6 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 ČLANKI IN RAZPRAVE ARHEOLOŠKE NAJDBE NA MORSKEM DNU SLOVENSKE OBALE ELICA BOLTIN-TOME Dragocen delež k poznavanju najstarejše pomor- ske preteklosti našega obalnega območja prispevajo ¦ nedvomno tudi arheološke najdbe, odkrite na mor- ' skem dnu. Danes poznamo tudi pri nas osamljena' najdišča blizu obale ali globlje v notranjosti Tržaškega zaliva pa tudi najdišča, ki leže na morskem ' dnu neposredno ob obali. Slednja so lahko povezana 1 z naselbinskimi ostanki, ki leže neposredno ob mor- ski obali ali pa so ostanki samostojnih, nekdaj obi obali zgrajenih arhitektonskih objektov. Večina pod- - vodnih in obmorskih najdišč je šele evidentirana ali le deloma raziskana. Ker pa že sedanji podatki opozar- jajo na pomembno vlogo, ki so jo odigrala obmorska naselja ali postajališča pri razvoju pomorskega go- spodarstva tudi tega dela Istre, kličejo po nadaljnjih, vsekakor sistematičnih raziskavah. Slovenska istrska obala ali obala Slovenskega Pri- merja se razteza od Savudrije do Lazareta na jugo- slovansko—italijanski državni meji in meri po merit- vah katastrskega urada v Kopru komaj 46,6 km. Predstavlja le majhen del vzhodne obale Tržaškega zaliva z dokaj plitvim morskim dnom. Plitev je predvsem naš slovenski del, ki doseže največ 20 me- trov globine. Izobata 20 m .se zelo približa savudrij- skemu rtu, Rtu Madona v Piranu, Rtiču Ronek pri Strunjanu in Debelemu rtiču pri Ankaranu. Ta okle- pa osrednjo ravan Tržaškega zaliva in se polagoma dviga proti obaU. Zato sta Piranski in Koprski zaliv plitvejša. Njuna globina meri največ 18 m. Še plitvejši pa so manjši zalivi, ki se vrste vzdolž obale.^ Izjemo predstavljata le 34 m globoka podolgovata globel pri Rtu Madona in 36 m globoka manjša globel pod sa- vudrijskim rtom. Kot pravi A. Melik, predstavljata ozki globeli kotanji, ki se zajedata do 15 m globoko v sicer plitvo morsko dno.^ Kot ostali del istrske obale je tudi obala Slovenske- ga Primorja že od antike do danes spremenila svojo podobo. Po podatkih geomorfologov se je v tem času dvignila predvidoma 2 metra.' Prekrila je antično obalo in z njo vred tudi ostanke na morskem dnu oh- ranjenih objektov in temeljev zgradb, ki so stale ne- posredno ob obali. K spremembi obale pa je veliko pripomogel tudi človek, ki je dolga stoletja izkoriščal dobrine morja in zato nasilno posegal v obalo, ob ka- teri je gradil pristanišča, čolnarne, soline, ceste, ob naši obali pa je zgradil tudi železniški nasip. Marsikje so bili tako uničeni naši najstarejši pomniki preteklo- sti, mnoga za našo pomorsko preteklost zanimiva vprašanja bodo ostala zato za vedno neznana. S podvodnimi arheološkimi raziskavami je začel pi- ranski muzej že 1963. leta. S pomočjo potapljačev Društva za podvodne raziskave in športni ribolov je bil do 1982. leta pregledan 150—200 m širok pas ; morskega dna vzdolž obale od Portoroža do Kopra. Ista ekipa je opravila tudi začetna raziskovanja v Fižinah v Portorožu in Simonovem zalivu v Izoli. V teh žal kratkotrajnih akcijah so bila opravljena le naj- nujnejša dela, ki pa ,so dala tudi pobudo za sistemati- čna arheološka raziskovanja, ki so v Simonovem zali- • vu že v teku. V teku pa so še vedno topografske razi- skave na morskem dnu. Arheološko potapljaško eki- po že od 1983. leta vodi arheolog in tudi potapljač dr. Timotej Knific. Ta ekipa pa je pregledala obalni pas ; morskega dna od Kopra do Lazareta na jugoslovan- sko—italijanski državni meji in deloma tudi morsko dno Piranskega zaliva ter morsko dno med Piranom in Strunjanom. Po podatkih, ki so nam jih zapustili : starejši raziskovalci, predvsem A. Degrassi, ter rezul- \ tatov topografskih raziskovanj zadnjih 25 let, pozna- i mo ob naši obali razmeroma dosti podvodnih arheo- : loških lokalitet. Od Portoroža do Lazareta pri Anka- : ranu so omembe vredne Fižine v Portorožu, Simonov ; zaliv in Viližan v IzoU, Žusterna pri Kopru in Jerneje- j va draga v Ankaranu. Na tem mestu nameravam < predstaviti le Fižine, Simonov zaliv in Viližan v Izoli, ; to so najdišča, ki jih najbolj poznamo in so bila že ; podvržena vsaj zaščitnim raziskavam. FIŽINE v PORTOROŽU v majhnem zalivu neposredno ob skladišču soli v ! Fižinah v Portorožu so bili med topografskim pregle- ; dom morskega dna 1963. leta najdeni na morskem \ dnu ohranjeni ostanki 60—80 cm širokih temeljnih \ zidov. Zaradi urejevanja plaže na tem