fOff. v Najcenejša in najhitrejša obnovitev ; opustošeniii vinogradov. Spisal Frančišek Gombac, deželni potovalni nCitelj za vinarstvo. ; —£^>5-- V berilo je vtisnjenih 28 slik. V LJUBLJANI 1896. Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani. Založil deželni odbor kranjski. Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenili vinogradov. H—^ Spisal Frančišek Gombač, deželni potovalni uCitelj za vinarstvo. -- V berilo je vtisnjenih 28 slik. V LJUBLJANI 1896. Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani. Založil deželni odbor kranjski. Prejeto od urada gg upravljanje imovina upornikov VSEBINA. Najcenejša in najhitrejša obnoyitev opustošenili TinogradoT. stran Splošnje opomnje.............1 Vzgojevanje cepljenk............6 Suho požlahtnjevanje ............7 Materijal za zavezovanje cepljenk.........12 Cepljenje na stalnem mestu..........16 Vlaganje cepljenk v trtnico ..........20 Poletnja opravila v trtnici....... ... 25 Zagolanje ključev.............32 Izkopavanje cepljenk .............36 Sajenje cepljenk na stalno mesto.........38 Dodatek. Naprava ameriških matičnjakov.........4Ö Ktere žlahtne trte pomnožujmo ......... 51 Grozdna plesnoba (Oidium Tuckeri)........56 Strnpena rosa . (Perenospora viticola)........59 Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov. Splošnje opomnje. Z ozirom na to, da mi vedno dohajajo vprašanja glede pravilne vzgoje ameriških podlog in cepljenk, pa tudi glede obrezovanja in glede gnojenja vinogradov z umetnimi gnojili, smatram za umestno, da podam tu kratka navodila o vsem tem delovanju. Kar zadeva dobavo ameriških podlog, to sem opisal v „Dodatku" pod naslovom „Naprava ameriških matič-njakov". Tam popisujem, kako naj se napravi matičnjak, kakšne vrste je treba izbrati itd. Tu naj še dostavim, da naj si sleharni vinogradnik (to sem že opetovano pov-darjal pri svojih predavanjih) v svoj vinograd, kadar ga je prerigolal, nasadi nekoliko ameriških trt riparije portalis in rupestris montikola. Množina naj se ravna po velikosti posestva. Kakih 40—60 trt zadostuje vsakemu vinogradniku. Te trte bi zavzemale, sajene po 1-40 m. v kvadratu, 56 do 84 prostora, torej majhen vrtič pred hišo. Od vsake teh trt bi vinogr^idnik dobil od 3. leta naprej po 15 do 25 kljuSev, dolgih po AO cm, in, ako bi te ključe eno leto zašolal (zabilfal), t. j. ako bi jih vsadil za eno leto v trtnico, imel bi vsako leto na razpo- 1 lago kakih 1000 bilf, ktere bi potem cepil ali v suho, ali pa bi kar take posadil v vinograd ter bi jih potem cepil na zeleno. Naprava takega matičnjaka je prav velike važnosti, kajti vinogradnik, ki ga je zasadil, nima le vsak čas dovolj in čistega ameriškega blaga na razpolago, marveč se tudi sam prepriča, ktera vrsta trt bode sposobna za Podola 1. njegov vinograd. Prav pogosto so zemlje v enem in istem kraju jako različne, tako da mogoče pri enem vinogradniku portalis prav močno laste, v sosednjem vinogradu pa ista trta le slabo poganja, zbledi in pogine, ker je zemlja preapnena. Naša domača trta ni bila prav nič izbirčna glede zemlje; vse drugačna je v tem oziru ame- rikanka. Tudi se lahko pripeti, da portalis 2 do 3 letä na novo prerigolanem sretu prav bujno raste, pozneje pa, ko se je zemlja zopet usedla, zaSne hirati, ker ji do-tična prst ne ugaja. Kdor bode nasadil tak matičnjak (in to bi moral storiti vsak previden vinogradnik), naj kupi ali izprosi čisto portalis in čisto rupestris montikolo. Od portalis se posebno one vrste priporočajo, ki prav močno rastejo, ki imajo prav velike in bolj gole liste, se malo košatijo, temveč le kvišku rastejo in imajo bolj rdečkast les. Eupestris montikola se od riparije portalis razločuje po rasti in po listju. Listi rupestris montikole so bolj svitli, usnjati in manjši, bolj okrogli ali srčasti (srcu podobni); od drugih vrst rupestris se montikola razločuje v tem, da je na mestu, kjer se listnega peclja drži listna ploskev (Stielbucbt), rob listne ploskve skoraj popolnoma raven (pod. 1.), dočim je ta del lista pri drugih vrstah trte rupestris tako upognjen, kakor pri listu riparije portalis (pod. 2.). Kadar bodo zasajeni vsi vinogradi in se ne bo rabil ameriški materijal, precepile se bodo te trte kar na mestu v matiČnjaku, in bodo čez malo časa prav obilno rodile in močno rastle. S tem se prihrani mnogo denarja, kterega bi bilo drugače treba izdati za nakupovanje ključev, bilf, cepljenk i. t. d., in mnogo časa, ker vsakdo svoje delo lahko hitro opravi, ker bode imel vse kar pri rokah, dočim se sicer marsikomu lahko pripeti, da mora svoj prerigolani svet pustiti celo leto neposajenega, ker mu ne dostaja potrebnega materijala za nasaditev. Kdor je pa še bolj previden in premeten, napravil si bode več nego prtrebuje za svojo rabo, ter bo za lep denar prodajal drugim. Za uzor naj bode gospod M. Colarič, posestnik v Slinovcah pri sv. Križu; on odda vsako