iTFVIlKA 3. MARC 1526 LETNIK IV, VSEBINA 3. ŠTEVILKE : OBRAZI IN DUŠE. XXXII. - GABRIJELA PREISSOVA. - (Marica Barlolovo.) Stra-i 65 tVJE. - Pesem. - (Krisline.)....................67 POVEST MALE DOKE. — (France Bevk.) — (Nadaljevanje.)........68 IZ SPOMINOV SOFJE ANDREJEVNE. - (Priredil han Vouk.)....... OEISHA. -- (Zvona Primčeva.)....................89. U ZBIRKE „VEČNA PLAMENICA'. - (Pesem.) - (Karlo Kocjančič.) . . . , 81 PISMO. - (Srečko KosoveL)................... ■ «1 BAJKA. Pesem. — (Srečko Kosovel.).............. , 82 O 8AHITIKI. - (D. A.).......................83 lE POGUMNO! — (Ksaver Meško.)................ „ 86 ŽENA KOT SKLADATELJICA. - (Milica Slnponova.).......... DVOGOVOR. - Pesem. - (Gustav Slrniša.) ..............89 SONET SMRTJ. -- Pesem. - (Srečko Kosovel)............ , 89 EZVESTJA: Naše delo. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higijena. — Gospodinj-sivo. - Kuhinja. — Iz naše skrinje........Stran 9«, 91, 92, 93, 94, 93, 96. ............PEIIOOA ZA ROČNA DLLA. ŽENSKI SVET P"® • Za Jngoslavijo lehw --naročnina; Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32, Naročila in naročnino Je naslovili na upravo .Ženskega Štela", LJubljana, Karlovška cesla 20 Uredništvo in uprava: Trsi, posta centrale, poštni predal štev. 384. — Izdaja .Žensko dobrodelno udruženje v Trstu«. Tiska .Tiskarna Edinost' t Trstu, Via S. Francesco 20. Upravništvo v Trstu, ulica Torre bianca šty. 39/1. NOV ZOBOZDRAVNIK Meduniv. LOJZ KRAIGHER SPECIALIST ZA BOLEZNI V USTIH IN NA ZOBEH z IZPITOM NEMŠKEGA DRŽ. ZOBOZDRAVNIKA SPREJEMA VSA ZOBOZDRAVNIŠKA IN ZOBOTEHNISKA . OPRAVILA v GORICI NA TRAVNIKU ŠT. 20, 1. nad. Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r. z Xi o. X. v Ljubljani, Mestni trg štev. 6, ker Ima ±o nad 10,000,000 Din. jamstvene glavnice . Vloge na hranilne knjižice In tekoöl< raćun obrestuje gr najugodneje! ■■■ Ivan Kerže - Trst Piazza San Giovanni štev. 1 ima v zalogi najraznovrstnejše hDhiiUsKe in druse hišne potrebščine [ iz aluminija, stekla, lesa in eiuälirane prsti. ■ □aaaaaaaaaanaaaaaaaaaaaaoaaiaiaaaaaaaDaaaaDaaaDDDĐDaaDaca I Mb ■■ MM JB ■■ speti eina trgovina vsa- ^ i ».XS.X F^^ kovrstnitiživiiisladicovod- g I f P S« A mm nih in svežili morsidh rib. g g Na željo razpošiljamo vsako količino tudi iiven Ljubljane. □ g ZaiĐaaTMilIiODZErtIranilirili „RIBA" - J. OGRINCl D Ljubljana, Gradišće 7. J D Q oaaDaDaDaaansasDaaaaaaaDaainiaaaaaaaaaoaaaaaDDaaaaaaaaDDa ŽENSKI SVE Obrazi in duše. XXXI/. GABRIJELA PREISSOVA. Po> cesti ob Blejskem jezeru srečuješ leto za letom stasito ^ospo, ki se živahno razgovarja s svojo družbo. Gre in kreta se živahno m nihče bi ji ne prisodil toliko let, kolikor jih ima. Je pač izmed onih ljudi, ki vedno snujejo, ustvarjajo in delajo, živijo s časom ter se ne utegnejo postarati. To je Gabrijela Preissova, češka pisateljica, ki je tudi mnogim Slovencem dobra znanka in prijateljica. Leto za letom je stalen gost skromne a krasno romantično ležeče hiše ob jezeru. Rada prihaja med Slovence v Sloveniji, katero je vzljubila kakor svojo drugo domovino in iz katere je zajela marsikatero snov za svoje povesti. «Bože, jak mam ten Bled rada!^ piše svoji prijatel/ici Slovenki. «Ko sem bila prvič tu, sem bila stara 23 let. Od vseh praških sopotnikov živi, žal le malokateri. Njih ni več tu z menoj, a priroda in nje krasota je še vedno ista. Bivala sem tudi tedaj v tem kmetskem domu, kjer sem zvečer poslušala klepanje kose in kjer je sivi ded molil naprej večerno molitev. Sedaj je že sin na njegovem mestu, osivel je in kleplje koso ter moli večerno STRAN 66._ŽENSKI SVE'r LETNIK lil. molitev naprej. Kosi mi pojo prav tako kakor tedaj in ob cesti se svetlikajo kresnice tako, kakor ko sem bila prvič tu.» Na prvi pogled napravijo Gabrijela Preissova vtis odločne m energične žene. In res, ona zna uveljaviti svoje sile, brez vsakega kolebanja gre naravnost k postavljenemu si cilju. Nekoč je bila na domu odličnega Slovenca zbrana mala družba^ med njo tudi Gabrijela Preissova. " Par gospodov je trdilo, da ne more doseči ženska na nobenem polju istih uspehov kakor moški, ker nima takih sil in energije, kakor jo imajo moški. Pisateljica je poslušala nekaj časa molče, petem je vprašala odločno: «Kaj, da v ženski ni sil? Vem, da jih v nekaterih ženskah ni, a koliko je moških, ki so istotako brez vsake sile in energije. Koliko je moških, ki žive tja v en dan kakor božji volki,. kakor stroji? Ako so v bedi, jo prenašajo, ne da bi se ganili, da bi izboljšali svoj in svoje rodbine težki položaj. Moja mati, n. pr. je bila dvakrat omožena in oba moža sta bila sicer dobra m poštena, a znala in zmogla nista več, nego je zahteval njun skromni poklic. Mati je pa bila polna energije, delala je veliko ter nas vse sama vodila in vzgajala; oče je stal pasiven ob strani. Ali moj prvi mož!") Težko si je misliti boljšega in poštenejšega moža, a sile v njem ni bilo nobene. Čimbolj so mi otroci odraščali, tem večje so bile potrebe, moževa uradniška plača pa vedno ista, majhna, nezadostna. Uvidela sem, da bi ob moževem zaslužku ne mogla vzgojiti svoje hčerke in svojih dveh sinov tako, kakor bi bila rada. Moji spisi niso mogli znatno zboljšati položaja; kaj naj storim? Treba je bilo odpomoči na vsak način. Začela sem zbirati stare umetnine in starinsko pohištvo in nato sem odprla trgovino. Šlo je dtibro. Nekateri ljudje so me gledali grdo; rekli so, da sem Židinja, češ, kaj mi je bilo tega treba. Kako mi je bilo treba, sem vedela sama. Sedaj imam zato veliko zadoščenje.» Gabrijela Preissova se je rodila 1. 1862. blizu Kutne gore, kjer je imel njen oče, Sekera, malo posestvo. Ko je imela devet let, so jo poslali starši v Prago, kjer je bivala pri sorodniku, pisatelju Františku Dvorskem, ki je s svojo soprogo Lujizo vplival jako blagodejno na vzgojo male Gabrijele. Posebno je znala sorodnica Lujiza vzbuditi v mali deklici narodno zavest m narodni ponos. Vcepila ji je za vedno v srce vročo ljubezen do češkega naroda in češke zemlje. Iz Prage je odšla v Hodonin k drugim sorodnikom, kjer se je poročila, stara šele osemnajst let, z uradnikom Preissom. Šele petnajst let stara je spisala Preissova svojo prvo povest, ki je bila natisnjena v koledarju Pospišilove. Njeno nravo pisateljevanje se je pa pi^za prav začelo z letom 1883., ko so se jele vrstiti njene povesti dVuga m ' ^ ^a»'"'!«"" Halbaerihom, a znana je le pod LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 75. za drugo v kratkih presledkih: Obräzky ze Slovačka, Ideali, Povidky, Z meho albu, Crty ze Slovačka, Nove obräzky a crty, Obräzky bez räma, Korutanske povidky, Kdyi hvezdy padaly, Jerla, TalmovS zlato, Zmitane haluze, Maky V üte itd. Njeni drami «Njena pastorkay> aH «Jemio» ter "Gazdina roba, aH «EvaT> sta dali snov za opero, ki se poje na čeških in drugih odrih. Njeni zbrani spisi, ki izhajajo od 1. 1910., obsegajo znatno število zvezkov, Gabrijela Preissova zavzema v češkem slovstvu odlično mesto in vsi večji leposlovni listi prinašajo njena dela. Leta 1897. je prinesla Slovanska knjižnica Andreja Gaberščeka v Gorici v prevodu njene ljubke '-Korotanske povesti-:^ in leta 1899. pa ista knjižnica njeno daljšo «K In ta .sila je bila velika, ustvarila je delo in obsijala najin mladi zakon s srečo in veseljem. Kmalu po najini poroki je Lev Nikolajevič dovršil «Polikuško» in izpilil povest «Kozaki», ki jo je izročil Katkovu za «Ruski Vestmk». Nato LETNIK iV. ŽENSKI SVET STRAN 75. je začel spis o «Dekabristih», ker se je živahno zanimal za njih usodo in delovanje, Ko je začel pisati o tej dobi, se mu je zdelo neobhodno potrebno, poročati, kaj so bili, odkod so prišli, in tako je šel od 1. 1825. nazaj do 1. 