delu obale je i prišlo že 1964. leta do podvodnih zaščitnih raziskav. Opravila jih je potapljaška ekipa piranskega muzeja, ki jo je vodil preparator muzeja in potapljač Mišo j Husar. Kot morsko dno v tem zalivu je bil tudi zid ve- ¦ činoma prekrit z muljem, ki ga je uspelo potapljačem ; na več mestih odstraniti. Tako odkrit 65 m dolg zid poteka skoraj vzporedno z današnjo obalo, od katere je tudi 40 m oddaljen. Na obeh koncih se na ta glavni zid navezujeta krajša vzhodni in zahodni zid. Vsi trije zidovi obdajajo dokaj obsežen pravokotni prostor, ki se vleče proti obali. Kot kaže fragment glavnega zidu, so bili zidovi dokaj solidno grajeni. Ob notranji stra- ; ni prostora je bilo izkopanih 5 manjših sond, v kate- i rih je ležalo več manjših kosov grobe rimske kerami- i ke. V izkopu ob zunanji strani vzhodnega zidu so ležali kosi dveh rimskih amfor, na zunanji strani ju- govzhodnega vogala pa so bili najdeni v zemljo zabiti ostanki lesenih količkov, ki so po analizi iz murvinega lesa." kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 7 Ti, med raziskavami zabeleženi podalici nam o ob- jektu in njegovem prvotnem pomenu ne povedo veli- ko. Možno je, da so zidovi pripadali večjemu, dokaj obsežnemu objektu, ki je stal nekdaj neposredno ob obali. Možno pa je tudi, da so omejevali rob obale, ob kateri so pristajale tudi ladje. To misel narekujejo predvsem ostanki kolov, ki so bili zabiti v dno ob obali in so bili verjetno namenjeni za privezovanje la- dij. Bolj zgovorne kot arhitektonski ostanki pa so ke- ramične, čeprav večinoma slabo ohranjene najdbe. Odkritih je bilo vsega 36 delov rimskih amfor in dve celi amfori. Le bolje ohranjeni predmeti so predstav- ljeni na tabelah T. II, III in cevasta amfora na T. I. Pregled najdb: 1. Rimska amfora cevaste oblike iz svetlordeče pečene gli- ne. Sestavljena je iz več fragmentov (inv. §t. 607; T.I:6). 2. Iz več fragmentov rekonstruirana rimska amfora iz svetlordeče pečene gline (inv. št. 605; T.11:1). 3. Zgornji del rimske amfore iz svetlordeče pečene gline (inv. št. 601; 1.11:2). 4. Dno rimske amfore iz svetlordeče pečene gline (inv. št. 590; T.1I:3). 5. Del trupa rimske amfore iz rdeče pečene gline (inv. št. 637; T.II:4). 6. Zgornji del rimske amfore iz rdeče pečene gline (inv. št. 634; T.II:5). 7. Zgornji del rimske amfore iz svetlordeče pečene gline (inv. št. 636; T.11:7). 8. Spodnji del vrča s prstenastim dnom. Glina je rdeče pe- čena (inv. št. 684; T.III:6). 9. Dno rimske amfore iz rdeče pečene gline (inv. št. 593; T.II:8). 10. Vrat rimske amfore iz rdeče pečene gline (inv. št. 595; T.11:9). 11. Del zgornjega dela glinastega lončka iz rjavo pečene gli- ne. Na zunanji površini so ohranjene plitve kanelure. Na notranji strani so vidni sledovi lončarskega vretena (inv. št. 560; T.111:1). 12. Zgornji del rimske amfore iz rdeče pečene gline (inv. št. 635; T.111:2). 13. Del zgornjega dela glinaste skodele iz rjavo pečene gline z ravnim navzven zavihanim ustjem (inv. št. 585; T.111:3). 14. Dno posode iz rjavo pečene gline (inv. št. 579; T.111:4). 15. Zgornji del glinastega lončka iz temnosivo pečene gline mešane z zrnci drobnega peska (inv. št. 569; T.111:5). 16. Dno majhne posode iz rdeče pečene in dobro prečiščene gline (inv. št. 566; T.1II:6). 17. Del zgornjega dela glinaste posode z lijakasto navzven obrnjenim ustjem. Glina je rjavo pečena (inv. št. 586; T.111:7). 18. Stožčasta konica dna rimske amfore iz svetlordeče pe- čene gline. Zunanja površina je rahlo valovita (inv. št. 587; T.111:8). 19. Del ostenja z dnom glinastega lonca iz rdeče pečene gli- ne (inv. št. 563; T.III:9). 20. Dno glinaste amfore iz rdeče pečene gline (inv. št. 584; T.1I1:10). V predstavljenem izboru najdb je zastopanih naj- več ostankov rimskih amfor, ki zaradi svoje priljub- ljene in dolgotrajne uporabe za točnejšo kronologijo najdišča niso najbolj uporabne, vsekakor pa nam bo- do v veliko pomoč. Med fragmenti amfor iz Fižin imamo primere starejših in mlajših tipov amfor, ki jih po kronologiji Dressla in Lamboglie lahko uvrstimo kronološko od 1. st. pr.n.št. do 4. st. n.št. Tipu am- fore Dressel 7, ki je datiran v 1. st. pr.n.št., pripada bržkone zgornji del amfore z lijakastim vratom in na zunanji strani rahlo odebeljenim ustjem (T.11:9) in verjetno tudi dno amfore s stožčasto oblikovano ko- nico (T.11:8).^ Starejši tip, datiran v 1. st. n.St., pred- stavlja tudi fragment posode z lijakasto navzven za- pognjenim višjim ustjem (T.111:7).