leto do 80.000 ključev in bilf, poleg tega pa še mnogo cepljenk, komad od 15 kr. naprej. Ta mož ni kapitalist, pač pa ima glavo na pravem mestu in pa pridne roke. Kadar se vrše cepilni tečaji, naj bi se jih povsod v obilnem številu udeležili vinogradniki, osobito mlajši, za taka dela zanimajoči se in sposobni mladeniči. Dobro Podoha 2. izurjeni požlabtnjevalci dobivajo po 2 gld. in še ve6 na dan. Tukaj, na domači zemlji je treba skusiti pridobiti si denarja, doma se je treba z vso odločnostjo in marljivostjo poprijeti obnovitve opustošenih vinogradov, nikar pa hoditi zgubljat zlati čas v Ameriko. S tem, da gredo najboljše moži iz dežele, peša \se kmetijstvo, kajti delavni in podjetni ljudje se oddalijo, ostali se pa ne morejo gibati, ker nimajo prave podpore, niti ne odločnosti in poguma. Ali bi ne bilo vse drugače po vinorodnih krajih, ko bi se zopet vrnili nekdanji zlati časi, ko bi se zopet razlegalo milo in veselo petje po vinskih goricah, kakor se je to godilo prejšnje čase, ko bi zopet gorenjski kupci začeli hoditi po Dolenjskem. Sedaj pa je vse tiho. Oče zapusti ženo in nedorastle otroke ter se poda daleč po svetu, od koder se vrne še le čez več let. Kaj naj neki brez podpore počenja sama gospodinja z otročiči? Ees je, da možje nekaj pošljejo in pozneje nekaj s saboj prinesejo, ali za koliko časa pa izda to! Eavno tako za-puste mladeniči in dekleta svoje priletne stariše za mtiogo let. Ko se vrnejo, hočejo nekoliko bolj zložno živeti; ne ljubi se jim poprijeti se dela in, kar niso potrošili za vožnjo, potrošijo kmalu doma, in naposled so tam, kjer so bili pred leti. Ker jim je kmetsko delo pretežavno, žene jih zopet od doma. Ko bi pa dotičniki dobro premislili, da ne bode moglo vedno tako biti, da tudi v Ameriki ne bode vedno tak zaslužek in da človek pozneje vender le začne hrepeneti po svoji domovini ter ga z vso silo vleče nazaj, naj se mu še tako dobro, godi, gotovo bi raje ostal doma in bi obdeloval zemljo, na kteri so se trudili že njegovi predniki, ter bi srečno živel s svojo družino. Z izseljevanjem se gotovo tudi demoralizuje mladina, kar bi bilo posebno treba omeniti o ženskah, kajti one, ki se nauče službovati po velikih mestih, spoznajo mestno življenje, in ker ima,jo tam bolj zložno življenje, jih gotovo ne bode več veselilo ubijati se s kmetijstvom, temveč bodo raje ostale v mestih. Večje revščine nego je sedaj na Dolenjskem, osobito po Belokranjskem, si človek ne more predstavljati, kajti premnogi ljudje stanujejo po zelo slabih kočah. Mnogo Ijudij I'e, ki celo leto ne užijejo kcšSeka mesa. Tej revšfiini se je mogoče izogniti le na ta način, ako se ljudje marljivo in z vso odločnostjo poprimejo obnovitve pokončanih ali sploh hirajočih vinogradov. Ako store to, prepričani naj bodo, da bodo v desetih letih zopet pridelali toliko žlahtne kapljice, kolikor so je pridelali pred 20 leti, in sicer že tedaj, če bodo imeli zasajenih polovica vinogradov, kajti na amerikanko cepljena domača trta rodi še enkrat toliko, kolikor necepljena. Vrhu tega bode pa kapljica tudi boljša, ker bodo trte izbrane in pravilno posajene, vsled česar bo vse grozdje dozorelo. Cena vinu, kakeršna je sedaj, bode gotovo ostala še nadalje, posebno ko bodo vse železnice po Dolenjskem in Vipavskem zvezane s zunanjimi, ker bode potem prevažanje le malo stalo, kupcev pa bode veDko. Tako se bode trud dobro poplačal. Torej na delo, dokler nas že podpirata država in dežela. Sedaj se dobi brezobrestnega posojila do 200 gld,, ktero se vrne v 10 letih. Za taka posojila se je treba oglasiti pri županstvih, in ako prosilčevo premoženje ni tako zadolženo, da se dežela lahko nanje vknjiži za posojeno vsoto, dobi polovico dovoljenega posojila tedaj, kadar je prekopal dotično parcelo, v ozira vrednem slučaju tudi poprej, drugo polovico pa, ko je parcelo zasadil, oziroma trte pccepiL Ta denar se izplača pri davčnem uradu, kamor se posojeni denar zopet vrne, in sicer v desetih obrokih, počenši z enajstim letom. Tudi se sedaj ključi, bilfe in eepljenke dobe brezplačno, oziroma po nizki eeni.i Vse to pa ne bode trajalo prav dolgo, in bo pozneje treba vse pričeti s svojim denarjem. Oni, ki se bodo tega poprijeli že sedaj, bodo iziajali po ceni in bodo kmalu vživali veselje, oni pa, ki bodo odlašali, bodo težko izhajali, ker ne bodo dobili podpore. Eazmere so dandanes take, da ne kaže več držati rok križem. V vzgled naj nam bodo Bizeljci! Vzgojevanje cepljenk. Trte se cepijo ali v zimskem ali pa v polettijem času. Zimsko ali suho cepljenje se nadalje vrši ali v roki, ali pa na stalnem mestu. Cepljenje v roki gre sicer hitreje od rok, pa je bolj negotovo kakor cepljenje na stalnem mestu. V roki se cepi na ključe ali pa na bilfe. Te cepljenke se potem posade ali naravnost v vinograd, na stalno mesto, (tega pa ne priporočam, ker bi posebno začetnikom in onim, ki slabo ravnajo, lahko izostalo do 