ker sem izgubil, ne. . . Marveč zato, ker 6aka zunaj moja mogel in tudi drugi ne. Tudi gasilska četa je imela veliko opravka v taborišču. Poveljeval ji je majhen čokat mož in vedno dajal povelje: ob polena.] stih morate biti vsi skupaj, da hitro nastopimo. A naj večji obrat se je vršil pa v kuhinji, kjer so dnevno nasitili štiri, pet ali šest tisoč lačnih ust. Veliki kotli, kuhalnice, dim in sopara je kazalo, da je velika družina. — Skladovnce j kruha so bile ob steni. V kotu Stric, ko dorastem, moram si našel prah, a drugače se jej postati tako velik mož kot vi. pred taboriščno razpelo, pred Marijo Pomagaj in jo še enkrat prosi, kakor takrat, ko si srečno ušel z Vetrinjskega polja, za vso pot, dokler se ne vrneš, da izpolniš romarsko obljubo na Brezjah. Zajec Lojze, Kneževič Mali kneževič potomec kneza Bismarcka, je nekoč sedel na njegovih kolenih. Kar naenkrat je vzkliknil: ko rekel, ker hočem, da se i21** čete 100% za svojo stran^ Nihče ni siljen, saj veste **“' Vsak lahko voli, kakor sam če, kar je pa delo odveč, ^el\,e parlament ne 'more biti ni|lC_ izvoljen, kdor ni za našo ed1’*^ partijo. Ne pozabite, kdo vaS.L rešil težav in skrbi, ki ste J1., prej imeli s posestvi. Zdaj 2V|*,I te kot ptički na drevju, ali ne't “Tisti, ki skrbi za ptice °, polju, bo skrbel tudi za nas, ° ne tovariš?” si upa narahlo P; pomniti kmet iz Šmartnega, U ki je po njihovem mnenju žena, svetlikalo in izglodalo, da bo še dolgo tako vreme. Fantje - kuharji so bili veseli, ker se je večkrat slišalo iz , zatemnelih Zakaj, sinko moj ? Zato, ker si ti tako velik, da se te vsi boje. Ali ne bi raje, da bi te vsi Iju- so najbolj trmasti. “Seveda, kakopak,” mu s: pritrdi minister in šepne Rap° viču poleg sebe: “Zapiši si mej0 iifle tega, kmetavza!’ Šli' prostorov glasno petje. Glas bili? vpraša stric, sirene, kakor bi prihajal iz rže-j Ne stric; kadar te ljudje Iju-ne bilke, je trikrat na dan va- bijo, te varajo; kadar se te pa bil ljudi k jedi. Kakor mrav- boje, si ti, ki jih varaš. “No, zdaj se bomo pa raZU Ne pozabite iti na volišče marca, živijo Tito!” ^ Tako se je vršil in zal v vv-e—r-': v •''''v-jv.: so prihajali le tihi drhtljaji daljnega renčanja. Pri Borzi so jima priletele krogle naproti, morali sta se stiskati ob hišah, Ko je debela gospa našla svojo prodaljalno v ulici Richelieu nepoškodovano, je vsa srečna vztrajala, da spremi tovarišico nekaj časa po ulici Du Hazard, Sainte-Anne in naposled v ulico Des Orties. Zavezniki, ki so s svojim bataljonom še držali ulico Sainte-Anne, sp jima iz-prva hoteli zabraniti prehod. Naposled, ko se je že danilo— ura je bila štiri — je Henrije-ta, upehana od razburjenj in napora, našla staro hišo v ulici Des Orties, odprto na ste-žaj. Vzpela se je po temnih, ozkih stopnicah; nato je morala na lestev, ki je vodila izza vrat na podstrešje. Na barikadi v ulici Du Bac se je Mauricu posrečilo, da se je vzpel izmed svojih vreč s prstjo na kolena; in Jeana, ki je menil, da ga je pribil na tla, je navdalo upanje. “Oh, mali moj, ali še živiš? Ali mi je res namenila sreča, zverini grdi, ki sem . . Počakaj, daj, da vidim!” Ob jasnem svitu požara je previdno ogledal rano. Bajonet je bil predrl roko pod desno ramo; najhujše pa je bilo, da se j e m ato izasadil med dve rebri in nedvomno zadel tudi pleča. Vseeno roka mu je visela kakor mrtva. “Nikar ne obupaj, ubogi moj stari! Vseeno sem zadovoljen, ljubši mi je konec . . Dovolj si storil izame; brez tebe bi bil že davno poginil lakote na cesti.” Toda ko ga je slišal govoriti te besede, je Jeana pograbila silna bolest. “Ali boš molčal! Dvakrat si me otel iz pruskih krempljev. Dolg je bil poravnam, jaz sem bil na vnsti, da ti žrtvujem življenje; zdaj pa grem in te zakoljem . . Ah, strela