* Vsekakor mlajša pa sta zgornja dela manjših rimskih amfor na T.11:2,' 7. Po isti kronologiji sta datirana v 2., lahko pa sodi- ta še v 3. st. n.St., kajti večji del amfore (T.11:2) s kratkim vratom in lijakastim ustjem je najbolj podo- ben zgornjemu delu amfore tipa Dressel 24 ali Lam- boglia 25.' Tudi ročaj ima na zgornji strani profili- ran. V isti čas so datirani tudi podobni fragmenti z otoka Raba.' Mlajša je amfora, ki ji je pripadal drugi manjši del (T.11:7), sorodna je tipu Dressel 30, ki je kronološko uvrščen v 4. st., lahko pa je tudi mlajši.' Med mlajše tipe amfor pa sodita tudi obe rekonstrui- rani amfori. Cevasta amfora ima analogije med am- forami tipa Dressel 37 (T.1:6), datiranimi v 4. st.^" Nekako v isti čas sodi tudi druga amfora trebušaste oblike, ki je kot prva sestavljena iz fragmentov; ti so ležali ob zunanji strani vzhodnega zidu. Ta tip amfo- re je pri nas redkejši (T.11:1), le posamezni primeri so bili najdeni pri nas na Jadranu.Oblikovno je amfo- ra najbolj sorodna tipu Dressel 30, ki je datiran v 3.—4. st.^^ Na prehodu ramena v trup so bile z ostro konico pred pečenjem dokaj grobo in površno vpra- skane črke (T.11:1). Kot je menil dr. Jaro Sasel, je pi- sec dokaj dobro poznal grško abecedo, ni pa bil vešč v pisanju. Netočen zapis osebnega imena »Theodo- rou« je verjetno zapisal lastnik amfore. Dokaj rusti- kalna izvedba pa ne pride v upoštev za časovno opre- delitev amfore. Vsaj okvirno pa se gotovo ujema z njeno datacijo. Arheološka potapljaška ekipa, ki sodeluje s Po- morskim muzejem in jo vodi dr. Timotej Knific, je 1986. leta na tej podvodni lokaliteti opravila nekaj potopov. Keramika, ki je bila najdena v mulju in je še. v obdelavi, sodi v tu predstavljeni časovni okvir. Ar- heološke najdbe z morskega dna v Fižinah so zazdaj še zelo skromne, saj so bile raziskave le kratkotrajne. Vseeno pa že opozarjajo na pomemben, žal še neznan arhitektonski objekt, ki bi bil lahko v uporabi skozi vse zgodnjeantično obdobje in tudi še kasneje. Sodeč po najdbah iz bližnje okolice, pa ni bil osamljen. Najbližje arheološko najdišče poznamo že na Bernar- dinu, kjer je bil med gradnjo novega turističnega na- selja Bernardin najden rimski nagrobnik iz 1. st. n.St." in debele plasti zdrobljenih školjk, na katere opozarja že B. Benussi, ki meni, da je bila že v zgod- nji antiki nekje v bližini tovarna škrlatnega rdečila.^* Omenja tudi druge naselbinske ostanke, žal pa ne na- vaja točnejših najdiščnih podatkov. Te bo tudi težko zbrati, kajti gotovo je, da je bilo veliko uničenega že 8 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 med gradnjo srednjeveškega samostana, ki je stal na ' hribčku, imenovanem Bernardin ob še danes ohranje- nih ruševinah gotske cerkvice. Ne nazadnje je treba omeniti še arheološko lokali- i teto v Fornačah, ki je od Fižin ob morju oddaljena le) dober kilometer. Do 1986. leta so bili od tod znani le skromni podatki o domnevni rimski vili rustiki, ki je ' v zgodnji antiki stala na kraju kasnejše steklarne in danes Morske biološke postaje Instituta za biologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani,^= 1986. leta i pa so med zaščitnimi raziskavami, ki jih je opravljal ' Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne \ dediščine Piran, prišh na dan še novi, danes še neob- < javljeni podatki in najdbe, ki kažejo na dokaj zgoden ! nastanek naselja v Fornačah. j Če upoštevamo vse navedene najdiščne podatke, ; morda ni drzna misel, da je v rimskem času na prede- i lu od Fižin v Portorožu preko Bernardina do Fornač v Piranu obstajal obsežen antični naselbinski kom- pleks, ki naj bi nastal že pred začetkom rimskega im- perija. Ker pa je to za nas nedvomno zanimivo nase- lje danes že precej pozidano, obsežnih raziskav ne \ moremo načrtovati. Na marsikatero že zastasvljeno i vprašanje bi dobili odgovor s sistematičnimi podvod- ] nimi raziskavami, na marsikatero pa bi odgovorila j tudi sistematična raziskava še ohranjenega naselbin- ! skega kompleksa v Fornačah v Piranu. SIMONOV ZALIV IN VILIŽAN V IZOLI i V Izoli poznamo kar dve podvodni lokaliteti. j Ostanki rimskega pristanišča so ohranjeni na mors- kem dnu v Simonovem zalivu in na komaj 2 km od- daljenem Viližanu, ki ob nizki gladini vode segajo de- loma tudi nad morsko gladino. Temelji rimskega pri- stanišča v Simonovem zalivu so