80 o/o, vsled česar bi potem ostali v vinogradu prazni prostori), ali pa se poprej denejo za eno leto v trtnico, da se tam okoreninijo in zarastejo, ter se še le potem vsade v vinograd. To je pravilno, ker s takšnimi trtami pozneje ni nikakega opravila več, kakor le dobro jim je treba gnojiti, pridno jih okopavati in pravilno obrezovati. Pri poletnjem ali zelenem cepljenju je treba čakati, da trta postane dovolj visoka in močna, potem se pa v vi-sočini enega metra počepi, pridno čisti in naposled po-groba, ako ni bila cepljena prav nizko pri tleh. Tudi je suho cepljenje bolj priporočljivo od zelenega, ker so v suho cepljene trte bolj trpežne bolj vztrajne. Suho požlahtnjevanje. Najbolje je s tem cepljenjem pričeti v takem času, kadar je mogoče trte sproti vlagati v zemljo, torej od druge polovice meseca marcija pa do konca meseca maja. Ako se za podlogo vzamejo ključi, je najbolje, ako se sproti režejo s trte, če so pa bili narezani že prej, treba jih je za pol dneva ali en dan postaviti v vodo, da se dobro namočijo. Ključi naj ne bodo daljši nego 50 m, za Dolenjsko celo zadostujejo 35 do 40 cm dolgi. Spodaj na )odnožju se ključ odreže prav tik očesa, najbolje neko-iko napošev (pod 3. a), ker se tako pripravljeni ključi veliko bolje zarastejo in napravijo močnejše korenine, Nad zgornjim očesom se pusti lesa za kaka 2 prsta (= 5 cm, pod. 3. &), in ravno ta košček se potem združi s cepičem. Pred cepljenjem je treba izrezati vsa očesa na podlogi (pod. 3. e, renine vsako leto odstranijo, razvijejo se glavne korenine močno in vseh teh neprilik ni. Spomladi tretjega leta se cepljenka obreže, 6e je dovolj močna, na palec in napnenee. Za palee (rogač) se določi niže rastoč poganjek, više rastoč se vzame za prevez (napnenee). Palcu se pustita vedno le 2 očesi, prevezi pa 8 do 12. Reže naj se tako, da se nad zadnjim očesom pusti Se en člen, kteri se pa prereže čez sredo, ali pa naj se zadnje oko kar oslepi, da ne more pognati. Ker se taka rana kmalu zaceli, trta ne izgubi mnogo soka, vsied česar druga očesa močneje poženo. Prvi napnenee mora biti do J črevlja nad- zemljo, ker bi se grozdje lahko preveč pomazalo in celo po zemlji valjalo, ako bi bil, privezan bolj nizko. Vsaka trta dobi močen, 2 m visok kol, na kferega se priveže spodaj stari les, zgoraj pa iz palcev nastala poganjka. Napnenee (prevez) se priveže na drugi, v isti vrsti stoječi kol. Izmed na palcu vzrastlih dveh poganjkov je drugo leto nižji za palec, višji pa za napnenee, dočim se napnenee iz prejšnjega leta popolnoma odstrani. Tako se vzgojuje trta vedno nizko, na kar bode posebno treba paziti. Trta, nizko vzgojevana, ima velike prednosti, ker je vsako delo pri nji lažje, trta se močneje in enakomerno razvija, grozdje se bolj, zdebeli in, ker je tako blizu tal, ima več vlage pa tudi bolj dozori, ker zemlja, )regreta od solnca, oddaja svojo gorkoto blizu nje naha-ajočim se predmetom. Da se grozdje še bolj zdebeli in enakomerno dozori, naj se po letu odstranijo vsi nesado-nosni poganjki na napnencu (kar se lahko zgodi še pred cvetjem), vsi sadonosni poganjki pa naj se skrajšajo na 4 ali 5 listov nad zadnjim grozdom, kadar postanejo jagode bolj debele, še bolje kmalu pa cvetju. Mali listki pod grozdom se lahko odstranijo, nikar pa ne oni nasproti grozdu in prvi štirje nad grozdom, kajti ti mu dajejo vso hrano. To poletnje delo se imenuje „mandanje". Proti polovici meseca avgusta se skrajšajo tudi oni poganjki, ki so nastali iz očes na palcu, za Ys, t. j., odreže se, kar moli čez kol; stem se prisili, da njih les bolje dozori. _^_ Kdor napneneev ne misli privezovati na kole, ali kjer so koli predragi, privezuje jih lahko na žieo, ktero napne od konca do konca cele delavne vrste. S tem si seveda prihrani veliko kolov, ker pocinjena žica traja 60 do 80 let. V ta namen se rabi žica št, 22., ktere gre 36 m na 1 kg. Prva žica se napne 30—40 cm nad zemljo, druga pa 40 do 50 cm nad prvo, in na to se privezujejo iz napnenca vzrastli poganjki, kteri se potem po letu nad žico pri 4. listu nad grozdom kar odščipnejo, da se s tem dosežejo ravnokar opisani uspehi. Iz vsega doslej, navedenega se mora vsakdo prepričati, da se nihče ne sme prenagliti z obnovitvijo svojih vinogradov, ako jih hoče pravilno obdelovati in od njih imeti mnogo užitka, temveč je najbolje prerigolati in zasaditi le toliko, kolikor je mogoče obdelavati. Gotovo bode imel večji užitek oni, ki bode imel samo 1/2 orala vinograda, pa bode tega dobro gnojil in sploh pravilno obdeloval, kakor pa oni, ki bode zasadil cel oral, pa ga slabo gnojil in površno obdeloval. Dodatek. Naprava ameriških matičnjakov. Prostor, kjer se misli napraviti matičnjak, naj bo kolikor mogoče v zavetju in v ravnini, da troški obdelovanja ne bodo preveliki, nasprotno pa v že okuženem, po trtni uši popolnoma uničenem vinogradu. S tem, da se trte posade» na okuženi prostor, prepriča