1805. Spoznal pa je, da se je v dekabristih motil, in leto 1805, je postalo na ta način začetek «Vojne in miru»; to delo je začelo izhajati v .Ruskem Vestniku», To povest, ki ji je Lev Nikolajevič prav nerad pustil nazW «romana»; je pisal z največjo vnemo; tb delo je napravljalo najino življenje izredno zanimivo. Leta 1864, je bil že velik dd povesti dovršen in Lev Nikolajevič je bral meni in svojima nečakinjama Lizi in Varji, hčerkama Marje Nikola-jevne, nekatera čudoivito lepa mesta iz nje, kakor hitro je končal pisati, V istem letu je v Moskvi bral nekatere odstavke dvema slovstvenikoma, in sicer Žemčuginu in Aksakovu, in nekateriin znancem. Vsi so bili navdušeni. Sploh je Lev Nikolajevič krasno bral, če le ni bil preveč razbunen. Spominjam se še, s kakšnim užitkom sem poslušala njegovo citanje Molierovib veselih iger, ko ni bil še zaposlen z «Vojno in mirom». Prva leta sm.o živeli v Jasni Poljani precej sami zase. Iz tistega časa ne bi mogla poročati nič zanimivega iz življenja ljudstva, družbe ali države; vse to je šlo mimo naju, nisva se zganila z našega posestva, nisva^ mc proučevala, nič videla ne vedela in se nisva za nič brigala. Jaz msem imela nobene druge želje, kakor živeti z o-sebami iz «Vojne m mim», ljubila sem tc osebe in sem zasledovala njih dejanja in razvijanje, kÄor da so žive. Najina vzajemna ljubezen, najini otroci, zlasti pa delo z velikinii, meni tako dragimi in pozneje od vsega sveta tako cenjenimi proizvodi mojega moža, — vse to je tako izpolnjevalo moje življenje, da nisem imela drugih želja. Le včasih, ko so bili otroci že v postelji, ko so bili rokopisi in korekture odposlani v Moskvo, sva se zvečer vsedla h klavirju m i^ala ^ četveroročno večkrat pozno v noč. Lev Nikolajeve je imel zlasti rad Haydnove in Mozartove simfonije. Jaz sem igrala precej .slabo-. Tudi Lev Nikolajevič je bil očitno zadovoljen s svojim življenjem. Leta 1S64, je pisal svojemu bratu: .Tako mi je, kakor da se šele pnienjaio najini medeni tedni, in mislim, da boš med milijoni ljudi našel malokaierega človeka, ki bi bil tako srečen, kakor sem Nekoč mu je neka sorodnica, grofica Aleksandra Andrejevna Tolsto-. jeva, v pismu očitala, da malo in poredko piše, nakar je odgovoril: «Les peuples heurex nont pas d'histoire*J, in tako je tudi pri nas.» Vsaka nova misel, vsako novo delo, ki ga je njegov veliki duh ustvaril, ga je navdajalo z veseljem. Tako je devetnajstega marca 1865, zapisal v svoj dnevnik: •) Naredi, ki so srečni, nimajo zgodovine. STRAN 76. ŽENSKI SVE'r LETNIK lil. Ravnokar me je dvignila v oblak misel, pisati o psihološkem razvoju Aleksandra in Napoleona.» Lev Nikolajevič se je jasno zavedal lepote svojih stvaritev; zapisal je v dnevnik: «Pesnik jemlje najboljše iz svojega življenja in ga podaja v svojih opisih. Zato so fi spisi tako lepi, ko je njegovo življenje grdo.>> Takrat pa ni bilo njegovo- življenje grdo, ampak tako čisto in lepo kakor njegova dela, S kakšnim veseljem sem prepisovala «Vojno in mir». «Zavest, da služim velikemu duhu in velikemu človeku», sem tedaj zapisala v svoj dnevnik, «mi je podeljevala moč za vsen, in v nelcem pismu na Leva Nikolajevića sem pisala; «Prepisovanje «Vojne in mira» me dviga naravno ali še bolj duhovno. Kadarkoli sedem k pisanju, me zanese v poetičen svet, in prevzame me čustvo, kakor da ni tvoj roman tako lep, ampak da sem jaz tako razumna.» V svoj dnevnik sem tisti čas zapisala tudi: «Ljovočka je vso zimo v razvnetem nastroju, med solzami in globokim ganotjem piše. Njegov roman «Vojna in mir» se mi zdi nekaj izrednega! Vse, karkoli mi iz njega bere, me gane do solz.» Se leta 1865. sem pisala m-ožu.iz Moskve, kamor je odpotoval, da gre po zgodovinsko snolv za svoje delo; «Danes sem prepisovala in brala nekaj naprej, česar nisem še poznala, in sicer ono mesto, ko nastopi ubogi obvezani starček Mak sam, da prizna svoj poraz, medtem ko ga radovedni pribočniki obkole in se on bori proti solzam, dalje njegovo snidenje s Kutuzovim. To mi je silno ugajalo in občutila sem potrebo, ti o tem pisati.» V novembru 1866. je Lev Nikolajevič pogc-stmna zahajal v muzej Rumjanceva in bral tam vse, kar se je nanašalo na proste zidarje. Predno je odpotoval iz Jasne Poljane, mi je vselej pustil prepisovalno delo. Ko sem ga dovršila, sem ga odposlala v Moskvo, in o neki taki priliki sem pisala možu; «Kaj si odločil glede romana? Zelo sem ga vzljubila. Ko sem odposlala rokopis v Moskvo, mi je bilo pri duši, kakor da sem poslala svojega otroka nekam daleč v velikem strahu, da se mu kaj ne pripeti.» Večkrat sem se pri prepisovanju čudila in nisem razumela, zakaj je bilo to aH ono mesto, ki se je meni zdelo tako lepo, popraivljeno ali črtano, in vesela sem bila, če je bilo zopet sprejeto. Včasih se je zgodilo, da je zahteval nazaj že odposlane korekturne pole in jih na novo prepisal, ali pa je brzojavil, naj zamenjajo kako'besedo. Tako sem se bila poglobila z vso dušo v to, kar sem prepisovala, da sem sčasoma sama čutila, če ni bilo kaj prav, tako na primer, če se je kaj ponavljalo ali pa če je bil kakšen stavek predolg. Opozorila sem na vse to Leva Nikolajeviča. Včasih se je veselil mojih opazk, včasih mi je razložil, zakaj mora ravno tako biti, LETNIK VI. ŽENSKI ŠVEf STRAN 11. priponmil pa je pri tem še to, da ne leži stvar v■ malenkostih, ampak v celoti. Prvo, kar sem prepisala s svojo sicer nelepo, toda razločno pisavo, je bila «Polikuška», a pozneje sem se dolga leta posvetila temu delu z užitkom in navdušenjem. Nekatera mesta iz «Vojne in miru» in iz drugih del je bilo treba mnogokrat na novo prepisati. Nekatera pa, kakor opis lova pri stričku v «Vojni in miru», so se posrečila, kakor da so bila vlita. Spominjam se, kako me je Lev Nikolajewc ploklical v svojo delovno sobo in mi prebral poglavje, ki ga je bil ravnokar dovršil, in kako sva ga bila oba vesela in se smejala. Ko sem prepisovala poetična in lepa mesta iz del svojega moža, sem pogostoma jokala, toda ne zgolj od ganotja, ampak tudi od umetniškega navdušenja. i : : , Globoko sem bila užaljena, ko je Lev Nikolajeve nenadoma prišel v slabo voljo, ker da mu njegov roman ne ugaja in da je žalosten. To razočarenje je prišlo^ posebno do izraza 1. 1864., ko si je zlomil roko in sem mu pisala v Moskvo; «Xa/ se ti je pripetilo, da si tako hkratu izgubil veselje do vsega? Povsod Ti je žalostno pri duši, nič Ti ni prav. Čemu se žalostiš in povešaš glavo? Spomni se vendar, kako si se veselil svojega romana, kako si vse dobro pretehtal, in sedaj ti hkratu ne ugaja več! Ne, ne, to ne sme bitih> Če je Lev Nikolajevič za nekaj časa prestal delati, mi je postalo dolgočasno, in sem mu pisala; «Ah, pripravi mi kakšno delol-.i Ko je v Moskvi prodal Katkovu prvi del «Vojne in miru» za «Ruski Vestnik» in dal prepisati rokopis po njegovem tajniku Ljubimovu, me je to užalilo in pisala sem možu: <^Tako težko mi je bilo, da si prodal svoje delo! Strašno! Tvoje misli, tvoja čuvstva, tvoj talent, da, tvoja duša — in vse to je prodano!» Ko je Lev Nikolajevič dovršil «Vojno in mir»,sem ga prosila, naj izda to krasno epopejo kot knjigo ne pa v časopisu, s čimer je soglašal. Kmalu nato je izšla sijajna ocena N, N. Strahova, o katerem je Lev Nikolajevič lekel, da je z njo uvrstil «Vojno in mir» na častno stopnjo, kjer se bo to delo trajno vzdržalo. Toda tudi ne glede na to, je Tolstejeva slava silovito naglo naraščala, njegovo slovstveno delovanje je postajalo vedno više in vedno bolj cenjeno in kmalu so ga začeli občudovati vsi narodi in vsi sloji. Kneginja Paskijevičeva je bila prva, ki je v dobrodelne namene prevedla v francoščino «Vojno in mir»^); Francozi so se sicer čudili, toda vedeli so ceniti delo ruskega pisatelja. Med mojimi papirji je prepis nekega pisma Turgenjeva, ki ga je pisal Edmondu Aboutu, v katerem je «Vojno in mir» visoko ocenil. Med drugim ") Pariz 1879. STRAN 78._^_ŽENSKI SVET_f.ETNIK IV, piše 20. januarja 1880; «...Un des livres les plus remarquables de notre temps» in «Ceci est une grande oevre d'un grand' ecrivain et c'est la vraie Russie,»*) L. 18&9. je bilo prvo izdanje «Vojne in miru» dotiskano in kmalu razprodano, nakar je sledila druga izdaja. Originalna je bila Ščedrinova sadba o tem delu; zaničljivo je izjavil, da ga «Vojna in mir» spominja na brbljanje pestunj in babic. Ko je Lev Nikolajevič izvršil to velikoi delo, ni bila njegova ustvarjalna sila nikakor že ugasnila. Nove načrte je snoval njegov duh. Tedaj je začel proučevati dobo Petra Velikega, vendar pa si vkljub vsem prizadevanjem ni mogel napraviti prave predstave o vsakdanjem življenju tiste dobe. O tem .■^em tedaj pisala sestri; iVse osebnosti iz dobe Petra Velikega stoje v zunanjosti dovršeno pred menoj: v krajih, z orožjem, po obnašanju; toda ne dihajo še; morda pa bodo vendar še oživele,» Te osebe pa niso mogle oživeti. Deset različnih začetkov je napisanih o tem delu iz dobe Petra Velikega, Nekaj časa je Lev Nikolajevič mislil, da bi napisal povest o zastavonoši Miroviču, toda ni izvršil načrta. V leiu 1870. mi je rekel, da ga mika napisati povest padle ženske iz visoke petrograjske družbe, in stavil si je nalogo, opisati življenje te ženske, ne da bi jo pogubil. Ta načrt je pozneje izvršil z novim romanom «Ana Karenina», in prav dobro so mi v spominu okolnosti, v katerih je začel pisati ta roman. Svoji stari teti Tatjani Aleksandrovni Jergoilski v veselje sem poslala njenega krščenca, mojega sina Serjožo, da bi ji bral «Bjelkinove povesti» Puškina, Pri tem je zadremala in Serjoža je pustil ležati knjigo na mizi" v sprejemnici, medtem ko je on šel v otroško sobo. Lev Nkolajevič jo je vzel v roke in prebral iz nje neko' mesto, ki se je začelo- «Gostje so se zbrali v letnem dvorcu grofa L.... Kako lepo, kako preprosto® — je rekel Lev Nikolaj evič, — «Naravnost k predmetu. Tako se mora pisati. Puškin je moj učitelj.» Tistega večera je Lev Nikolajevič začel pisati «Ano Karenino» in prebral mi je začetek; po kratkem uvodu, ki je govoril o družinah, je takoj napisal; «Vse je bilo zmedeno v hiši Oblonskih.,,» To je bilo v marcu 1872. Ko je bil prvi del Ane Karenine dovršen in mi je izročil drugi del v prepis, je Lev Nikolajevič nenadoma prekinil svoje delo, ker ga je vnovič prevzelo veselje do vzgoj eslov j a, o čemer je pisal 1. 