razmeroma dobro i ohranjeni. Do ureditve nove plaže 1968. leta so ležali globlje v zalivu, ker se je ta zaradi dviga morske vode zajedal globlje v ceHno. Ob oseki je bilo lepo videti ; glavni pomol, bankin — rob antične obale in vaio- ] bran (si. 1, 2). Na to pristanišče so opozorili že P. ! Coppo, P. Kandier^* in predvsem A. Degrassi, ki je j zidove tudi prvi izmeril in pristanišče opisal v svojem ; delu I porti romani del'Istria skupaj z vrsto rimskih i pristanišč, odkritih vzdolž zahodne istrske obale.V j Simonovem zalivu je 1968. leta raziskoval tudi V. §ri- bar, ki je zabeležil nekaj novih podatkov predvsem ob robu takratne obale.Ponovno pa je bilo posneto i pristanišče v Simonovem zalivu med zaščitnimi raz- i iskavami 1968. leta, ki jih je opravil Pomorski muzej i »Sergej Mašera« Piran. Natančneje sta bila tedaj izri- sana pomol in bankin, medtem ko je bil valobran po- novno posnet šele 1988. leta med sistematičnim pre- ; gledom morskega dna. Tudi ta dela je opravljala po-1 tapljaška ekipa pod vodstvom Pomorskega muzeja i »Sergej Mašera« Piran. Rimski pomol, ki je danes nadziran, je bil 55 m ] dolg, 2,4 m širok. Grajen je bil iz do 2,5 m dolgih, \ povprečno 1 m širokih in ponekod tudi do 1 m viso- i kih kamnitih blokov iz peščenjaka. Ti so bih ob stra-1 neh vrečasto naloženi. Kaže, da se je ta pomol na po-1 sameznih mestih ohranil do 2,5 m visoko. Temelji ! stoje na 20—50 cm širši podlagi. Zgornja površina i pomola, ki je bila verjetno povsem prekrita z velikimi j kamnitimi ploščami, se žal ni ohranila. Močan je bil tudi bankin, od katerega se je ohranila vrsta do 2 m dolgih, 1 m širokih in 50 cm visokih kamnitih blo- i kov.^' Tudi bankin je danes nadziran, vendar se ob \ njegovi notranji strani še vidi ozek pas kamnitih zi- : dov. V program zaščitnih raziskav 1968. leta vaio- ! bran ni bil vključen, zato so bili do raziskav 1988. leta ' znani le podatki, ki nam jih je zapustil A. Degrassi, j SI. 1 — Ostanki rimskega pristanišča v Simonovem zalivu KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 9 SI. 2 — Temelji pomola rim- skega pristanišča v Simono- vem zalivu Nedvomno zanimiv je tudi podatek, ki je bil zabeležen med raziskavami 1968. leta. V 25 m dolgem izkopu v blatno dno, ki je potekal vzdolž takratne obale z začetkom 30 m od vzhodne obale, je bil odkrit večkrat pretrgan zid ali tlak iz manjšega kamenja ki je segal še v neprekopani del terena. Sodeč po fotografiji, ki jo je objavil V. Sribar, je možno, da gre za isto plast kamenja, na katero je že takrat opo- zoril in jo označil za kamniti tlak ob južni obali.^° Že zaradi zelo blatnega dna plasti kamenja ni bilo mogo- če slediti. Le na posameznih mestih med robom obale in bankinom, so v blatu oziroma mulju ležale posa- mezne plošče. Če upoštevamo podatke, ki jih je zabeležil ob antični južni obali že V. Sribar, je še bolj verjetna misel, da je bil širši prostor ob južni obali prekrit s kamnitimi ploščami. Žal pa ne vemo, kako daleč proti jugu je segal. Morda je 1968. leta ob stari obali odkrito kamenje predstavljalo južni rob v antiki tlakovanega manipulativnega prostora. Novi in nedvomno zanimivi so podatki, ki so bili zabeleženi med sistematičnim pregledom morskega dna jeseni 1988. leta, ki jih je opravljal piranski mu- zej pod vodstvom avtorice članka. Potapljaško ekipo je vodil arheolog in potapljač Vladimir Kovačič, ku- stos poreškega muzeja. Raziskave so bile omejene na prostor med valobranom in bankinom ter med pomo- lom in zahodno obalo zaliva. Ob vzhodni strani pri- stanišča je bil ugotovljen 7,5 m širok in 20—25 m dolg pas kamenja, ki ga sestavljajo tri vrste zidovom podobno naloženega kamenja, ki se vleče od valobra- na proti bankinu. Danes že precej porušen zid je mor- da sestavljal vzhodni rob antične obale. Verjetno je bil grajen podobno kot glavni pomol in valobran, le da je bil širši in skoraj gotovo prekrit s kamnitimi plo- ščami, saj je gotovo predstavljal tudi hodno površino ob rimski stavbi, ki je stala neposredno ob obah. Raziskave v tem delu zahva še niso končane, kajti te- meljni zid je verjetno ohranjen tudi na morskem dnu pri bankinu. Med raziskavami 1988. leta pa so bih odkriti ostan- ki temeljnih zidov stavbe tudi na nasprotni strani zali- va. Možno je, da so to ostanki temeljev nekdanje pri- staniške zgradbe, ki je tudi stala na kopnem nepos- redno ob obali. Na morskem dnu oziroma neposredno ob vzhodni