se lahko vsak o njih rasti kljubu trtni uši, dočim so domače popolnoma poginile. Zemlja se prekoplje 1 m globoko, t. j. 80 mn se je izmeče, zadnja plast pa se le prekoplje in pusti v jarku. Ako imamo žaganja, drobno razrezanega dračja, čresla i. t. d., zmeša se to pri rigolanju z zemljo, ker jo to izdatno izboljša, fizikalno, in tudi kemiško; posebno je to v bolj ilovni težki zemlji priporočljivo. Po rigolanju se zemlja pusti, da se vleže, in kadar pripušča čas, poravna se in potem iztakne. Sadi 86 različno; navadno se sadi 1 jm v kvadratu, bar pa ni prav, kajti dasi ta trta močno raste, treba ji je pogosto skrajševati stranske poganjke in, kakor hitro se tp, delo opusti, zaraste se druga v drugo prav gosto, kar obteži obdelovanje, pa tudi solnčni žarki ne dohajajo v sredino, in les počasi dozoreva; dalje zgubijo veliko listja in so sploh podvi'žene več boleznim. Manj nego 1 -40 m v kvadratu naj se nikakor ne sadi; najprikladnejša oddaljenost je 1-80)« v kvadratu; pri taki širjavi je mogoče tudi s plugom prav dobro obdelovati. Lahko se tudi sadi vrsta od vrste 2 w, v vrsti pa trta od trte po 1 m. Pri sajenju je treba paziti, da se gornje oko pokrije z zemljo. Ako so se sadi e bilfe, odstranijo se jim vse stranske korenine, glavne pa se na kakih 5 do 10 on skrajšajo. Poganjku se pusli samo eno oko, ktero se tudi žastije z žemljo. V 1. letu jeseni ali v 2. letu spomladi se obrežejo na palec dveh oŠes, iz kterih potem poženejo do 5 m in še več dolgi poganjki. Te je treba privezati na kol dva- do trikrat v letu. Stranski izrastki in drugi poganjki naj se po leti odstranijo (omandajo — glej str. 46.), da postanejo glavni, t. j. oni iz o6es na palcu, močnejši. V 2. letu jeseni ali v 3. spomladi je treba obrezati na 2 palca 2—3 očes; drugo se Tse odstrani. Mesto da se v drugem letu vsaki trti postavi močen kol, se ji lahko da prav šibek, 2 m visok; na koncih vrst pa se vsadita 2 prav močna kola in v vrsti vsakih \0m po en šibkejši kol. Najmočnejša končna kola se spneta v visokosti 2 jw z močno žico št. 20., ktere gre na 1 hg 22 m. Na tako napeto žico se privežejo vsi drugi koli. (Tako se žica napenja tudi v vinogradu). Ko poganjki dosežejo to visokost, treba jih je upogniti na žico, da se nanjo ovijajo. To naj se napravi posebno pri matičnjakih, ki so dostopni močnim vetrovom, sicer pomeče burja vse ob tla, naj imajo posamezni trsi še tako močne kole. Mesto da žico napnemo skozi celo vrsto, postavimo lahko na sredo 4 trsov močen, 4 m visok ali še višji kol. Od njegovega vrha potem napnemo k vsakemu trsu Žico, ter jo blizu trsa pritrdimo v zemljo s klinom. Tako rastejo štirje trsi v en vrh in napravljajo piramido. Pri obrezovanju se žica odveže in z nje se potegnejo že odrezane mladike. Ako nočemo rabiti žice, damo vsaki trti 3 do 4»» visok kol, na vrhu pa zvežemo po štiri skupaj, tako da tudi delajo piramido. Kolči se režejo na 3—4 očesa (35—50 cm), in sicer tako, da se odreže spodaj prav tik ali pa, kar je veliko bolje, skozi člen na nasprotni strani očesa, da se napravi poševna rez; na tak način rezane kolči se veliko bolje okoreninijo. Nikakor pa se ne sme odrezati preveč poševno (pod. 3.). Te kolči je potem treba zašolati (t. j. postaviti 1 leto v trtnico, da se okoreninijo), ali naravnost posaditi v vinograd in 'potem cepiti ob svojem času v zeleno ali v suho na stalnem mestu, ali pa se cepijo koj v suho in se potem za eno leto postavijo v trtnico, da se okoreni- nijo in zarastejo, na kar se posade na stalno mesto V vinograd. Najbolje je, že jih koj posadimo in prihodnje leto pocepimo. Pri obrezovanju dobivamo troje vrst materijala, kte-rega zaznamujemo s L, II. in III. kakovostjo (kvaliteto). 1. kakovosti so spodnje, najmoČneJSe kolči, II. kakovosti iz sredine in III. iz konea in stranskih izrastkov. Kadar trte obrezujemo, nikdar odrezkov ne pušSajmo predolgo Časa v vinograd«, ker se hitro preveč posuše; kolči naj se torej koj povežejo v butariee po 100 in 100, pridene naj se jim ime, potem pa naj se hranijo v vlažnem pesku v kleti, ali pa naj se zakopljejo na solnčen kraj v zavetju, kakih 30 cm pod zemljo. V obeh slučajih je treba paziti, da zasujemo vse prostore med posameznimi trtami in butaricami s suhim peskom, oziroma s suho zemljo (ktera se potem nekoliko zmoči), ker drugače, se v praznih prostorih napravi kak plesen, M kolči poškoduje. Spomladi se kolči zašolajo necepljene, ali pa se prej pocepijo. V 3. letu jeseni, oziroma v 4. spomladi se trte v matiČnjaku obrežejo na 3 palce 3 očes ter se z njimi ravna tako, kakor 2. leto. Nadaljnje obrezovanje in obdelovanje je enako ravnanju v tem letu. če tudi ameri-kanki ne pustimo nobenega palca (rogača), požene vender veliko poganjkov iz starega lesa, in 2—4 najmočnejši se puste, druge šibkejše pa kar odstranimo. Ker je, ta trta močne rasti, srka hitro in veliko hrane iz zemlje; treba ji je torej