1874. grofici Aleksandri Andrejevni Tolstojevi; «Zopet sem se poglobil v vzgojeslovje kakor pred desetimi leti. Pišem roman, toda ne morem se ločiti od živih ljudi, da bi se ukvarjal z namišljenimi.-» *) Ena najznačilnejših knjig našega časa. To je veliko delo velikega pisatelja in je resnična Rusija. letnik iv. ŽENSKI SVEt STRAN 79. Kakor mi je bilo težko poleg izpolnjevanja mojih materinskih in hišnih dolžnosti pomagati možu pri pisanju, tako sem pozneje to delo silno pogrešala, in komaj sem čakala, da bi se mož vnovič posvetil svoji umietniški nalogi. Razmere, v katerih je pisal «Ano Karenino», so bile mnogo težje kakor za časa pisanja «Vojne in miru». Takrat sva živela še v neskaljeni sreči, od takrat pa so nama pomrli zaporedoma trije otroci in dve teti. Tudi jaz sem zbolela, posušila sem se, bruhala kri in križ me je bolel. To je Leva Nikolaj eviča vznemirjalo, in ker je bil takrat v Moskvi zaradi predstojeće kure s kobiljim mlekom, je naročil profesorju Saharinu, naj me poseti. Zdravnik je dejal; «Morda niso živci v redu,» nakar je še očitajoče pristavil: «Vsekakor ste jo premalo čuvali.» Prepovedal mi je, ukvarjati se s poučevanjem otrok in prepisovati; tudi mi je predpisal molk. Potrebovala sem mnogo časa za okrevanje, tem več, ker sem moiala prebiti poletje v zelo neugodnih razmerah na Samarskih stepah zaradi zdravljenja s kobiljim mlekom, ki ga pa nisem prenašala. Bolna in potrta, kot sem bila, sem pisala sestri: «Levov roman se tiska in pravijo, da ima velik uspeh. V meni se zbuja, poseben občutek, da je pri nas doma vse žalostno, ko nas istočasno povsod proslavljajo.» Po «Ani Karenini» je Lev Nikolajevič želel cčistiti naše narodno slovstvo in vnesti vanje dela bolj nravnega in umetniškega značaja, zato je napisal vrsto poivesti in legend, ki so me tembolj navdušile, ker sem se mogla iz vse duše zavzeti za namen, kateremu so imele služiti. Spominjam se, kako sem nekoč na vseučilišču prisostvovala čitanju teh legend. Pisala sem o tem Levu Nikolajeviču v Jasno Poljano: «Legende so dosegle ogromen uspeh. Profesor Storošenko jih je krasno či/al. Občinstvo je tvorilo večinoma dijaštvo. Vtis, ki so ga te povesti napravile, je bil ta, da so pisane v izredno jedrnatem slogu, ne ena beseda ni odveč, da povsod zadenejo v živo, smotreno kakor akord. Mnogo vsebine, malo besed in do konca zadovoljive.» Vse te knjige so bile napisane v najsrečnejših letih najinega zakona, V začetku najinega zakiooia sva imela malo obiskov. Nekoč je prišel k nam Sologub, pisatelj «Tarantosa», z dvema sinovoma, razumen in ljubezniv človek, ki nam je bil vsem všeč in ki si je pridobil posebno mojo naklo-njeiost, ker je dejal Levu Nikolajeviču; «Kakšen srečnež ste vi, da imate tako žena» Meni je rekel tele besede: «Vi ste izvrstna .pestunja za talent svojega moža, daj Beg, da bi vse življeje na tej poti vztrajali.» Tega prijateljskega in modrega nasveta grofa Sologuba nisem nikdar pozabila m sem se vedno po njem ravnala, če so mi le moči dopuščale, (Dalje prih.) stran 80.___ŽENSKI SViJT LETNIK IV. Geisha. (Bajka. — Zvona Primčeva.) Daleč tam sredi nedoglednega morja se nahaja čudovita dežela, kraljestvo prečudne lepote, kjer domujejo rože sladkih imen: laminaceje,' kamelije, manjolijaceje in so iietrevi zlati in srebrni. Riževa polja se vrste v nepreglednost; zvesto bdi nad njimi boginja Amaterasu, Svet je čudovito pester, iz sladkih aolin prehaja v nehotične vrhove, kakor je velikan Asa-majama, ki v hudih časih bljuje ogenj. Toda to le tedaj, ko se stvarnik vesoJjstva, vsemogočni Amida, razsrdi nad svojimi otroki,__Drugače je dežela mirna ko cvet kamelije in blesteča ko perje ptice fung-huang. Po logih, med belimi brezami se šetajo sladkotihe geishe, nežne ko list manjolijaceje. Šepetaje si ponavljajo čudno lepe stihe «Manjoschu» in razglabljajo ljubezni iz «Monogatari». Ene pa ni med njimi, Nežnomala A-tsi-an je zbežala sama s svojim žalostnim hrepenenjem v gaj na Asamajamo, Nje oči žejno iščejo,___ Daleč, daleč tam blesti morje; tam je odšel,,. Kam? Misli male A^tisi-ane izgubljajo smer. Svet je tako zelo velik, A on se vrne, solnčno lep ko junak Taikosama, Vrne se, je vedno njen,,. Geisha se zamisli v ono jutro, ko je priletel šopek kamelij v njeno sobo in je pod oknom zaihtela njegova pesem: «Geisha, ti dete ljubo, kako težko je slovo — ti nočnih pravljic prelest, s poljubi odpij srca žgočo bolest! A-tsi-an, sladka geisha, ko kamelija vzduhti, nežna kot ti — geisha, čarobni moj cvet, tedaj povrnem se spet,,,» Kamelije že odpirajo čaše, A-tsi-an čaka. Glava mogočnega Asama-lame blesti v scJncu, Mala geisha ve, da domujeta v njej oglenj in smrt. Grozna misel vstaja v njej,---- Kamelije so se razcvele, A-tsi-an čaka v sfrašno-bolnem hrepenenju; «Geisha, čarobni moj cvet, tedaj povrnem se spet, ---» V njej kriči ljubezen, vsa blazna,,. Neko jutro, še predno je prva kamelija odprla prelestno čašo, je mala A-tsi-an planila v Asamajamo, med žareče kamelije, ki domujejo globoko, globoko-- «Geisha, sladka geisha, ko kamelija vzgori, vroča ko ti,, p» LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 75. Iz zbirke „Večna plamenica". (Karlo Kocjančič.) V nenavadno spomladanskem februarju 1925. v Ljubljani. Nekaj, kar me je ganilo; nekaj, kar se je misli mojih oklenilo in se i njihovimi živečimi podobami v mojih upokojenih nočnih sneh prikazuje: Ko sem se setal v večernem somraku sam zase med vrtovi, sem videl vejo poganjajoče^a drevesca odražati se z ostro očrtanim obrisom z akvamarinske trdine neba. (Na zatonu dva zaostala pramena, škrlatni in oranžni, iz spektra dnevne luči; od iztoka prvi šepeti zvezd.) Komaj rojeni lističi na veji so se v nemem začudenju pred božajoča roko vetrnjaškega večernika stisnili k materinemu telesu in se pomirjali, sesaje iž njenih nedri sladki sok življenja. Bolj bi me ganiti ne moglo. Kajti v tem kratkem hipa sem spoznal, da sta slehernemu nastajajočemu življenju rast in namen natančno zagotovljena po tej veliki naši čudotvornici naravi: s toplim žarkom solnca; z božajočim dihom vetra spočetnika; z neusahljivim vrelcem materine krvi. Pismo. (Sreč/to Kosovel.) Umetnost je religija modernega življenja. Kajti bistvo religije je usmerjanje življenja h končnemu cilju. Umetnost pa nam odpira vrata v pravo življenje, odstira zaveso pred neznanim, ki se skriva za vsakdanjostjo. Resnično obliko vesoljstva hoče spoznati, odkriti pravi obraz stvari, spoznati hoče pravice.življenja, ki ga oblikujejo, poživljajo in presnavljajo. Umetnost je živo spoznanje. Ni kakor znanost, ki nam kopiči «objektivnem^ izsledke, pa nam vseeno ne more povedati, kaj je življenje, kaj je tisto, kar ga večno napaja, giblje; tudi se ne vprašuje kakor znanost za «trajne» zakone življenja. Trenotka išče in v trenotkit sporno življenje: doživi ga. V tem trenotku se duša strne z življenjem in ga doume. V tem je bistvo umetnosti; živi stik med človekom in človekom, človekom in okolico, med človekom in vesoljstvom. Zato sodhbnost vedno bolj prezira okorelo racijonalno obliko, ker ta oblika le redkokdaj preplavi človekovo dušo, da vzvalovi in zaživi. Zato se sodobnost toliko bavi z iskanjem novih oblik, fv katerih vidijo nasprotniki moderne le «artizem») ker hoče, d — usojeno mu. je, da ostane morda še mesece in mesece brez zob. In po,znejši — t. zv. rahiticm zobje imajo na sebi taka svojstva, da še v poznejših letih kažejo na rahitiko mlajših let. V tem času se pojavljajo tudi izpremembe na prsnem košu in na trupu sploh. Rebra pri težji rahitiki močno otežujejo dihanje, radi česar so v takih slučajih zelo nevarne bolezni dihal, kakor; bronkijalni Stran 84. ženski sVEt letnik iV. katar, oslovski kašelj, ošpice i, dr. Ko začenja rahitični otrok sedeti, se mu mehka hrbtenica pod težo^ gornjega telesa zvije in ako se ne pazi in se bolezen ne zaustavi, ostane lirbtenica trajno skrivljeua — nastane grba. Pri sedenju si otrok zvije tudi roke, na katere se naslanja. Doslej je bilo govora o meč ali manj lahki obliki rahitike. Težjo