obali so bili 1983. leta odkriti temelji stavbe. Ležali so neposredno ob obali in segali še v neraziskani del tere- na, (si. 3). Temeljni zidovi so obdajali večje in manjše prostore. Zidovi manjših prostorov segajo v nepreko- pani del terena. Podolgovat, 10 m dolg in 1,8 m širok prostor, ki ga obdajajo do 80 cm široki zidovi, obda- ja 2,8 m dolg monolitni blok laporja. Ta prostor je po vsej verjetnosti antično stavbo povezoval z vzhod- no obalo. Del tega prostora je 1957. leta odkril tudi V. Šribar,^^ medtem ko je njegov večji del še prekri- vala zemlja. Morje je namreč do izgradnje današnje- ga zaščitnega zidu, ki sedaj prekriva tudi temelje stav- be izpodjedalo rob obale in uničevalo neposredno ob obali ohranjene temelje rimske zgradbe. Med raziska- vami so bili odkriti tudi žal precej poškodovani frag- menti grobe rimske keramike, predvsem amfor in ostanki rimskih tegul. Rimsko pristanišče v Simonovem zalivu je tako kot zgodnjeantični naselbinski ostanki na kopnem le de- loma raziskano. Za nas tako zanimivo vprašanje, ki si ga zastavljamo v zvezi z dokaj obsežnim pristaniščem v Simonovem zalivu v Izoli pa ostaja še vedno od- prto. Temeljni zidovi rimskega pristanišča so dokaj do- bro ohranjeni tudi na morskem dnu v Viližanu ob nekdanji opekarni "Ruda", danes "Ferrotehna Izo- la". Tudi to pristanišče omenja že A. Degrassi,le da 10 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 SI. 3 — Temelji rimske stav- be ob vzhodni obali Simo- novega zaliva SO podatki bolj skromni. Oba pomola sta bila ponov- no izmerjena in detajlneje izrisana 1978. leta.^' Prvi pomol se vleče od obale proti notranjosti in je dolg 75 m in 4,3 m širok. Na ta pomol, ki je razme- roma dobro ohranjen, se pod kotom 85° naslanja drugi pomol, ki je speljan nazaj proti obali. Ta po- ; mol, ki je danes dolg 90 m, je izpostavljen tramontani \ in je zato tudi slabše ohranjen. Kamenje na več me- '¦ stih manjka. Zahodni, bolje ohranjeni pomol je gra-1 jen kot pomol v Simonovem zalivu. Povprečno 1 m ! dolgi in 0,50 m visoki kamniti bloki peščenjaka so ; naloženi ob straneh pomola, vmesni prostor pa je na-1 polnjen z manjšim kamenjem. Ta pomol lahko : spremljamo do današnje obale oziroma do roba nek- danjega železniškega nasipa. Verjetno je bil prav tako grajen drugi, daljši pomol, ki pa se nekako 2 m od j obrežja povsem izgubi. Danes se še ne ve, ah je pretr- i gan, ali je bil tu rob antične obale, na katero naj bi bil i sprva naslonjen. i Tudi v zvezi z rimskim pristaniščem v Viližanu se odpira vrsta vprašanj, ki se nanašajo na žal še nera- ziskano pristanišče in na njegovo povezavo z bliž-] njim, v antiki naseljenim prostorom. Zato nikakor ne ¦ smemo zanemariti že znanih naselbinskih ostankov, i datiranih v 2. ah 3. st. n.St., ki so bili odkriti na kraju | današnje »Ferrotehne Izola«," in najdb, ki so prišle; na dan med zaščitnimi raziskavami, ki jih je opravil | piranski muzej 1980. leta med gradnjo cestnega pri- i ključka obalne ceste »Izola—Piran«. V izkopu za] prepust P2 so prišli 20 m od današnje obalne ceste 2,4 m globoko v izkopu na dan ostanki zidu po vsej širini j izkopa (si. 4). Zid je bil med zemeljskimi deli deloma poškodovan, kaže pa, da se je ohranila njegova zu- nanja stran z ravno zunanjo površino. Ta del zidu je bil zgrajen iz 2 m dolgih in 1,5 m širokih blokov la- porja. Širina zidu ni znana, ker je bila njegova druga stran uničena. Kaže pa, da je bil zid zelo močan. Iz- kop je sproti zalivala voda, zato je bil s pomočjo vod- ne črpalke odkrit le 70 cm visok zid. Odkriti del zidu predstavlja le majhen del nedvomno daljšega in trdno grajenega zidu, saj sega v oba profila izkopa. Ta zid je bil, kot kaže, vzporeden z današnjo obalno cesto in zato je možno, da je del bankina nekdanje, po vsej verjetnosti antične obale, ki je prekrita z obalno cesto in železniškim nasipom. V istem izkopu, le 50 m južneje in 2,7 m globoko, so ležale na dnu izkopa ve- like kamnite plošče (1 x 2,5 m), ki so bile položene tesno druga ob drugi vzdolž spodnjega roba izkopa (si. 3). Segale pa so še v ne prekopani del terena. Prav tako položene plošče so ležale 2,45 m globoko v izko- pu za prepust P3. Ce strnemo vse do sedaj znane arheološke najdbe v Viližanu, na morskem dnu in na kopnem in upošteva- mo najdiščne podatke, vidimo, da so ležale 2 do 3 m pod današnjo površino. Glede na nivo ostankov anti- čnega pristanišča na morskem dnu, lahko nekako na tem nivoju pričakujemo tudi antično hodno površi- no, ki naj bi bila, sodeč po najdenih kamnitih ploš- čah, vsaj na tem predelu prekrita s kamnitimi plošča- mi. Dokaj obsežen naselbinski kompleks ob obah naj bi omejeval močan obalni zid, odkrit v izkopu ob da- našnji obalni cesti. Nekje med bankinom, robom an- tične obale in zahodnim pomolom pa moramo iskati tudi vhod v pristanišče, ki ga danes prekriva KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 11 Železniški nasip in obalna cesta. Za kronologijo naj- dišča imamo le malo podatkov, zato lahko na osnovi znanih najdb le predpostavljamo, daje bilo v uporabi v 2.