tudi dobro gnojiti. Prvo leto se le redko gnoji, kar bi se pa ne smelo opustiti. Ako se gnoji, vrže se za ene ali dvoje vile razkrojenega gnoja okoli vsakega trsa,' pa ne naravnost na korenine, še manj pa pod korenine in ne med vrste, ker trta v prvem letu napravi le malo in šibko razvitih korenin. Ako bi se gnojilo med vrstami, kamor ne segajo še korenine, bila bi gnojitev brez uspeha. Isto velja o drugem letu. V 3. pa je zopet bolje gnojiti po sredi vrst, ker v 3. letu je največ koreninic, ktere hrano srkajo že po sredi. To pravilo za gnojenje velja tudi trtam, na stalno mesto v vinograd sajenim, naj bodo že cepljene ali še kolči. Razven kolčij dobimo y matiŽnjaku lahko tudi cep-Ijenke, in sicer s tem, da jih cepimo na zeleno. To delo se vrši od polovice maja do julija v lepem in ne deževnem vremenu, in sicer v visokosti od 35 m naprej. Jeseni ali spomladi se taka cepljenka odreže tik starega trsa ali pa se pusti palec 2 do 3 očes (kar je odvisno čd mladike, ktero smo cepili) in se vsadi naravnost v vinograd na stalno mesto, ne da bi jo bilo treba devati za eno leto v trtnico. S tem, da se devljejo za eno leto v trtnico, da se okoreninijo, ni veliko pridobljeno, pač pa je izgubljeno eno leto. Ktere žlahtne trte pomnožujmo. Samo namigniti hočem, kakšne vrste žlahtnih trt naj bi porabljali za cepiče. Sedaj, ko se z novimi nasadi, z novim cepljenjem začne vse drugačno obdelovanje, povsem nova kultura, je treba paziti, da se stanje vinarstva zboljša z vpeljavo novih vrst, da bomo pridelovali boljših vin. Napredujmo v obče! Ne smemo le gledati, da se pridela vino samo za kranjsko deželo, temveč tudi za druge dežele, in to je mogoče doseči le s cepljenjem takih vrst, ki so svetovno znane, povsod pre-iskušene. Med domačimi vrstami imamo sicer nekoliko prav dobrih, vender še premalo. Vina iz^ spodaj navedenih vrst se povsod hitro in drago prodajo, ako so dobro napravljena in hranjena, Tudi bi svetoval, da se v bodoče bolj držimo po-množevanja belih nego črnih vrst, kajti bela vina povsod raje pijejo in več popijejo nego črnih, in čim bolj se" pomikamo proti severu, tem manj se čislajo črna vina, oso-bito nizka. Črna vina dobivamo že tako iz južnih krajev, in sicer po takih cenah, po kakeršnih bi nam ne bilo mogoče oddajati jih. Da ima vsak častiti bralec nekoliko pregleda o navedenih vrstah glede dobrote in cene, dodal sem majhen popis in cene, po kakeršnih ta vina prodaja vipavska zadruga v skladišču v Šiški pri Ljubljani. Vrste za bela vina so: 1.) Laški rizling (rilček, Wälschriesling) veliko rodi, grozdje ima srednje veliko. Sadi naj se le na južne in bolj visoke lege, sicer ne dozori prav, ker je nekoliko pozen. Tudi mora biti bolj v zavetju, ker mu drugače rad veter odlomi veliko grozdov, kajti peclji so krhkL To, kakor tudi vse naslednje vrste, je treba rezati na palce 2 do 3 očes in napenjance (šperone) na 8 do 12 očes. Vino, prav fino, buketno, je po 33 gld. hektoliter. 2.) Beli burgundec (weisser Burgunder) rodi obilo, dela pa bolj majhne grozde, a daje fino in močno vino. Eezati ga je treba bolj na dolgo (12 in več očes). Zori, kakor navadne vrste, v južnih krajih pa bolj zgodaj. 3.) Rulandee (Ruländer) ima iste lastnosti kakor beli burgundec, samo da so grozdi bakrene barve, vsled česar daje bolj rdečkasto vino. Ako iz rulandca hočemo napraviti popolnem belo vino, treba ga je kmalu iztisniti in pustiti, da povre sam mošt, tropine pa se primešajo drozgi črnih vin. Rulandee je nekoliko bolj zgoden nego burgundec. Oba nekoliko napada črni palež. Cena vinu je 33 gld. za hektoliter. 4.) Zeleni silvanec (zelenčič, podbelček, mušica, miška, grüner Sylvaner) prav bogato rodi, grozdi pa so bolj majhni. Ta vrsta pozno poganja in zgodaj zori. Vino se navadno zmeša z drugimi šibkejšimi in bolj trpkimi vini. če nastopi dolgotrajna mokra jesen, jagode rade gnijejo. Te tri vrste se lahko sade na bolj južno-zapadne lege. 5.) Moslavina (malnik, pošipon, krhkopetec, Mosler, Furmint.) je močna in prav rodovitna trta. Grozdi so veliki. Saditi jo je treba na bolj južne in visoke lege, sicer ne dozori dobro. Vino je izvrstno. Iz te vrste se napravlja „tokajec". Ljutomerec (Luttenberger) je po največ iz tega vina. Trta se reže na kratko (8 očes) ali na dolgo (12 očes). 6.) Zeleni in rdeči veltlinec (ranfolina, mavč-nik, grüner und rother Veltliner) sta močne rasti, bogato rodita in napravljata velike grozde. Vino je kaj dobro. 7.) Rdeča zastavica (zrjavina, rother Zierfandler), dela velike grozde. Sadi naj se na bolj južne lege. Reže se na dolgo ali na kratko. Ta vrsta je zelo rodovitna in daje dobro vino; boleznim je malo podvržena. 8.) Rumeni muškatelec (žolti muškat, gelber Muskateller) daje prav izvrstno vino, napravlja velike grozde in močno rodi; trta pa je jako podvržena raznim boleznim. 