božja, moral sem biti pijan, da te nisem spoznal, da, pijan kakor svinja, ker sem pil že preveč krvi!” Solze so se mu udrle iz oči ob misli na njiju ločitev tam doli v Remilly-u, ko sta se ob slovesu vpraševala, alj se zopet vidita, in kako, v kakšnih okol-nostih, žalostnih ali vefeelih. Torej ni nič pomagalo, da sta preživela skupaj dneve brez -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride kruha, noči brez spanja, ob ve-dni pričujočnosti smrti? Torej samo za to, da sta prišla do te grozote, do tega strašnega, brezmiselnega bratomor-stva, sta se njiju srci v tednih skupnega junaškega življenja spojili drugo iz drugim? Ne, ne; njegova duša se je upirala. “Le prepusti se mi, mali moj; rešiti te moram.” Najprej ga je bilo treba odvesti proč, kajti vojaštvo je pobijalo tudi ranjence. Sreča je hotela, da ista (bila sama, izgubiti nista smela niti minu-' te. Z žepnim nožem mu je naglo prerezal rokav ter mu sle- ‘ kel nato vso uniformo. Kri je tekla, hitej mu je povezati roko s kosom platna, ki ga je odtrgal od podložke. Nato je zamašil rano na prsih ter privezal roko čez njo. Na srečo je imel košček vrvice; z vso močjo je zadrgnil to barbarsko obvezo, ki j.e nudila ugodnost, da je storila vso ranjeno stran negibno ter zabranila krvavenje. “Ali moraš hoditi?” “Mislim, da.” Toda ni si ga upal odvesti tako, golorokega. Nekaj mu je nenadoma vdahnilo misel, da je stekel v sosednjo ulico, kjer je videl mrtvega vojaka; vrnil se je s plaščem in čepico. Vrgel mu je plašč čez rame ter mu pomagal, vtakniti zdravo roko v levi rokav. Nato ga je pokril s čepico rekoč: “Tako, zdaj si naš človek . Kajn pojdiva?” To je bila največja zadrega. Sredi nanovo oživelega upa in poguma se je vrnil strah. Kje najdeta dovolj varno zavetje? Preiskavah so hiše in streljali vse komunarde, ki .so jih izalo-tili z orožjem v roki.- Sicer pa nihče izmed njiju ni poznal žive duše v tem oddelku mesta, nikogar, ki bi ga mogla prositi, nobenega skrivališča, kamor bi mogla izginiti.. “Najboljše,” je dejal Maurice, “bi bilo v mojem stanovanju/ Hiša je v samotnem kraju, noben krst ne pride tja . . Toda na drugi, strani vode je, v ulici Des Orties. Jean je zamolklo preklinjal v obupni neodločnosti. “Strela božja! Kako naj napraviva?” Da bi šla čez most Royal, ki so ga ognji oblivali z blestečo lučjo naj lepšega solnca, ni bilo niti misliti. Hip za hipom so pokali streli na pobrežjih. Vrhutega bi bila naletela na neprekoračljivo zapreko — na goreče Tuilerije in na. Louvre, ki je bil zabarikadiran in zastražen. “To je smola; nemogoče je (priti na drugo stran!” je izjavil Jean, ki je po svoji vrnitvi iz laške vojske živel šest mesecev v Parizu. A nenadoma se je domislil: če je pod Royalskim mostom še kaj čolnov kakor prejšnje čase, bi se dalo poizkusiti. Reč je bila sicer dolgotrajna, nevarna in neudobna, toda izbire ni bilo, treba se je lilo naglo odločiti. ‘‘Poslušaj, mali, spraviva se vseeno odtod, tu ni zdravo . . . Jaz zase porečem poročniku, da so me ujeli komunardi, pa sem jim ušel.” Prijel ga je za zdravo roko, držal ga pokoncu ter mu pomagal priti do konca ulice Du Bac, med hišami, ki so zdaj plamenele od vrha do tal kakor orjaške baklje. Toča gorečih trsk je padala na njiju, in vročina je bila tolikšna, da jima je smodila lase na .obrazu. Nato, ko sta stopila na pobrežje, sta za hip osxaia kakor oslepljena pred strašno svetlobo požarov, ki so goreli v ogromnih snopovih na obeh straneh Seine. “ISiveč ne manjka”, je zamrmral Jean, nejevoljen nad to žarko svetlobo. In šele takrat se je začutil nekoliko varnega, ko je spravil Maurica po nabrežnih stopnicah, ki vodijo na levi strani mosta v smeri reke. Tam, pod skupino velikih dreves na bregu vode, sta bila skrita. Skoraj