obliko imamo v rahitiki nog. V začetku vidimo tam, kjer prehaja hrustanec v kost, t, j. na konceh dolgih kosti rok in nog odebeline. Prav se pa pokaže bolezen na nogah šele koncem prvega ali tekom drugega leta, tedaj namreč, ko otrok shodi. Videli smo že, da se bolezenski znaki pojavijo šele tedaj, ko se izvaja pritisk na mehke kosti. Tako se tudi noge skrivijo pod silo telesne teže. Pri nekaterih silijo pri tem kolena narazen (noge v obliki črke O), pri drugih pa drsajo druga ob drugo (oblika črke X), Po minuli bolezni se kosti v poznejših letih (4-6) več ali manj izravnajo, ako ni bila bolezen prehuda. Neozdravljene oblike se lahko pozneje kirurškim potom popravijo do gotove meje, V poznejših letih se rahitika redko pojavlja, a kadar se pojavi, g^jvorimo o «pozni rahitiki», Nezdravljena rahitika otrok, ki se nahajajo v slabih higijenskih prilikah, pa lahko traja leta in leta. Poleg teh pojavov na kosteh imamo še druge, iz katerih vidimo, da je rahitika, kakor omenjeno, splošna in ne samo kostna bolezen. Taki otroci so lahko razdražljivi — močno se «derejo». Ako jih pa pustimo pri miru, so zelo mirni, apatični. Nekateri se duševno slabo razvijajo, pozno na pr, izpregovorijo — drugi se razvijajo normalno, — zopet drugi kažejo celo večjo inteligenco. Drugače so otroci večinoma slabokrvni, slabih ter ohlapnih mišic in njihova prebava mnogokrat ni v redu. Često jih muči bronhijalni katar. Mnogokrat otroke prijemljejo krči, Rahitika je tudi glavni vzrok tetaniji, posebni bolezni, ki se odraža v raznih krčili in ki postane zelo nevarna, ako pride do krčev v grlu in sapniku. Predaleč bi zašel, ako bi hotel natančneje razpravljati o tem. Zdaj ko smo spoznali bolezen na zunaj, si oglejmo malo bližje še njene vzroke. Nekoliko časa so mislili, da nosi krivdo za bolezen hrana, v kateri primanjkuje kalcija, one snovi torej, iz katere večinoma sestoji kost. Že uvodoma siem pa namignil na drugo pot, na stališče sedanje zdravniške znanosti. Pravi vzrok rahitike je slaba, nepravilna prehrana in pomanjkanje svetlobe, solnca. Pod slabo prehrano ne smemo misliti enostavno pomanjkljivost v živežu — ne, lahko je popolnoma zadostna, da, celo obilna hrana, a je vendar slaba. Novejša raziskovanja so jasno dokazala, da za normalno življenje ne zadostuje le hrana, ki vsebuje gotovo količino beljakovin (meso, jajca, sir itd.), maščob, ogljikovih hidratov (sladkor in škrob v obliki kruha in drugih miočnatih jedi), raznih kovinskih soli in vode. Videli so', da so živali pri poizkusih vkljub zadostni taki hrani propadale, S tem so prišli do spoznanja, da so poleg navedenih za življenje potrebne še neke druge snovi, ki so jih nazvali vitamine. Razlikujemo tri vrste vitaminov. Eden med njimi je takozv. antirahitični LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 75. vitamin (ali A-vitamin), ki je neobhodno poitreben za telesno rast in prav posebno za rastenje kosti. Brez njega organizem nima sposobnosti, da vzame iz hrane kalcij in ga namesti v kosteh. Da ne bi vilamini predolgo oistali samo megleni pojmi, jih bom takoj malo obrazložil, vsaj onega, ki nas tu zanima. Vitamini so namreč snovi, ki se nahajajo med ostalim živežem in sicer v različnih množinah — nekatera hrana jih vsebuje mnogo, nekatera malo ali nič. Tako se nahaja mnogo antirahitičnega vitamina v mleku, surovem maslu, smetani, listnati zelenjavi, mesu, loju in ribjem olju. Nič ali malo pa ga je na pr. v svinjski masti, kruhu, raznih žitih. Pri tem je treba znati, da izgine vitamin iz vsakega živeža, ako ga dolgo kuhamo (posebno v kuhinjah za velike množice), kakor tudi pri sušenju (zelenjavte), konzerviranju (mesa) in kondenziranju (mleka). Sveža hrana je torej ona, ki edino oz. pred vsem vsebuje vitamine. Pri uživanju hrane brez vitamincv se pojavijo bolezni, ki jih nazivljemo avitaminoze. Med nje spada tudi rahitika. Hrana, v kateri ni ali primanjkuje antirahitičnega vitamina, je torej prvi in glavni vzrok rahitike. Zdaj bo razumljivo, zakaj je bolezen najbolj razširjena po industrijskih mestih, kjer ni dovolj sveže hrane na razpolago in kjer je toliko ljudi stisnjenih v tesna, vlažna stanovanja brez zraka in solnca. Taka «stanovanja» niso samo leglo rahitike, temveč nebroj drugih bolezni —■ sploh je občudovanja vredna ona korenika, ona žilava narava, ki kmalu ne podleže takim razmeram. Lep dokaz za to, da sta omenjena vzroka bolezni resnična, je to^, da je rahitika mnogo boilj razširjena pozimi kot poleti. Statistike kažejo, da obolijo na rahitiki glave predvsem v jeseni rojeni otroci (ki radi tega zaslužijo največjo pažnjo). Na eni strani ob zimskem času ni toliko sveže hrane na razpolago, na drugi strani pa matere iz prevelikega strahu pred prehlajenjem zapirajo svoje otroke skrbno v svojih stanovanjih in ne dovolijo ne zraku ne solncu dostopa do njih. Iz vsega navedenega se lahko sklepa na zdravljenje rahitike. Najgloblji vzrok tiči v nepravilnem življenju, večinoma vsled nerazumevanja. In -zato mnogokrat vodi že samo spoznanje do zmage — ko si spoiznal, odkod izhaja zlo, si naredil največji korak v borbi proti njemu. Potem ko si spoznal bistvo, naredi še en korak naprej, pa si pri kraju: odstrani vzroke in pogoje za zlo in odpravil si zlo. Najboljše zdravilioi bolezni bodi vsakemu — skrb, da ne oboHš. Kako naj varujemo otroka pred rahitiko? Nuditi mu moramo predvsem hrano, ki vsebuje dovolj antirahitičnjega vitamina, torej: surdvo maslo, sveže mleko («mleko izpod krave», ako je krava zdrava in pašena na bogatih pašnikih). Na drugi strani se maramo kalikor mogoče ogibati hrane, kjer je malo A-vitamina. Tako hrano mora vživati seveda tudi mati, dokler je dete pri njenih prsih. Poleg tega je otrokom potrebno solnce. Tudi po zimi treba nositi oz. peljati otroke na prosti zrak in solnce. Seveda je posebno pri- dojenčkih potrebna gotova pažnja. Prevelika bojazen pa ni STRAN 86. ^ žeNSKI SVET f.ETNIK IV, na mestu, rodi krmežljaivce in slabiče — kaj takega si, matere, vendar ne želite. Zatorej le na zrak in na soJnce z otroki. To velja že za zdrave otroke, prav posebno pa seveda za obolele. Tedaj se moramo gornjega čim strožje držati. Važno je pri tem, da spoznamo bolezen ob njenem prvem začetku. Čim prej se rahitika začne zdraviti, tem prej se ozdravi. Posebno važne so zato one prve izpremembe na glavi, ki jih prepozna zagotovo le zdravnik. S primernim uravnanjem detetoivega življenja se bolezen zaustavi. Ob brezbrižnosti njegovih skrbnikov pa napreduje do vse težjih oblik, tudi do takih, ko postane vsako sredstvo brez uspeha. Rahitični otrok je potreben posebne nege z ozirom na duševni svoj razvoj, ker kaj rad zaostane, afca ga zanemarjamo. Posebne mere treba podvzeti takoj, ko smo opazili grbo. Da se hrbtenica ne skrivi, je potrebna trda posteljica, a s posebnimi telesnimi vajami treba ravnati izkrivljeno hrbtenico. Velika nevarnost grozi ob času, ko otrok shodi. Ne smemo' ga siliti v to, dokler ima mehke kosti, ker se mu sicer skrivijo. Zelo dobro je večkratno kopanje. «Zdravila» za boJezen pa imamo v zgoraj naštetem živežu z antirahitičnim vitaminom. Najboljše je že itak dobro znano ribje olje, ki kaže zelo lepe uspehe pri zdravljenju rahitike. Kot nadomestilo za naravno solnce se uporablja posebno ob zimskem času takozv. umetno^ solnce (kremenjakova svetilka). Glavna in najboljša sredstva proti rahitiki so v naravi, dana so vsakomur — samo sezite po njih. Le pogumno! (Ksave^eško.) Peljal sem se po cestni železnici. Meni nasproti je sedel gospod srednjih let. Na nekem postajališču je vstopil velik in močan že starejši gospod, v obeh rokah držeč večje in manjše zavoje. Ni še utegnil sesti, ko je sprevodnik dal znamenje in voz se je z močnim sunkom zgenil. Novodošli gospod se je zagugal, se opotekel ter stopil gospodu meni nasproti z vso svojo ne posebno neznatno težo na čevelj. «Oprostite, gospod, oprostite!» se je opravičil naglo in toplo. je s poltihim, vdanim glasom miril gospod meni nasproti. Še nasmehnil se je, hoteč s tem podkrepiti zagotovilo, da nič ni; a sem dobro videl, da so se mu oči napolnile s solzami zaradi s silo zadržane bolečine. Novodošli gospod je odložil zavojčke, sedel ob neznanca ter se v vidni zadregi še in še opravičeval ter se hadoval sam nase zaradi svoje neokretnosti in nerodnosti. Da je deloma kriv tudi sprevodnik, niti omenil ni. Molče sem gledal prizor. Pa sem mislil: Kako mu je težko, da je proti volji povzročil neznanemu človeku bolečine! A kolikokrat stopajo v življenju ljudje hote in vede bližnjemu prav na srce in mu zavedno in namenom povzročajo boli. In ko vidijo, da trpi, jim ni najmanj težko, ne obžaljujejo, se prav nič ne opravičujejo. Še vesele se bolesti bližnjega in če vidijo, do se ne brani ali se morda ne more braniti, postajajo še drznejši, še bolj neusmiljeni jn si govore: «Le pogumno! Dajmo ga še! Le pogumno!» . LETNIK IV.