9.) Beli in rdeči španjol (bela in rdeča žlaht-nina, weisser und rother Gutedel) sta jako rodovitni in bolj zgodnji trti. Vino je dobro, pa lahko ter se navadno meša z drugimi močnejšimi vini. Ti vrsti delata velike grozde. 10.) Kraljevina (rjavina, rother Portugieser, Königstraube) močno raste, napravlja velikš grozde, močno rodi in zori nekoliko pozneje; zato jo je treba saditi bolj na južne lege. Vino je sicer dobro in močno, če grozdje dobro dozori, vender je bolj prazno; zato je dobro zmešati je s polnejšimi vini, na pr. z burgundcem, rizlingom, moslavino itd. Cena vinu je 24 gld. za hektoliter. 11.) Zelenika (zelenka, zelenjak, Griinhainer), mnogo rodi in mrazovi ji malo škodujejo. Zelenika daje kislo vino, ktero postane še le v 2. ali v 3. letu prav dobro. Ker ne more vsak vinogradnik 2 -3 leta čakati, da bi svoje vino draže prodal (L leto ima radi mnogo kisline le nizko ceno), zato kaže to trto pomnoževati v manjši meri nego so jo dosedaj ter grozdje mešati z burgundcem, rulandcem, silvancem, t. j." s takimi, ki imajo le malo kisline, pa mnogo polnih snovij. 12.) Plaveč je štajerska trta, veliko rodi in napravlja tudi velike grozde. Poganja pozno, zato spomladi ne pozebe. Saditi jo je treba v bolj južne lege, ker pozneje dozori. Vino je dobro, pa bolj vodeno in ima mnogo kisline. 13.) Grganja je vipavska trta, bogato rodi in napravlja velike grozde. Poganja pozno, zato spomladi ne pozebe. Saditi jo je treba v bolj južne lege, ker pozneje dozori. Vino je dobro, pa bolj vodeno. 14.) Zelen je tudi vipavska trta, napravlja manjše, a sladkejše grozde nego grganja, rodi obilo in dozori tedaj, kadar navadne trte. — Sipa je tudi vipavska trta in daje prav dobro vino. Cena temu vinu je 35 gld. za hektoliter. 15.) Kdeča in bela rožica (ružica, rother und weisser Steinschiller) je trta močne rasti, jako močno rodi, napravlja velike grozde, v cvetju ni občutljiva proti mrazu, raznim boleznim ni lahko dostopna in grozdje le malokdaj gnije. Vino rdeče rožice je nižje vrste, pa se hitro očisti ter je prav sposobno za mešanje z drugimi močnejšimi in kislejšimi vini; bela rožica pa daje izvrstno močno vino, ktero j6 enako belemu burgundeu. Druge vrste kakor na pr. podbel, pinjola, belina, malvazija, peles, beli volovnik, rebulja so manj priporočljive za večjo nasaditev, ker dajejo ali prešibka vina, ktera imajo le nizko ceno, ali pa premalo rode, da ne pokrivajo troškov, ali so preveč podvržene raznim boleznim in vremenskim vplivom. Trte: kozji ses, škelina, bela ranina, lipina i. dr. se ne priporočajo za razmnoževanje. Vrste za črna vina so: 1.) Črni burgundec (blauer Burgunder) je najfinejša vrsta za črna vina. Dela sicer bolj majhne, pa tem boljše grozde ter zgodaj zori in obilo rodi. Ako nastopi dolgotrajna mokrotna jesen, rad gnije. Saditi ga je v bolj ravne lege, na podnožje. Kdor misli vino naprav-Ijati samo iz črnega burgundca, sadi naj ga posebej, da trgatev ne bo tako zamudna. Obrezovati ga je treba prav m dolgo. Iz te vrste se napravlja sloveče burgundsko vino, pa tudi šampanjec, in sicer tako, da se vse grozdje spreša sproti, ko se natrga, in se pusti, da sam mošt pokipi. Cena vinu -je jako visoka. Temu prav podoben je zgodnji burgundec, ki pa zori že koncem meseca avgusta, pa ne daje tako dobrega vina. 2.) Portugalka (črna kraljevina, rana mavrovna, blauer Portugieser, Oporto) rodi obilo in napravlja velike grozde, osobito tedaj, če je cepljena na amerikanko. Sadi naj se bolj v visoke lege, reže pa naj se bolj na kratko. Zori zgodaj, kakor črni burgundec, zato je dobro skupaj saditi jih. Portugalka daje- prav dobro vino. Veslavsko vino je s te trte. 3.) Modra frankinja (črna frankovka, moravka, Blaufränkisch) je močne rasti, veliko rodi, napravlja velike grozde in daje močno vino. Reže naj se bolj na kratko. Zori, kakor navadne vrste. 4) Modra lovrenčevka (St. Laurent), rodi močno, napravlja velike grozde ter zori zgodaj, kakor burgundec in Portugalka. Ker spomladi navadno zgodaj poganja, treba jo je saditi v bolj visoke lege. Obrezovati jo je treba bolj na kratko. Vino je prav dobro (močno). 5.) Žametasta črnina (kavščina, karčina, kosa-vina, velika plava, velika črnina, blauer Kölner) je najbolj razširjena domača trta, ki obilo rodi ter napravlja velike grozde, daje pa bolj nizko vino, ki je zelo sposobno za mešanje z boljšimi vini. Zori, kadar navadne trte. 6) ČrnalipovšČina (črna belina, Trollinger) daje bolj šibka vina, napravlja pa zelo velike grozde ter navadno prav močno rodi. Saditi je to trto bolj na visoke lege, obrezovati pa na dolgo. Zori, kakor navadne trte. Omenim naj Še pinjolček, kadarko, črni ptičnik, vrhpoljec, tičensko črnino. Posebno vrhpoljec (krhka črnina, mavrovna, prava črnina, Oberfelder) in tičenska črnina (drobna črnina, prava črnina, rebrika, vranek, mala modrina, blaue Zimmttraube) bi bili prav priporočljivi trti za te kraje; ker je pa njih cvetje le ženskega spola, ne rode vsako leto dovoljno, nektera