četrt ure so jih vznemirjale črne sence, ki so. se gibale { na drugem, nasprotnem na-jbrežju. Streli so pokali, zasli-| šal se je glasen vzkrik, nato je | padlo nekaj v vodo, ki se je I burno vzpenila. Most je bil J očividno zastražen. “Kaj pa če bi ostala čez noč v tej uti?” je vprašal Maurice in pokazal na leseno hišico brodarskega urada. “Ah, kaj še! Da naju jutri primej o.!” Jean je še vedno ostal zvest svoji misli, čolne je pač na- šel, bilo jih je celo majhno bro-dovje. Toda vsi so bili priklenjeni; kako naj odklene enega izmed njih in osvobodi vesla? Naposled je zasledil par starih vesel, in posrečilo se mu je streti žabico nekega čolna, PERUTNINA ® . fr So SV« B as B B« M ® (§) 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS (§) ® V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst (S) ® perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in © © razne druge prilike. Pridite in si izberite. © | ANDY HOČEVAR in SINOVI f (g) Tel. v trgovini Montrose 2369; na domu Montrose 1368-W(@j SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY 4 PAINT CO, 6805 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lastnik. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. 61. St. HE 1-2730 NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je Bog poklical k sebi našega ljubljenega očeta in starega očeta Antona Remžgar Rojeni so bili 6. junija 1864 v Dragomer)u, fara Brezovica pri Ljubljani. V Ameriko so prišli maja 1901 in sicer v Waukegan, 111., kjer so živeli 27 let, tukaj v Greenwoodu pri svoji hčeri pa 23 let, kjer so tudi umrli 29. januarja 1950 po 14 mesečni bolezni, prevideni z sv. zakramenti za umirajoče. Žena mu je umrla pred 51 letj. Spadali so k društvu sv. Jožefa št. 53 KSKJ in Srca Jezusovega št. 1533 COF v Waukegan, 111. Pogreb se je vršil L februarja s slovesno črno peto sv. maso v domači cerkvi sv. Družine na Willardu, Wis., katero je daroval č. p. Odilo Hajnšek ob asistenci Rev. John Novaka in Rev. J. Klopčiča, k; so ga tudi spremili na farno pokopališče sv. Družine, kjer je bil položen k večnemu počitku ob navzočnosti sorodnikov, sosedov, in prijateljev. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo preč. g. Odilo za podeljene sv. zakramente in molitve ob krsti. Ravno tako tudi č. g. Father J. Novaku. Iskrena hvala tudi bivšim gg. župnikom: Rev. p. Raphael Stragišer in Rev. p. Bernard Ambrožič. Hvala tudi vsem drugim, kj so ga obiskovali v njegovi bolezni in ga tolažili. Zahvala vsem, ki so gaprišli kropit in molit ob njegovi krsti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovane sv. maše tu na Willardu in v Waukeganu, 111. Ravno tako hvala za darovane cvetlice in vence sosedom in sorodnikom in za poslane iz Waukegana. Iskrena hvala društvu sv. Jožefa št. 53 KSKJ in Srca Jezusa št. 1533 COF, Waukegan, 111. za sv. maše tam in poslane sem ter za vso naklonjenost. Zahvala tudi K. S. K. J.ednoti. Hvala pogrebnemu zavodu Tony Schiller in Harold Frend za oskrbo pogreba. Hvala pogrebcem in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogreb. Prav prisrčna hvala sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste se udeležili pogreba od blizu jn daleč, posebno tudi onim, ki ste prišli iz Racine, Wjs., Waukegan, 111., North Chicago in Chicago, 111., ter vsem, ki ste nam pomagali na katerikoli način ob tej težki uri in nam šli na roke. Naj vam Ijubj Bog stotero povrne vse. Vam pa, predragi in ljubljeni oče, ki ste v Gospodu zaspali in se ločili od nas, želimo, da počivate v miru v svobodni ameriški zemlji. Na svidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: MRS. FRANK (MARY) GOSAR, hči; FRANK GOSAR, zet; ANTONIA FENDER, hči; vnuki: MRS. MARY ARTAČ, ANTHONY GOSAR, SISTER