__ŽENSKI SVET STRAN 75. Žena kot skladateljica. cMmca stupanova.) ! a ogromni stavbi sodobne glasbene umetnosti je delež žene relativno zelo majhen. Nikoli ni žena vplivala odločilno na razvoj glasbe, le malokatera se je bila povzpela tako daleč, da je mogla hodili po izhojenih potih, skladati v smereh, katere so začrtali moški. Jasno sliko tega nam nudi že zgodovina slovenske umetnosti. Imeli smo in še imamo dobre slikarice in (vsaj ' eno) kiparico, prav dobre pesnice in pisateljice, ki so ustvarile v liriki in epiki vzorna dela, dočim si je obdržal polje dramatike mož zase, in nimamo niti ene skladateljice. Podobne .......razmere so tudi pri vseh drugih narodih. To je tembolj čudno, ko ve vendar vsak glasbeni učitelj povedati, da so deklice povprečno veliko bol, glasbeno nadarjene kot dečki. Vzrok je iskati deloma v tem, da žena, pn kateri prevladuje čuvstvo, ne zna ravnati z golo, abstraktno, vseh zunanjih sredstev prosto obl.ko skladb, v nepravilni vzgoji učiteljev in starišev, ki navajajo deklice vedno samo k repro-duktivnosti v glasbi, torej samo k učenju klavirja, gosli, ,solopetja itd., rukok pa ne go,1,0 z njimi predmetov, ki so potrebni za samostojno ustvarjanje, kakor nauk o kompozici,., kontrapunkt, instrumentacijo in drugo. Mnogo krivde ima tudi preenostransko povdar-janje in pretirano zanimanje za modo. Ako hoče .rednje situirana zena korakati v obleki s svojimi scsestrami v eni vrsti, ako neče veljati za nekak živ anahron.zem, si mora svo,o garderobo neprestano popravljati, da zamore vsaj delno .ledit.. vsem kapricam mode, kar ji vzame skoraj polovico prostega časa. šele kadar se bo Žena popolnoma osvobodila modnih tiranij in diktatur iz raznih mednih centrov, si bo pridobila časa za studiranje vglabljanje in ustvarjanje, in šele takrat bo postala uvaževan,a vredna, opasna moževa tekmovalka. . „, Nekako od pričetka 19. stoletja naprej se je počela žena v večji meri zavedati svo,ih pravic, svoje notranje vrednosti. Logično je sledilo spoznanje, da ženi ni končni namen biti moževa igračka, v najboljšem slučaju zrcalo njegovih dobrih ali slabih lastnosti. Od tedaj datira tudi poglobljeno zanimanje za vse panoge znanosti m umetnosti, torej tudi za skladanje. V tem prednjačijo Germanke, katerim je bila osamosvojitev laž)a, ker sta pri njih um in volja najjačje razvita. V njihovih vrstah najdemo tudi na,bol|še skladateljice, dočim so Romanke le malo skladale, Slovanke pa skoraj nič. Ako pregledujemo glasbena dela, katera so ustvarile žene, vidimo, da so gojile v prvi vrsti miniaturne skladbe, predvsem samospeve s spremljevanjem klavirja. N,ih dela na tem polju so edina, katera dosezajo, mnogokrat celo prekašajo enaka moška de a, ker je pri pesmi pač odločilno globoko čustvovanje in natančna izdelava, dočim |e oblika prosta. Dalje so ustvarile žene še tudi dobre instrumentalne «kladbe, posebno za klavir. A tudi tu opažamo, da so gojile večinoma le skladbe prostih oblik, torej karakterne ali salonske komade (idile, arabeske, uspavanke itd.), dalje pesmi brez besed, etude fantazije, transkripcije, parafraze in podobno. Manj so se jim že posrečile skladbe, pri katerih je predpisana .stroga oblika ali kjer dela težkoče kontrapunkt. Tako opažamo da odpove žena vča,sih že v navadni zborovski skladbi. (Zanimivo je, da ni imela polifonska doba 14. do 16. stoletja niti ene skladateljice). Će pretehtamo vsebino del, ki so plod ženinega ustvarjanja, vidimo, da gre njeno ustvarjanje sporedno večinoma le s francoskim senzualizmom (da ponazorim glasbeno vsebino z raznimi filozofičnimi strujami.) Materijalizacija duševnosti prt filozofih trancosko-angleške smeri, prekomerno poudarjanje važnosti empirike je najbolj prijalo notranjemu doživetju in ustvarjanju žene, katera vsled tisočletne omrtvelosti ni bila dostopna drugim filozofičnim dogmam. Na tej stopnji doživetja in ustvarjanja so ostale skladateljice po večini še do danes, za kar imamo najboljši dokaz v osladnih skladbah STRAN 88._^_ŽENSKI SVET F.ETNIK IV, Parižanke Chammade, Cilj jim je le takojšni neposredni uspeh. Smer nemških filozofov, zlasti Kanta, ki je stremela za poduševljenjem materije in so pod njenim dojmom nastala grandijozna dela, kot na pr. Bachov Matevžev pasijon, je šla neopaženo in neobčuteno mimo žene. Ko je Mozart dvignil glasbo do izražanja osebnih občutkov, do subjektivnosti, je imel dovolj naslednikov. Tudi skladateljice so se ga oklenile (Angležinja Smyth], Beethovnova objektivnost v glasbi, njegova «svetna fUozofija v tonih» pa jc ostala brez naslednic. Še manj pa je bila žena kot dosedaj vedno ubogajoči, podložni spol zmožna, upodobiti Nietzschejevo «Übermensch»-filozo{ijo v tonih, kot je to storil Richard Wagner. Sodeč po dosedanjem razvoju, pa še pride ta njen čas. Sledi naj še kratek (seveda nepopolen) pregled najvažnejših skladateljic. Že- iz starega veka so se nam ohranila imena skladateljic. Tako sta nam znani llebrejki Mirjam in Deborah, Grkinje Sappho, Korinna in Myrthis. Izmed teh je najvažnejša Sappho (628-568 pr. Kr.), pesnica erotične',' eolsko-lesbijske lirike, katera je kakor vsi tedanji grški pesniki tudi sama skladala, Pindarjevi sodobnici Korinna in Myrthis sta pa skladali v resnem, vzvišenem dori:.kem slogu. Od grških pesnic in skladateljic nam je treba preskočiti dolgo dobo, več kot 16 stoletij, preden čujemo spet kaj o skladateljicah. Gandersheimska nuna Rosvitha v 10. et. po Kr., ki je spisala v latinščini 6 posvetnih igrokazov, je imela k tem najbrže tudi napeve, ker so delani po vzorcu starejših cerkvenih iger, v katerih se je mnogo pelo, a se ni nič ohranilo. Pesnica in ■skladateljica sv. Hildegarda {v 12, st,], opatica na gori sv, Riiperta, je skladala koralne melodije, katerih ima okoli 70. Doba večglasja in polifonije ne zaznamuje niti ene skladateljice. Pač pa najdemo v Firenci okoli 1. 1600 več žen, ki so se oprijele skladanja za takrat se porajajočo novo strujo v glasbi, homofonijo. Z vnemo so gojile dramatično glasba. Izmed teh je najvažnejša Francesca Caccini, hči Giulia Caccinija. Od njenih skladb je izšla v tisku samo knjiga kantat. Zložila je .pa tudi dve operi, pravzaprav baleta, od katerih se je pela ena kot prva opera na Poljskem, V iS, st. je bila znana kot skladateljica Marija Antonija (1724-1791], soproga saškega volilnega kneza Friderika Kristijana, ki je bila učenka v Draždanih delujočega Adolfa 'Hasseja, S svopmi operami v italijanskem arijoznem slogu (najbolj znani sta bili Trionfo in Talestri) je imela svoj čas velik uspeh. Sploh pa se je na dvorih raznih malih nemških državic glasba intenzivno gojila in nemških skladateljic iz krogov visoke aristokracije je bilo vse polno. Tako je na pr. saška kneginja Ana Amalija, nečakinja Friderika Velikega, izborno uglasbila Goethejevo Hriko. Tem visokim vzorom so tudi ostale Nemke pridno sledile. Znana skladateljica je bila Korona Schröter, ki je imela lepe koncertne pesmi in je kot prva ugla3bila Goethejevega «Erlkoniga». Mendelssohnova ljubka, inteligentna sestra Fanny Henselt, ki |e bila izborna pianistka, je tudi sama skladala. Pripisujejo ji par znanih «pesmi brez beised», Schumannova žena Klara roj. Wieck, ena najženijalnejših pianistk 19. st., je bila zelo plodovita skladateljica in je izdala celo vrsto svojih skladb. Njena isestra Marija Wieck pa je zasledovala pri skladanju le teoretične cilje. Lisztova učenka Ingeborg von Bronsart, soproga uglednega pianista in skladatelja Hans von Bronsarta, ki je bila tudi sama sijajna pianistka, je skladala pesmi, klavirske in orkestralne točke in je imela s svojimi operami, od katerih je najbolj znana «Hiarne», velik uspeh. Med Nemkami sta znani še Luisa Reichhardt in Mendelssohnova najljubša učenka Josipina Lang-Kostlin, Med Angležinjami se je proslavila le že imenovana Ethel Smyth. Njene opere se še sedaj z uspehom izvajajo. Norveška pianistka Backer-Gröndahl (t 1907] je zbudila pozornost z mojsterskirai orkestralnimi suitami, Holandka Kornelija van Osterzee (* 1863) pa.s simfoničnimi in komornimi iskladbami. Francozi so imeli prilično precej skladateljjc, od katerih pa sta postali širšemu občinstvu znani le vicomtesse de Grandval-Reiset (* 1830), ki je skladala opere in cerkvene stvari, in Cćcile Chaminade (* I860), kateri so se najbolj posrečile klavirske in orkestralne minijature, — Od slovanskih narodov t.hTNIK IV. ŽENSKI SVlii_STRAN 89. so imeli Čehi ludi par skladalcljic, katere pa