leta pa eelo prav malo, ter je rodnost zelo odvisna od vremena ob cvetju. Zato so vrhpoljca v "Vipavski dolini skoraj popolnoma opustili, čeravno daje kaj fino vino. Isto velja o trtah ranina (v^eiser und blauer Augster), dočim je cvetje vseh gori imenovanih trt mešanega spola, t. j. da so prašniki in pestič v enem in istem cvetu dobro razviti ter se -vsled tega oploditev tudi pri neugodnejšem vremenu lahko izvrši. Druge vrste, kakor na pr. peles, rapšica, robidnica, rošara, izabela i. d. naj se kot malovredne spoznane vrste popolnoma opuste. Grozdna plesnoba. (Oidium Tuckeri.) Ta bolezen se nahaja v Avstriji že blizu 50 let ter povzroča po nekterih krajih veliko škodo, ako se ne rabi proti njej nikako sredstvo. Po Dolenjskem so to bolezen opazili še le v zadnjih letih. Da vinogradniki vsled te glive ne bodo prišli v tako žalosten položaj, kakor so prišli vsled peronospore, morali bodo takoj- z vso odločnostjo poprijeti se sredstev, kakeršna povsod rabijo z najboljšim uspehom. Ker je pa grozdna plesnoba mnogim še popolnoma neznana, bodi mi dovoljeno, da jo najprej nekoliko opišem. Grozdno plesnobo povzročujejo majhne glive, podobne peronospori, ki se kakor tanke nitke razširjajo po zelenih organih; ob straneh teh nitek (micelija) se tvorijo posebne izbuhnine (sesalne korenine, haustorije), ktere se zajedo v nežne organe, posebno v jagode, ter srkajo iz njih sok. Ako glive popijejo sok, se seveda dotični organ ne more razvijati in se posuši. Ta gliva napada grozdje in listje; toda škoda na listju je le malenkostna, dočim je škoda na grozdju prav velika. Grozd, napaden od te bolezni, je tak kakor bi bil potresen s pepelom. Ker gliva prepreže vso jagodo in srka iz nje sok, se jagoda ne more razvijati, ostane le drobna, zleseni, naposled poči in se posuši. Tako ta plesnoba lahko uniči vso trgatev. Ako je vreme gorko, se ta bolezen pokaže prav zgodaj, in sicer meseca maja, t. j. še pred cvetjem. Tedaj se pa ne razširja prav močno, temveč še le pozneje, ko postane bolj vroče. Kakor druge bolezni, tako tudi ta ne napada vseh vrst in ne v vseh legah rastočih trt enako. Txte, ležeče v bolj vlažnih krajih, so grozdni plesnobi bolj podvržene; manj pa ta bolezen napada nizko vzgojene trte in trte v neplevelnih vinogradih. Nizka vzgoja ima torej tudi v tem slučaju prednost. Tudi se priporoča vinograde pridno pleti. Kot edino sredstvo se z najboljšim uspehom rabi žveplo. To mora biti prav fino zmleto, kakor moka; 6im finejše, tem boljše.*) Za žveplanje se rabijo posebni, nalašč za to napravljeni mehovi. Podoba 27. kaže navaden meh, ki dobro razpršuje in je po ceni. Komad stane 1 gld. 50 kr.; ako se jih vzame več skupaj, so pa že cenejši (1 gld. 30 kr.). Skozi livniku podobni nastavek se v na sredi razširjeno cev (posodo) nasuje žveplenega prahu do Vi Prostornine in se zamaši s plutovim zamaškom. Kadar delavec praši nizke trte, drži meh z levo roko med mehom in posodo, z desno pa desno mehovo platnico, dočim levo Fodoba Podoba 28. platnico nasloni na desno stegno. Na levi platnici je luknja, skoz ktero dohaja zrak v notranji del, kadar se meh raztegne; kadar se meh stisne, se ta luknja zapre in zrak uhaja skozi posodo in cev ter vzame s seboj mnogo žvepla. Ves na meh pritrjeni del je iz pločevine (pleha). Nekoliko drugačen meh kaže podoba 28. Ta je mnogo dražji in ne tako pripraven. Napolni se, kakor prvi. Kadar se rabi, se z levo roko drži za posodo pod nastavkom, desna pa z ročem goni meh. *) Dobro žveplo se dobiva v Gorici pri c. kr. kmet. družbi in pri trgovcu Giustu Maurovichu. Kvintal (metriSki stot = 100 kgi) stane 6 gld. 10 kr. _J8_ Za prvo žveplanje se lahko rabijo prav "priproste priprave, obstoječe iz visoke stožkovite posode, ki imaK spodaj nekoliko prediva, skoz ktero se. iz posode iztresa žveplo, S tako pripravo se potrati veliko žvepla in se neenakomerno požvepla; zato jih prav malo kje rabijo. Dobivajo se pa tudi zelo sestavljeni mehovi, ki sicer prav fino praše, pa stanejo 3—5 gld. in še ve6. Kjer so trte vzgojene na žici, se lahko praši s posebnimi stroji, podobnimi majhnemu trijerju. Tak stroj se obesi z motvozom okoli vratu in z desno rpko se vrti kolo, pritrjeno v valju. To povzroča veter, ki vedno enakomerno praši. Dobro je, ako se žveplo preseje na fiao sito, predno se napolni v meh, ter se popolnoma razdrobi, ker sicer kosci ovirajo fino razprševanje. Žveplati je treba počasi in enakomerno. Paziti je treba, da žveplo ne pride v oči, ker jako žge. V ta namen se lahko obesi čez oči kos tula. Posebao je treba paziti, da žveplo pride na grozdje, pa tudi na listje. Žvepla naj se le v tihem vremenu, kadar ni nič vetra. Dalje naj se žveplanje opusti v mokrih dneh, kakor tudi tedaj, kadar je po listju rosa. Če je po žveplanju vreme suho, je to jako ugodno za pokončanje bolezni, kajti vsled solnčnega pripekanja se začne žveplo nekako žgati, spreminja