M. ANTONIA, MRS. SOPHIE TRUNKEL, MRS. ANNA SLADIČ, CECILIA in ANGELA GOSAR pastorki: MARY REMŽGAR, FRANCES JANŠA, No. Chicago, J1L; RAY PIVEK, Racine, Wis.; ter več drugih sorodnikov tukaj in IVANA MAUSAR ter TOMAŽ RUPNIK v Jugoslaviji Greenwood, Wis., 13. marca 1950. ' SM is iSffira mm JUTRO BREZ Berile roman, ki vzbuja zanimanje povsod, kjer žive Siovend! “TA ROMAN BI MORALI BRATI VSI SLOVENCI!” soglašajo narodni voditelji kot škof dr. Rožman, pesnik Ivan Zorman, pisatelj Karel Mauser in drugi odlični možje, pa tudi preprosti čitatelji Knjiga obsega 274 strani, je trdo vezana z lepo naslovno sliko (na levi) in stane $3.00, po pošti $3.25, po pošti izven mej U.S.A. $3.50. Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri; AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave. 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O. Cleveland 3, O. Naprodaj tudi pri tvrdkah: GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair, Ave. A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave. STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3» Ohio V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je odšel v nebeške višave naš ljubljeni soprog, oče, sin in brat Joseph Blatnik ki je previden s tolažili sv. vere mirno zatisnil svoje mile oči dne 12. februarja 1950. Njegovo dušo smo izročili Bogu, truplo pa materi zemlji dne 16. februarja na Kalvarijo pokopališče. Blagi soprog in oče je bil rojen 2. junija 1906 v Clevelandu. Ob času smrti še ni bil 44 let star. Prav z globoko hvaležnostjo se želimo zahvaliti č. g. Father Hoelle od Cathedral Latin šole za pogrebno sv. mašo. Hvala č. g. Father Slapšaku in Father Sodji za asistenco pri pogrebni sv. maši. Hvala Father Slapšaku za obiske v bolezni, za večkratne molitve ob krsti ter za tolažilne besede. Prav lepa hvala vsem, kateri so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj prerano umrlega soproga in očeta. Hvala vsem, ki so darovali toliko krasnih vencev in cvetlic in so tako lepo okrasili njegov zadnji dom na zemlji. Hvala delavcem in njegovim prijateljem pri Cleveland Pneumatic Tool Co. za tolažilne besede, za darovano sv. mašo, za venec in brezplačne avtomobile. Hvala preddelavcu Mr. Benson v tovarni za številne obiske v času bolezni in za tolažbo ob izgubi najdražjega. Hvala očetu Mr. Vencel Blatniku, dasi sam žalosten je še nas tolažil in nam delil prav očetovsko ljubezen in skrb. Hvala vsem, kateri so blagega pokojnika prišli kropit, so molili za njegovo dušo, nas tolažili v veliki žalosti. Hvala vsem, kateri so dali svoje avtomobile brezplčno na dan pogreba in ga spremili na zadnji poti v večnost. Hvala sosedom, ki so skozi 8 dni hodili molit za njegovo dušo. Prav lepa hvala Mrs. Margaret Peskar, ki je vse večere molila sv. rožni venec. Hvala Ivanu Zormanu za zapete žalostinke. Hvala pogrebnemu zavodu Louis Ferfolia za vzorno vodstvo pogreba in za vso pomoč. Ti pa, ljubljeni soprog in oče, kako si prezgodaj nas zapustil! Kako milo gledamo po hiši in Te kličemo, pa Tvoja usta so zaprta, Tvoje telo mirno leži v hladnem grobu. Tod Tvoja duša pa plačilo uživa pri Bogu Stvarniku. Saj kakor si bil ljub nam in si skrbel za nas, tako si bil ljub tudi Bogu, zato Te je vzel k sebi. Le eno prošnjo imamo do Tebe in to je: prosi za nas preostale pri Bogu, da kadar nas božja Previdnost pokliče za Teboj, da se zopet vidimo, saj sveta vera nas uči, da vidimo se nad zvezdami... Počivaj mirno, ljubi oče, spavaj sladko, moj soprog, saj božja volja to je bila, da vzel od nas Te je ljubi B°s- t r Še vedno žalujoči: ANNA BLATNIK, soproga DOLORES, BETTY, hčeri • VENCEL BLATNIK, oče FRANK BLATNIK, brat JANE, MARY poroč. YAX, in FRANCES, sestre Cleveland, Ohio, 15. marca 1950.