-3. st. n.St. ZAKLJUČEK Arheološkim najdbam na morskem dnu v Simono- vem zalivu v Izoli in Viližanu v Izoli so se v zadnjih dvajsetih letih pridružile še najdbe v Fižinah v Portorožu, v Žu sterni pri Kopru in v Jernej evi dragi pri Ankaranu. Razmeroma vehko podmorskih objek- tov na tako kratkem delu istrske obale kaže, da je tu- di ta del polotoka, ki je bil v času rimskega imperija priključen teritoriju mesta Tergeste, prispeval po- memben delež k razvoju rimske pomorske trgovine, ki se je v tem času odvijala med Istro in Akvilejo ter drugimi rimskimi mesti sosednje italijanske obale. Sodeč po topografsko ugotovljenih najdiščih, je bil današnji slovenski del Istre dokaj gosto naseljen. Ve- čino naselbinskih ostankov, zlasti ob obalnem obmo- čju, pripisujemo danes rimskim vilam rustikam z več- jimi posestvi, obrtnimi delavnicami in predvsem v za- ledju ležečim naseljem.^^ Prav rimske vile rustike pa so bile nosilke gospodarskega življenja tudi pri nas v Istri. Dokaj gosta mreža lokalnih cestišč, ki je nasta- jala v tem zgodnjerimskem času v Istri, je povezovala v zaledju ležeča mesta z glavno državno cesto, imeno- vano Via Flavia, ki je povezovala glavna tržišča ozi- roma mesta Pola—Parentium—Tergeste. Povezovala je tudi tržišča ob obali. Pretežni del trgovine med Istro, Akvilejo in drugimi mesti vzdolž zahodne ja- dranske obale se je odvijal po pomorskih poteh, ki so vodile ob istrski obali, kajti pot do sosednje obale je bila po morju krajša in tudi lažja kot po kopnem, če- prav po za tiste čase razmeroma dobro urejenih ce- stah. To potrjujejo tudi ostanki rimskih pristanišč, ohranjenih na morskem dnu ob naši obali. O trgovskih stikih, ki so v rimskem času obstajali med Istro in Akvilejo, izvemo iz del antičnih piscev pa tudi kasnejših raziskovalcev.^* O njih govore tudi arheološki viri, ki pa jih ni malo. Istra je izvažala veli- ko svojih proizvodov, predvsem olive, olje, žito, vol- no, ribe pa tudi garrum — ribjo omako, ki so jo cenili zlasti bogati Rimljani. Istrske proizvode so pošiljali tudi dalje v Norik in Panonijo, kar potrjujejo tudi napisi na posodah in žigi, ohranjeni na amforah in opekah. Napis, ohranjen na rimski amfori, najdeni pri Ptuju, pove, da so bile v amfori vložene istrske (verjetno) olive.^' Na emonskem grobišču je bila naj- dena amfora z žigom istrske delavnice Laecaniusa Bassusa.^' Med najpogostejše uvozne produkte iz Akvileje sodijo izdelki iz stekla, sol, nakit, opeka in drugi proizvodi predvsem akvilejskih delavnic. Kljub precejšnjemu številu lokalitet, ki so razvrščene ob na- šem delu istrske obale, pa o pomorski trgovini pri nas ne vemo veliko, kajti naša podvodna in obalna najdi- šča so slabo raziskana in strokovno neobdelana. Zato o povezavi pri nas ohranjenih rimskih pristanišč z bližnjim ali daljnim zaledjem lahko le ugibamo. SI. 4 — Zid v Viližanu A. Degrassi domneva, da je bilo v Viližanu v Izoli, ; kjer sta ohranjena dva pomola, dokaj obsežno prista- | nišče, morda antične opekarne.^' Na kopnem v ne- i posredni bližini so bili najdeni ostanki lončarske peči. Možno pa je, da je bilo pristanišče povezano tudi z i naselji v zaledju. Žal nam podatki, ki so do sedaj še zelo skromni, o tem ne povedo ničesar. Kljub pestre- mu izboru žigov na opekah, najdenih med naselbins- i kimi ostanki blizu Viližana in okolici nimamo podat- kov, ki bi govorili o antičnih opekarnah pri nas. Predpostavljamo pa lahko, da je malo verjetno, da bi uvažali dokaj težak gradbeni material tudi na področ- je, ki je imelo na voljo v ta namen uporabno glino. Razen tega pa tudi vemo, da je v Istri tedaj že obsta- jala lončarska in opekarska industrija. Se vedno je nerešeno vprašanje o namenu dokaj obsežnega pristanišča v Simonovem zalivu. Sodeč po rezuhatih najnovejših raziskovanj, je verjetno, da je bilo v prvi vrsti namenjeno potrebam obsežne rimske vile rustike, ki naj bi stala neposredno v pristanišču že v l.st. pr.n.