se niso proslavile izven mej svoje domovine. V prejšnjih časih so mnogo igrali salonske komade Poljakinje Tliecle Badarzewske, zlasti njeno «La priere dune vierge». V zadnjem času je opažali živahnejše gibanje med skladateljicami. Porajajo as mlade in sveže moči, kot na pr. v Gradcu Margareta Zieritz, od katerih je še mnogo pričakovati. Želeti je le, da bi se tudi Slovenke priključile temu gibanju, da bi se tudi one zbudile iz spanja. Onemu pa, kateri ne veruje v duševno silo žene, naj veljajo besede Anatole Franca: «Ali ni to sumljivo znamenje, če odrekajo moški ženskam ves ženij in vsako intelektualno moč? Ali ni to bojazen? Relativno skromna sposobnost ženskega duha za ustvarjanje originalnih del kaj malo dokazuje; je samo škodljiva posledica tisočletnega varuštva. Orest pravi: Suženj izgubi pol duše.» g®®®®© Dvogovor. (Gustav Strniša.) Mali, kako je pod črno plašijo ? vse jaz poznam, ... In vendar veš, da komaj brali znam. — - V mračni zemlji srce je mirno, v duši je stkala večnost nebo, Mali, in Tvoje želje? sin moj, kako je lepo! — jsli jih, vesoljslva sinje ceste, Mali, li misliš na mene še kdaj ? sirune skrivnosti zvene: .... vsak! korak po njih ^ V mem trepece sijaj nov je oddih; brezkoncnosli m vzdrhleva nazaj v spomina mojega pel: ^^^^ _ v objem oirok — sirot. — ^ , Rad k Tebi bi še!! Mali, kakšen je raj ? ,, , , , , . Ni te poljubil še črnega groba pečal: - Vsak dih srca -- je bajni spev, . vsaka misel — boziih sanj odsev, . , i v v , , ., , , , do mene ti pol pokaže cas, VEak pogled - morje novih krasot ! - Mali, kam pelje le pol ? da skozi lobanje prazno oko - Slednji hip sem v novih sferah doma, O'e'lä" vse vesolje me pozna, O®®®®® Sonet smrti. (Srečko Kosovel.) In vse je nič. Te žametne oči Te lihe, črne, žametne oči so kakor žalosl, ki sirmi v sivino, mi s svojim temnim bleskom in milino njih temni roj prodira med tišino poljubljajo to sivo bolečino, kol zvok, ki se v šumenju izgubi. ki mojo dušo vsak dan bolj duši. Te tihe, črne, žametne oči so kakor črno žametno nebo nad ostro rano Krasa razprostrto. so kakor luč, ki dušo pomiri; ko ugasne nad pokrajino razdrlo, se v mehko temo duša polopi. stran 90. ženski sve'r letnik lil. IZVEST JA DAŠE DELO nem zbor«, je silno marljiva delavka v Ženska volivna pravica v Italiji. Tik mnogih ženskih društvih. Lani sta prejeli pred sklepom lista s7no doznate, da ie visoko odlikovanje «Polonije Restitute, dve izdal tržaški župan razglas, s katerim Demelova u Lvova ki ,e zbrala 12 T J T . ® ... . . vagonov srebra m vaöona zlata za poli- rsamania aa bodo vpisane v volwm ime- Narodno banko, ter Wronska, ki se je nik za občinske m pokrajinske volitve odlikovala z dolgoletnim uspešnim prosveL- yse one ženske, ki so ze ali pa bodo do- nim delom, vršile 25. leto do 31. maja letošnjega leta Najmoenejšc žensko društvo na Poljskem in ki odgovarjajo pogojem, katere pred- je «Narodna ženska organizacija», ki ima pisuje zckon od 22. nov. 1925. št. 2125. sedaj že 200 podružnic, V minulem po- (Naš list je ie lani natančneje poročal o slovnem letu je priredilo' okoli 1900 javnih tem zakonu.) la vpis je treba napraviti Predavan) Društvo deluje z največjo vnemo prošnjo najkasneje do 8. marca t. 1. Radi Po kmet.h. Ustanovilo ,e vec citalmc za zal^jučka lista ne moremo danes dati podrobne,Slh pojasnil in navodil; pac pa dvorano za ženska ročna dela, knjižnico in opozarjamo nase tukajšnje državljanke, čitalnico. Društvo je ustanovilo 2 ljudski ki imajo predpisana leta, naj čitajo toza- univerzi, 18 knjižnic, priredilo 24 tečajev devna poročila v dnevnem časopisju ter za analfabete, 12 razprodajalnic za knjige naj pravočasno poskrbe, da bodo vpisane in časopise, 56 podeželskih odrov, 6 kon- V voUvnem imeniku, certov, 5 razstav z ženskimi ročnimi deli ---- . ter 157 tečajev za razne goispodinjske str-o- Božičnica, [Dodatek k tozadevnemu po- ke. Organizacija vzdržuje bolnico za siro- rocilu v 2 štev. Ž, sv.) «Splošno slov. žen. mašne bolnike, zavetišče za porodnice, de- društvo v Gorici» je tudi letos obdarilo go- luje v odborih proti tuberkulozi, v odborih riške ubožncjše šolske otroke. Dasiravno je za zaščito male deee, za zaščito obsojencev bilo letos nabiranje dobrovoljnih prispev- in v odboru, ki deluje proti trgovini z de- kov vsled velikih zahtev vsakdanjega živ- kleli. _ Področje «Narodne ženske organi- Ijenja težje nego druga leta, je odbor ven- zacije» je torej silno obsežno ter združuje dar toliko nabral, da je lahko obdaril 120 obe temeljni točki svetovnega ženskega otrok. Društvo je razdelilo 72 parov čevljev, pokreta: skrb za prosveto in za socialno katerih večina je izdelek naših goriških blagostanje svojega ljudstva, slov. čevljariev. Ostahh 48 otrok )e p do- Slovenske umetnice na Francoskem. V bilo gornio m .spodnjo obleko ter tople vol- Nantu so priredili bojevniki s francoskih ncne sviter|e, katere nam |b prav llcno m „munskih bojišč veliko slavnost, ki je trpežno izdelala naša domača pletarna obsegala med drugim tudi svečano akade- Lojzke Rejatove. Društvo se le še posebe ^ umetniškim programom. Nastopili zavzelo za nekatere naiuboznejse druzme ^i^jj sloven,-,ki umetnici, ki ter nakazalo 14 materam listke za nakup študirata v inozemstvu, Jadviga P o ž e- jeslvm da |im m bilo treba stradati vsa| o „ ^ 1 o v a, izvrstna pianistka, ki studira v božičnih praznikih.__Barceloni, je svirala na akademiji Chopinov DO ^pnCll/PM QWFTll «Scherzo»; Rut Vavpotičeva, mlada 1 VJ ^CiJor\CiVl OVi-lU. plesalka, pa je nastopila z jugoslovenskim Državna diploma bolniške strežnice. V ple>3om po še neobjavljeni skladbi Požene-Italiji bodo uvedli nov zakon, po katerem love. Obe mladi umetnici sta dosegli ob bodo dobile državno diplomo tudi tem slavnostnem nastopu krasen uspeh, — strokovno izobražene bolniške istrež- O Vavpotičevi jc pisal «Ženski svet» že nice. Ženstvo mora le z veseljem pozdra- lani, letos pa nadaljuje pleisni študij v Pa-viti ta korak, ki pomeni veliko uvaževanje rizu pri sloveči ruski plesni pedagoginji ženskega dela tudi na tem človekoljubnem GonČarovi. polju, katerega so smatrali doslej manj vred-. Angleški prestolonaslednik, princ Galski, nega napram drugim ženskim mestom, je kaj poseben človek. Je navdušen šport-Obenem se odpira ženi v javnosti nova pot, nik, oblači se vedno po najnovejši modi, ali ki ji bo dala poleg gospodarske neodvisno- pravzaprav, ustvarja on novo modo. Njegov sti tudi priliko, da bo lahko dostojno uve- okus je merodajen za vse višje angleške Ijavila svoje najlepše ženske sposobnosti. kroge: kakor se oblači, kakor in kakoršno Žensko gibanje na Poljskem. Na Polj- kravato si veže, kakor nosi palico, kakršne skem imajo tudi žene volivno pravico, čevlje nosi, tako se glasi modno pravilo Dr. B a 1 i C z k a, ki je poslanka v držav- tudi za druge Angleže. letnik IV. ženski svet stran 75. Pred kratkim so pa hoteli slišati tudi nje- kah. Na Češkem je delalo v Rudogorju že govo mneje glede moderne ženske. Bil je v pred vojno 60.000 žen in deklet. Nemčija Johannesburgu v južni Afriki. Tam so prire- ima tudi veliko čipkaric. Čipkarstvo je zašlo dili njemu na čast sijajen ples. Pa ga je pri tudi v francoske in angleške kolonije in tisti priliki nekdo vprašal, kaj si misli o postaja nevaren konkurent, zlasti manjšim modernem dekletu. Princ je z nasmehom državam. pogledal vprašalca in odgovoril: To je, ka- [^ele pred očmi v prvi vrsti kor in kar razumemo pod moderno žensko, delavke, da bodo razumele položaj, v Ako menite tisto, ki kaže svojo vzvišenost J^aterem se nahaja naše čipkarstvo. Bolje je s tem, da ßi striže lase in puši cigarete ter Jel^ti vso zimo z malo manjšim za- posnema moške navade, potem vam odkrito sl^jl^^ni, kakor pa 1 mesec z navidezno vi- povem, da me prav nič ne zanima.» plačo. Ta prinčeva sodba je globoko zadela jo- p^.; jpi^j^jj organizaciji se bode treba vseh hanesburška dekleta. Nekatere so tako) za- j^j^^jj j^^ti odprta čele misliti na to, kako bi )lm cim pre] zra- . ^^^^ skrivna vralica «za vsak stli lasje, druge so opustile ka,en)e, zopet „sodepolne druge SI prizadevajo na vse nacme, da bi igji^.