se v žvepleno sokislino, in ta pokonča vse glive, ne pa žveplo kot takšno. Ako torej po žveplanju ni gorko, se z žveplanjem ne doseže zaželeni uspeh. Seveda s tem ni rečeno, da mora solnce ravno tisti dan močno pripekati; saj žveplo ostane dolgo časa na listih in grozdih, če ni kmalu po žveplanju dežja. Ako pa se pripeti to, je treba iz nova požveplati. Kakor pri pokončevanju peronospore, tako mora tudi tukaj sredstvo rabiti prav zgodaj; kdor hoče doseči dober uspeh. Prvo žveplanje se mora izvršiti še pred cvetjem, in sicer prav močno, drugo koj po cvetju; pozneje se pa žvepla le tedaj, če se tu pa tam pokaže bolezen še na kakem grozdu. Z uspehom žveplano grozdje ostaae vedno ždravo in jagode se enakomerno debele. Žveplo, ktero je ostalo na jagodah, jim daje neprijetno zunanjost, kar naj pa vinogradnika nikakor ne moti, ker to umazanost opere dež, predno se začne grozdje mecati. Malo -pred trgatvijo naj se ne žvepla več, ker drugače more priti veliko žvepla v vino, ki dobi potem duh po žveplu. Ker se porabi na 1 ha pri nizko vzgojenih trtah komaj SOÄijf žvepla, znašali bodo troški približno 7, k večjemu 10 gld., ako vračunimo žveplo, meh in delo. Strupena rosa. (Perenosdora viticola.) Ker . je ta bolezen še bolj nevarna kakor grozdna plesnoba (Oidium Tuckeri) in je že povsod razširjena ter dela ogromno škodo, kjer se le. pokaže, izpregovorim naj še o nji nekoliko. Grozdna plesnoba in strupena rosa sta si glede pokončevanja popolnoma nasprotni; dočim plesnoba dela škodo na grozdju, oškoduje strupena rosa listje. Listje, napadeno od strupene rose, se kmalu posuši. Ta bolezen napada vse trte razven nekterih amerikank, pa ne vseh enako močno. Strupena rosa je gliva, kakor grozdna plesnoba, ter srka sok iz listov. Gliva pride na zgornjo stran lista, potem se zaje v list in na spodnji strani se prikaže v podobi tankih vejic, in na koncih teh vejic nastavlja seme (tros), ktero pade, kadar doziri, na spodnje liste, ali je odnese veter na sosednje, v ktere se zajQ ter nadaljuje svojo škodo. Ako se torej glivica zaje v list, t. j., kadar na spodnji strani lista, ob listnih žilah, opazimo majhne podolgaste ali okrogle sive proge, ali če list gledamo proti solncu in opazimo madeže oljčne barve, kteri postanejo pozneje rdeči, je že napaden in potem škropljenje nič ne koristi. Škropiti je treba, še predno se opazijo te lise in madeži, t. j., predno bolezen nastopi. Kdor škropljenje zanemarja, dela to v svojo škodo. Rdeči madeži niso vselej znak strupene rose, ampak lahko nastanejo tudi vsled solnčnih žarkov, pripekajočih na moker list. Ti so le rdeči, nimajo oljčne barve in ne sivih prog ter se prav kmalu posuše. _m_ Vso stvar natančno popisovati v sedanjih razmerah ni potrebno, kajti ta bolezen je vsakomur dovolj znana. Kdor hoče doseči pravi uspeh, naj se drži naslednjih pravil: S škropljenjem je treba začeti zgodaj, še pred cvetjem, kgdar trta napravi 4 do 6 listov. Škropi naj se s takimi škropilnicami, ktere prav fino razpršujejo tekočino. Pri škropljenju naj se pazi, da bode vsak list, dobro poškropljen, in sicer na zgornji strani. Ob prav vročih urah, t. j. od 11. ure dopoldne do 3. ure popoldne, kakor tudi tedaj, kadar je na listih rosa, naj se nikar ne škropi, kajti ob rosi se tekočina preveč stapjša in odteče, če škropimo v vročini, pa solnce ožge listje. Modra galiea in apno naj bodeta v pravem razmerju. Na Ihl (100 ž) vode se vzame l^/^kg modre galice in 2 do 21/2 kg gašenega apna. Da je dovolj aptfa, spozna se tako le: Zmes se pusti par ur, da se usede, potem se odstrani vrhnja mrena in tekočina se zajame s kozarcem; ako je čista, je to znamenje, da je dovolj apna v raztopini, če je pa še motna, (višnjeva), dodati je treba še nekoliko apna. Sama galiea, brez apna, ožge liste, če je pa preveč apna, se pa raztopina ne prime tako dobro in vsak dež jo opere z listov, če dežuje kmalu po škropljenju (V2 dneva), je treba iz nova poškropiti. Drugič naj se škropi čez 1 do l^a meseca, ko je trta napravila več novih listov, ktere je treba popolnoma poškropiti; na že poškropljene liste se ni treba ozirati. Tretjič naj se škropi navadno meseca avgusta. Za vsako škropljenje se vzame galice in apna v gori navedenem razmerju. Če se škropljenje opusti, listje zgodaj odpade, grozdje ne dozori in trgatev da le slab užitek. Ta rja pa napada tudi grozdje. Ejave grozdne jagode so take, kakor bi bile ožgane. Gliva se zaje ob jagodnem peclja v jagodo in napravlja rjavkaste lise po notranjosti cele jagode. Jagoda potem segnije in se naposled posuši. Nekteri popravki: Na str, 13. v 12. vrsti od spodaj popravi S v Z. » » 16. » 5. » » » > mezgu v mezgi. » » 22. » 7. > » » izbriši besedico in. » » 4B. » 1. » » zgoraj popravi tanjšano v stanjšano. > » 59. > 8. > > > > peronosdora v peronospora. Pripomnja: Mehove za žveplanje trt prodaja Anton Biasutti v Trstu (Via Barriera vecciiia, 10.)