št.^" Sistematične raziskave naselbinskih ¦ ostankov na kopnem in pristaniških objektov na morskem dnu so že v teku. Že rezultati dosedanjih ra- ziskav pa kažejo, da so te najdbe v zelo tesni poveza- vi, zato jih tudi ni mogoče ločeno obravnavati. Se i vedno je nepojasnjena vloga podvodnega objekta v , Fižinah, najdišč v Žusterni pri Kopru in Lazaretu v j Ankaranu in ne nazadnje tudi v Viližanu. Ta najdišča ¦ bi nam bila lahko v veliko pomoč pri preučevanju rimske pomorske trgovine in njenih poti. Malo vemo tudi o nastanku naših obalnih mest Kopra, Izole in i 12 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 13 14 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 15 Pirana ter o njihovi vključitvi v antično pomorsko trgovino. Prepričani smo, da niso bila izključena, kajti malo verjetno je, da se pri iskanju obmorskih postojank ne bi posluževali tudi naravno zaščitenih delov severne istrske obale. Da teh krajev ne smemo zanemariti, nam potrjuje- jo najdbe amfor na morskem dnu pri Rtu Madona pri Piranu, ki so danes shranjene v Pomorskem muzeju v Piranu. Najdiščni podatki so zelo skromni, vemo le, da so do 1955. leta ležale blizu severne obale rta, 3 metre pod morsko gladino. Tipološko so amfore rauvrščene od 2.st. pr.n.št. do l.st.n.št.'^ (T.I:1— 4). Vsekakor sodijo med starejše tipe amfor, vendar je treba upoštevati, da je obliko amfore in način izde- lave dostikrat narekoval predvsem namen uporabe. Lahko pa so ležale tudi dalj časa uskladiščene in je bil isti tip dalj časa v uporabi. Amfore najdene v Piranu, so morda del potopljenega tovora, kar je lahko dokaz o prometu, ki se je odvijal v tem delu istrske obale v dokaj zgodnjem rimskem času. Tudi o najstarejšem naselju, ki je stalo na kraju da- našnjega Kopra, lahko le še domnevamo. Na otoku naj bi po mnenju. Šašla stala že helenistična postaja Agida ali Aegida,'^ ki je postala v sklopu provincial- ne uprave že »Oppidum civium Romanorum«. Ko je bila Istra do reke Rase priključena Rimu, je bila tudi Aegida dodeljena k ager Tergestinus in se zato prav- no ni mogla več razvijati v samostojno mesto. Verjet- no je ostala do konca rimske oblasti lokalno tržišče poljedelskih proizvodov. Za nas zelo zanimivo in še vedno odprto je vpra- šanje tržnih središč ob naši obah, med katera bo mor- da mogoče vključiti vsaj nekatere že znane podvodne in obmorske lokalitete. Žal vemo tudi malo o lokal- nih tržiščih, ki pa jih lahko predvidevamo pri vilah rustikah, ki so stale ob obali. Obstajala so gotovo tu- di lokalna tržna središča, kamor se je stekalo blago oziroma istrski proizvodi. Pri njihovem iskanju pa so nam lahko v pomoč žal večinoma topografsko zabe- leženi antični naselbinski ostanki globlje v zaledju Slovenskega Primorja. Kot kaže karta razprostranje- nosti najdišč,^' vodijo tudi ta najdišča po grebenih Šavrinskega gričevja v doline ob morju, kjer lahko iš- čemo tudi manjša tržna središča. Gostota naselij nas tako vodi v Jernej evo drago pri Ankaranu, v Koprski zaliv, na izolsko obalno območje, v Strunjanski in Portoroški zaliv. Eno takih središč lahko iščemo tudi na območju sečoveljske doline, kjer se je morje v an- tiki globlje zajedalo v dolino in kjer je topografsko ugotovljenih več antičnih lokalitet. LITERATURA IN OPOMBE 1. Milan Orožen-Adamič, Prispevek k poznavanju izobliko- vanosti podvodnega reliefa slovenske obale, Geografski vestnik, Ljubljana 53, 1981, 99. —2. A. Melik, Slovensko Primorje, Slovenija II, 1960. —3. M. Sifrer, Nova geomor- fološka dognanja v Koprskem Primorju, Geografski zbor- nik 9, 1965, 34. —4. Analizo lesa je opravil prof. dr. Šer- celj, ZRC pri SAZU, Biološki inštitut. —5. Dressel, CIL, j XV, T.II, N. Lamboglia, Sulla Cronologia delle Anfore ro- j mane di eta republicana (Il—I. secolo A.C.), Rivista di stu- j di Liguri 21, 1955, 143. —6. Iva Mikl-Curk, Sinteza rimske j materialne kulture v Sloveniji 1987, T. 19: 13.—7. N, Dres- j sel, n.d. T.II, N. Lamboglia, n.d., 143. — 8. V Dautova- I Ruševljan, Tipologija kvarnerskih amfora, Diadora 5, i 1970, 165. — 9. Dressel, n.d. T.ll., Lamboglia, n.d. — 10. ; I.e. — 11. V. Dautova-Ruševljan, n.d. 161. — 12. Dressel, : n.d. 13. E. Boltin-Tome, Rimski nagrobnik z Bernardina v Portorožu, Arheološki vestnik 27, 1977, 119. — 14. B. Be- nussi, Archeografo Triestino 14, 1927—1928, 258. —15. E. Boltin-Tome, Arheološka najdišča Slovenije, 1975, 146. — 16. P. Coppo, Archeografo Triestino II, 1924, 382; P.' Kandier, L'Istria 3, 1848, 52. —17. A. Degrassi, Scritti vari i di antichita 2, 1962, 821.