^ se oblačile čim bol) po žensko in zavračajo „ . . , _ .. , , . ,. celo športne obleke. Neki francoski list se Drsava bi morala nase cipkaretvo bol) vprašuje, ne bo li mnenje bodočega angle- podpirati. Poskrbeh smo, da bodo mlornii- ikega kralja vplivalo na sedanjo modo, ki «na naša ministrstva o vsem, da ne bode hoče vzeli ženi ono prirodno ljubkost in potem izgovorov. nežnost? Druga tehnika ročnih del je vezenje, ki Čipkaricam. Bojimo se, da bi naša čip- se uporablja za najrazličnejše predmete, karska obrt ne začela propadati. Pred krat- Razni trgovci zaposlu)e)o sicer precei vezil), kim smo čitale v naših tukajšnjih listih vendar trdimo, da bi lahko organizirali se nasvet, naj se čipkarstvo v idrijski okolici par tisoč žen m deklet za razna večla na- organizira, da se bodo izdelki uspešno pro- ročila. Danes gredo na pr. razne vojaške dajali pod skupnim vodstvom. Isti namen nabave še v inozemstvo, ker m orgamzi- ima tudi poziv «Državnega osrednjega za- rano delo doma. Oficirske epolete na pr. za voda za ženski domači obrt» v Ljubljani: mornarico se izdelujejo v inozemstvu, ker -- , ^ JI- 11 -- - ni nikogar doma, ki bi prevzel naročilo, kar «Važen gospodarski problem so nasi zen- ^ lahko izvršilo doma. Naše obrtne ski domaei obrti. V današnjem času nam pac , ^ .-^g^jiie „a stotine dobrih vezilj, ki ne sme biti vseeno, ali se izdelki, ki se da]0 , . j •• i j i napraviti doma, uvažajo ali izvažajo. To velja Prav rade pn,ele za delo. predvsem za naša ročna deia. Uvažanje žen- Državni osrednji zavod za ženski domači skill ročnih del je docela nepotrebno, pa naj obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4, I. hoče or- se že nanaša na katerokoli panogo ženiskih ganizirati žensko ročno delo in v to svrho ročnih del. Ker pa vlada pri -nas še precej bi potreboval informacij, ki bi služile kot nejasnosti glede organizacije ženskih obrtov, podlaga nadaljnjemu delu. Vse intcrersentke naj nam bode dovoljeno podati nekaj misli, naj bi javile naslov zavodu po dopisnici in kako bi se dalo to delo organizirati. navedle; Čipkarstvo razpolaga danes s tisoči ds- 1. Kake vrste ročno delo znajo (kleklja- lavk in je Še deloma neorganizirano. Zato ne čipke, šivane čipke, mreženje (file) na- ni enotnosti v cenah, materijalu in vzorcih vadno belo vezenje, pisano vezenje, speci- za eksport, kar dela pri kupčiji veliko jalne vezne tehnike, slikanje z iglo, zlato zmedo, ruši cene in ustvarja nepotrebno vezenje, fino belo vezenje, kineško vezenje, konkurenco. Tu je potreba, če že ne orga- arabsko apliciranje, vezenine ha koži in nizacije, pa vsaj skupnih domenkov, da se kožnate aplikacije, toledo). pokaže enotnost na svetovnem trgu 2. Koliko ur bi dnevno lahko delale. Da se morejo naročila izvršiti natanko in Na ta način nam bode mogoča evidenca pravočasno, je potreba, da primejo delavke vseh delavk, k^r je velike važnosti za preža vsako delo in izvršijo vsako naročilo, ker sojanje delovne sposobnosti.» le potem bode trgovec lahko oddal vso ----- blago in si ohranil odjemalca, delavke pa MATERINSTVO, stalen zaslužek. Če se pa branijo izdelovanja, na pr. meterskih čipk, se inozemci Kako odstavljamo dojenčka, obračajo navadno potem tudi tja za druge (Konec.] predmete, kjer dobijo metersko blago. In • danes ni svetovna konkurenca ravno maj- hna. Italija producira mnogo te robe, Fran- Dojenčku se da pri odistavljanju od mater-cija ima v Vogezih na tisoče delavk in Bel- nih prsi mleko potom steklenice, ako je še gija je znana po svojih najcenejših delav- premlad in prešibak, da bi se nadomeščalo STRAN 92._ŽENSKI SVE'r_LETNIK lil. materino mleko uaravnos.l z drugo hrano in rtdi talvo, da dobi otrok materino mleko: bi ga hranili še z žličko. Ako je pa dojenček zjutraj, predno mati odide, opoludne, ko se dovolj dorastel in krepak (v dobi od 9—12 vrne, ali ji nesejo dojenčka, kjer je zaposle-mesecev) je bolj umestno, da mu dajemo pri na, da ga tam podoji, in zvečer, ko se vrne odstavljanju hrano z žličko. Toda na to mati domov, ga zopet podoji. Tako se omo-treba privaditi dojenčka že med dojenjem in goči materi, da izpolni najsvetejšo materin-polagoma, kakor pri nadomestilu s stekleni- sko dolžnost, četudi je odsotna in ni treba, CO. Navadno po 8 9 mesecih dojenja zač- da odtegne svojemu lotroku najizdatnejši in nemo dajati dojenčku v malih množinah po najboljši vir zdravja, krepkosti in normalne-žlički nekaj hrane, ki sestoji najprvo v raz- ga razvoja. redčenem, malo oslajenera kravjem mleku. Sicer pa veljaj pravilo, da zdrava, krepka lahki mlečni ječmenovi kavi, lahki juhi. mati doji sama kolikor mogoče dolgo (9 me- To v začetku po enkrat na dan, pozneje secev) brez pomoči druge hrane, bodisi po-po dvakrat. Nato se mu začne dajati, seveda tom steklenice ali žličke, kajti .materino mle-vedno polagoma in v malih množinah, go- ko je najboljša hrana za dojenčka. Le v slu-Etejša hrana, kakor dobro kuhan gres na čaju telesne šibkosti matere in po zdravni-nileku, kruh dobro namočen v mleku — kovem navodilu naj mati delno nadomešča mleko mora bili. seveda razredčeno toliko, svoje mleko s kravjim mlekom. Akutne bo-kolikor je primerno starosti dojenčka — dalje lezni ne dajejo nikakor povoda za odstavlja-kruh dobro kuhan na vodi, kateri se pridene nje in mati zamore nadaljevati dojenje brez žličica dobrega oljčnega olja — takozvana svoje in dojenčkove škode. Zato naj mati le «panada», ki je lahko prebavljiva in redil- po primernem času in po dovršenem ter po-na, gres ali. riž dobro kuhan na lahki juhi, trebnem roku dojenja začne postopno nado-in postopno še drugo nepretežko in nepre- meščati materino mleko z drugo hrano. Nemastno zakuhano juho. Polagoma se začne z odpustljiv greh zagreši mati, ki se zBog ko-lahkimi m redilmmi pnkuhami,- s špinaco, m,oditete ali katerega drugega praznega z zmečkan;m krompirjem, dalje s kuhanim vzroka odtegne najslajši in največji mate-sadjem (kompot), ki mora biti tudi dobro rinski dolžnosti ter odtegne otroku vir hra-kuhanp m zmečkano. Napollšl ,e jabolčni ne, ki mu ga je morda narava določila. O ■kompot, katerega treba seveda primerno tem bi ,se dalo mnogo pisati in razpravljati, toda to bi moralo storiti poklicno in spret- Kakor pri nadomeščanju maternih prsi s nejše pero. Le kratko bodi omenjeno: steklenico, je treba tudi v tem slučaju skraj- «Oglej si, mati, okoli sebe in uvidela boš ne previdnosti. Paziti je treba, da se dojenč- nebroj zgledov materinskih dolžnosti, katere kov želodček le polagoma in z malimi mno- ti daje mati-žival. Prepričala se boš, kako žinami jedi privadi na drugo hrano. Sprva živali-matere vrše svoje dolžnosti napram se mu da druga hrana le po enkrat na dan plodu svojega telesa ter ga doje, ko je že m to tekom enega meseca. Najbolje je, da doractel in sposoben hraniti se sam z drugo se opoldne nadomesti materino mleko z dru- hrano. Hočeš-li biti ti slabša od neumne go jedjo — dojenčkovim kosilom. Po pre- živali ter se odtegovati dolžnaosti, ki je teku enega meseca se začne dajati dojenčku najslajša za vsako pravo mater?» -n- Tn% „ fd T hraniti dojenčka trikrat veliko umrljivost dojenčkov, kana dan z drugo, seveda vedno lahko in n,e- (erih matere ne morejo dojiti iz tega ali mu primerno hrano, kakor 'Sem omenila ze „„ „»i.i... Tr„„„;,i,__ ^oč^/nS, Un.bnS, ki" li^di® raztreseno, kjer močenim krunom, ^ j ^ ^ i • i ■ • • Opoldne - kosilo: mlečen gres ali riž, ali !.o IVeT^I" " f I,".''!;':«': Z. zpo- - J ,. ^ lago dober zdravnik, ki ise z vso vnemo za- «panada» ah pa gres ah nz na ,uhi. Vse se- V ^ . veda dobro skuhano. ^^ ^^ Zvečer večerja: zopet lahka ječmenova bro odgojo in rejo otroka s svojim zdravjem, kava ah mlečen gres ali riž. z moralno neoporečnostjo, z dobro voljo in To velja seveda le za močne, zdrave in dobrim stanovanjem. V vsakem takem kraju dobro razvite dojenčke in za one slučaje, posluje oblastvena nadzornca. Ta zahaja red- kjer so matere valed svoje zaposlenosti od- no na dom hraniteljice, nadzoruje, kako žena šotne celodnevno ali pa gotove dnevne čase. hrani in ravna z otroki, ji daje koristne na- Po času odsotnosti uredi mati temu primer- svete in obvešča zdravnika o zdravistvenem no dojenje otroka in hranitev z drugo hrano, atanju svojih varovančkov. Čim se opazi pri Ko pride mati domov opoldne, podoji otroka, otroku le najmanjši znak bolezni, pa ga pri tem pa se mora nekoliko odpočiti in ohla- dajo takoj v zdravniško oskrbo, diti, ako je preveč razgreta. Potem dobi do- Tako urejene dečje kolonije so nedvomno jenček popoldne drugo hrano in zvečer zo- najboljši način za nego dojenčkov, kateri pet materino mleko. Ce je le mogoče, se od- ne morejo biti pri lastni materi. Uspehi so letnik iv. ŽENSKI SVET STRAN 93. pr alo m.d 100 otroki, pre- GOSPODINJSTVO. Duščenirai tuii materi, petdeset, sedaj pa , , _ , „ j;„: Lro po takih kolonijah med 100 dojenčki Kako so se moje hčerke uc.U gospodmi- , .. ^ Stva. Sama ne vidim sicer nic cudncga na " ' --------tem, da znajo moje hčerke voditi gospodin]- HIGIIENA Stvo in da vkljub temu, da imajo višjo izo- Zavzivaimo sadie! ^^^ in lepo naprei. Toda Prav mnogo je še ljudi, ki ne vedo, kolike nekaterim mojim znankam se zdi to zelo važnosti je zavživanje sadja