-18. V. Sribar, Arheološko topo- i grafske raziskave v Simonovem zalivu v Izoli, Arheološki ! vestnik 9—10/3—4, 1959, 27. — 19. E. Boltin-Tome, Slo- 1 venska Istra v antiki in njen gospodarski vzpon. Slovensko j morje in zaledje 2—3, 1979, 45, si. 2. —20. V. Sribar, n.d., \ si. 11. — 21. I.e. — 22. A. Degrassi, Scritti vari di antichita i 2, 1962, 835, T.II:3. — 23. E. Boltin-Tome, n.d., 46, sl.3. j — 24. A. Degrassi, Archeografo Triestino 3, 1913, 123; V. j Sribar, Nekatere geomorfološke spremembe pri Izoli, doku- j mentirane z arheološkimi najdbami. Razprave in poročila ] 10, Geologija, 1967, 27. — 25. E. Boltin-Tome, n.d., j 52—57. — 26. S. Panciera, Vita economica di Aquilea in eta j Romana (1957), 46. —27.1. Miki, Hajdinske najdbe iz Ptu- i ja po 1. 1954, Arheološki vestnik 11 — 12, 1960—1961, 154; j 1. Mikl-Curk, Rimska amfora in mortarij. Kronika 26, j 1978, 2. — 28. L. Plesničar-Gec, Keramika emonskih ne- j kropol, 1977, 57. — 29. A. Degrassi, Scritti vari di antichita ! 2, 1962, 833. —31. E. Boltin-Tome, n.d. 56. —32. J. Sasel, Arheološki vestnik 25, 1976, 448. SOMMARIO I REPERTI ARCHEOLOGICI SUL FONDALE MARINO DELLA COSTIERA SLOVENA Elica Boltin-Tome Sull' area della parte slovena dell'Istria sono conos- cuti i giacimenti archeologici sulla terraferma e sul fondale marino. Sono situati nelle immediate vici- nanze sulla costa come pure in profondita all'interno, del Golfo di Trieste. Poiché in modo particolare i re- perti individuali nei pressi della costiera possano rap- presentare una preziosa fonte per un accurato studio del piu remoto passato marittimo della parte slovena del Istria, il Museo marittimo di Pirano ha gia inizia- to a parte dal 1963 con le ricerche archeologiche subacque. Sulla superficie di proporzioni relativamente limi- tate, cioe su una fascia di appena 46,4 km lungo la co- sta slovena dell' Istria, oggi, conosciamo i resti del porto romano che giaciono sul fondale marino del Golfo di Simone e a Vilizano presso ad Isola. Queste scoperte ha reso publiche gia A. Degrassi nella sua pubblicazione »I porti romani dell'Istria (scritti vari di antichita, 2, 1962)«. Questi dati sono stati integrati con delle nuovi reperti sul fondale marino. Le fonda- 16 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 mente delle mure dei cinta, individuate sul fondale marino del Golfo di Simon, permettano la ricostru- zione della forma originaria del porto romano e del suo collegamento con i residui delle sovrastanti colo- nie scoperte sul promontorio del Golfo. Con le ricer- che protettive del 1980 sono stati parzialmente com- pletati i dati sul porto romano a Viligiano. Sono state scoperte pure le fondamente delle mura di cinta a Žusterna, a Capodistria ed a Fižine presso Portorose. Ed e qui che il Museo nel 1964 effettuo dei brevi scavi di misura protettiva. Sul fondale marino a Fižine fu- rono scoperte le basi della mura di cinta di una co- struzione architettonica romana che si riferiscono probabilmente ad una costruzione oppure al porto romano e che grazie al recupero di due anfore e d'alcuni frammenti ritrovati nei pressi dela muraglia e possibile inserirli nel periodo dal I. fino al IV. secolo d.C. le ultime scoperte nelle vicinanze di un ampio complesso d'antica colonia a Fornace a Pi rano e na- turale porsi la domanda sul reciproco rapporto di am- bedue le scoperte del medesimo periodo. Le scoperte subacquee e certamente anche quelle littorali ci pongono davanti ad una serie di interroga- rivi strettamente connessi con il commercio marittimo degli antichi Romani, che si svolse lungo la costa del Littorale sloveno. A causa delle ricerche sulle scoper- te subacquee e dei resti delle colonie, eseguite pero in un modo piuttosto superficiale, non possiamo dare ancora delle plausibili risposte ai nostri interrogativi. In ogni caso, pero, in base alle fonti e dati archeologi- ci a noi tramandati e chiaro che pure questa parte dell'Istria fu inserita nel commercio marittimo che si svolse nel periodo della prima fase dell'eta romana tra l'Istria ed Aquileia, nonché tra le citta della vicina costa adriatica.