za človeški or- judno, češ: višja izobrazba in hišno delo, ganizem. Gospodii.je in matere, ki ne po- kako se to ujema? , znajo zdravilnih svojstev sadja, ga sma- Večkrat me je vprašala ta ah ona; «Kda| trajo kot nekak polizek, in ga privoščijo ste začeli uvajati dekleta v hišno delo?» le še otrokom, In vendar je sadje tako veli- Začela sem prav zgodaj, ko iso komaj stale kega pomena za naše zdravje, da, v mnogih i^jno na nogah, ko so jele tekati m se slučajih je naravnost zdravilo. igrati. Znano je, da otroci kaj radi posne- V boleznih, ki se navadno zdravijo le majo odrasle, da delajo najralšl to, kar de-v dragih kopališčih, se je izkazalo zavživa- lajo odrash. v . i» nje >sidja kSt ceno nadomestilo zdravilišč, Ko sem morala pospravljati stanovan j ki so dostopna le bogatinom. Da se čisti kri, sama, bile so mi hčerke vedno za petami, naj se poje zjutraj približno pol kg črnega Starejša se ,e hotela vedno izkazovati pred grozdja, k ima poleg zdravilnih tudi mnogo mlajšima dvema ter mi hitela pomagati z redilnili snovi. Pomaranče, smokve in ja- vso resnostjo. Dobila ,e malo bolka kakor tudi radičeve korenine m kazala sem )l del ali kot sobe, ki na bi bil rVgrad so izvrstno sredstvo proti nedelav- bilo vse do pičice tako m međ tem, ko sem nosli črevesa. Seveda je treba vztrajnosti, da pometala sama. Pohvahla sem |0, četudi m se doLže ozdravljenje' sitne in nevarne bo- bilo vse do pičice tako in med tem, ko sem lezni, ki se zdravi le v Karlovih varih. jih poslala po smetisni^co, cui„e m kartaeo PredM greš zvečer ,spat, zavžij nekaj dobro sem h tro izpopolnila dekličino delo Drugič zabeljenih radičevih koreninic; zjutraj na je najstarejša dobila drugo nalogo, druga tešče pa kakor je letni čas; par smokev, hčerka pa to, kar {e pre, imela stare sa se-iabolko ali pomarančo. Najbolje je, če imaš strica kmalu ,e zahtevala dela .^nskem zdravljenju se počutiš .e izredno - ki Ako se bojiš, da se ti neprijetno zlo po- bi vse radi vedeh m radi pomagah, ne sme vrne,- nadaljuj to zdravljenje še po dvakrat mati nikoli. . ^ . • . „ na teden. Če boli glavi in proti duševni utru- Zraven kuh.n,c so imeh otroci svoio sobo, jcnosti so jabolka posebno priporoči iva. kier so bivali m se igrali po dnevu. Ko se le Znano je, da zavživajo duševni delavci od kateri nehal igrati ,e moral pobrati vse ea,sa do časa po eno jabolko, kar jim osveži svoje igrače ter ,ih spravit, lepo na svo)e -LÄsii-Äl-'^ätniki Äf v s^:,lirtCi večkrat limonov sok, ki uravnava delovanje vse odrezke cun, m papirja, čreves. Če te močno boli glava, vzemi na- Jako rade so bile hčerke pri meni v ku- mesto navadnih praškov sok ene citrone v hinji, posebno če sem mesila sladko testo črni kavi ter počivaj nekaj časa. Kmalu ob- ali pripravljala kakšno nevsakdan|o jed. čutiš, kako je priprosto sredstvo dobro Imele so posodice, ki so zdržale vročino učinkovalo. Proti črevesnemu kataru se pri- štedilnika in tam so si v malem kuhale to, poročajo gosto kuhane jagodo, proti kašlju kar jaz v velikem. Ko sem mesila testo za pa kuhane borovnice s sladkorjem. kruh, potice, štruklje ali ka] podobnega, sem Prav tako naj gospodinja skrbi, da daje jim morala dati kos testa, da so ga razva- svoji rodbini dovolj sveže zelenjadi, ki je Ijale, nadevale in polagale poleg ino|ega, da za Moveški organizem zelo potrebna. je vstajalo. To je bilo veselega vzklikanla, Kdeč nos. Gospe, ki imajo pozimi na- ponujanja in pokušanja, če se je lepo speklo vadno rdeč nos, ne smejo nositi na obrazu m bilo okusno. , , , tančice; na njej se namreč zgoščuje para, Spominjam se, da sem bila neke počitki izhlapeva pri dihanju. V mrzlem vreme- nice bolna tako, da nisem mogla in nisem nu pa ta para zmrzujc in tančica postane smela vstati. Najstarejša hčerka le imela trda ter drgn^ nosno kožico, da vslad lega tedaj osem let, drugi dve sta bili po eno leto pordi. A tudi če ni mraza, se tančica pri mlajši. Še sedaj se moram veselo smelati, gibanju drgne ob kožo na nosu in povzroča če se spomnim, kako so gospodin|iIe one Lino aH vsaj začasno rdečico, posebno če dni pod vodstvom naajstarejše Ive. Kakor je bolj raskava in debela. —u— prava pravcata gospodinja le dajala ukaze stran 94. ženski sve'r letnik lil. na deeiio m levo, sama se pa sukala z vso naj gospodinja žc v jeseni misli nato. Jaz rcsnostlo v kuhinji m okoli ognjišča. Od aem nabrala jeseni akacijnega listja, đa po-casa do časa ]e bila na vratih moje sobe, sušila in shranila. Sedaj ga poparim zvečer da le vprašala to m ono, prinesla, da ji od- in zjutraj ga pomešam med drugo krmo, mcnm soh, sladkorja, masti itd. Tudi posušena detelja je dobrai še boljše Vse ostalo )e napravila mlada «ženica» v pa je tisto cvetje, katero poganja pozimi občo zadovolinost. repa in korenja. To pa ima gotovo vsaka Za vehko pospravljanje, razdiranje in sna- gospodinja, posebno na deželi. rarLsl kI"'! .^^^kega bi jim' dljali koruzo, bi se odebelile, a'nesle mrčesa. Ko }e bilo zvečer vse urejeno, da bi ne r^.Mfrf'pMf"'''"'' t'ädaj sem Krmo razvrstimo tako: zjutraj mehko in rekla deklicam: «Kako smo lepo naredile, „„j^, ^^^ J^ Za praznike, ko je v vsaki hiši več dela, I «m l^ana^^J^hk: LeTi""^ Zo^I^" so mi dopoldne hčerke pomagale vedno in „ . Ir , vsem, popoldne sem jih pa spremljala v ^ Premogom. Ne polagaj premoga čin, da je to za druge, bogate ljudi. In ko so ™ ä'" topluto na vse strani. Če blagrovale take ljudi, ki si lahko nabavjio poškropiš, vsebuje več sestavin in take stvari, sem jim odgovarjala: «Mislite P"™""« toploto. res, da Bo radi tega srečni? Bog ve, koliko Madeži od krvi na Ueh, Vzemi štiri dele iraajo nadlog, morda bolezni, prepirov doma vode in en del žveplene kisline ter izmivaj in četudi nimajo tega, vendar niso srečni, s tem madeže iz tal. Mila ne jemlji, ker je kajti čim več ima kdo, tem več si še želi.» mastno in pusti masten madež. Kislino, ki Po enkrat na me.3ec je hodila k nam krpat .°stala še v tleh, izribaj z lugom ali s pe-perilo in šivat otroške obleke dobra stara ženica. Navadno je ostajala po tri dni ih Kit za porcelan. Večkrat ti poči in se tedaj so morale dobiti tudi punčike prenov- odloči kois porcelanaste ali ,druge posode. Ijene ali nove obleke. To so merile male To si lahko popraviš sama: 4 dele arab-rokice, strigle in šivale, a stara, dobra že- skega gumija (kakoršen se rabi za lepljenje niča jim je ustrezala prav rada. papirja) zmehčaj v vodi; v njej raztopi še Tako so mi rastle hčerke ter se igraje ^ dele škroba (štirke) in 1 del sladkorja, učile goispodinjstva in četudi sta dve izvršili zmes deni v poisodico, to pa vtakni v univerzo in tretja dovrši kmalu višjo trgov- vročo vodo, da, se lepilo segreje. Potem pa sko šolo, vendar se ne ustrašijo nobenega namaži počene robove, sestavi posodo in hišnega dela. Ko so doma, pomagajo mi v ^^ ^^ mirno suši. vsem in povsod in obleke, ki so zdaj sicer Slišala sem tudi, da se počene fine male ■ Jako -priproste a ljubke, si šivajo same. porcelanaste posode zopet zlepijo, ako jih Maca. dobro zvežeš in prekuhaš v mleku. Seveda Kako naj krmimo kokoši? Krmljenje je pötem take posode dobre le, če jih ra-treba urediti tako, da kokoš ne poje več za mrzle jedi. nego stane. Zjutraj se ji da mehka hrana, Kit za porcelan sc dela tudi iz beljaka katera mora biti pozimi mlačna. Krma no 'n kmečkega ali parmiskega sira (parmezan), sme biti prevroča, ne preslana in tudi zmr- žganega apna in vode. Lahko uporabiš tudi zla ne, ker povzroča razne bolezni. Vsled apnen prah iz ruševin. M. Z. vroče hrane dobi kokoš piko. Odpraviš jo -- tako, da deneš kuro na gorko ter ji daš več- KIIHIMIA krat piti olja. Tudi ne sme biti krma pre- rvUUllNJrt. mehka, ampak drobljiva. Najboljša hrana je: Polenovka s sardelami: Razbeli v kozici krompir, olupki, repa in korenje; biti pa tri žlice dobrega namiznega olja, v razbe-mora kuliano m pomešano z otrobi — (po- Ijeno olje vrzi pol žlice moke, eno žlico sevici). Uobro le, da se primeša llrani neko- drobno sesekljane čebule, strok zmečkanega iko kislega a ne starega mleka ter zmletih česna in žlico drobno zrezanega peteršilja' kosti ali pa zdrob jenih jajčnih lupin; iz njih ko moka in čebula nekoliko zarumenila dobiva namreč kokoš apno, katerega potre- vloži notri polenovko, popoprai če treba buje za lupino svojega jajca. Skoraj neob- še malo osoli, v skledici razpusti pol žlice hodno potrebna je kokošim zelenjava. Po paradižnikove konserve na odcedku in jo njel rajsi neso m so jajca okusnejša. V zim- primešaj polenovki, nato deni' notri še skem času |e težko dobiti zelenjavo, zato eno ali dve osnaženi slani sardeli, dobro letnik iV. ŽENSKI SVET stran 75. premešaj in duši počasi na zmernem ognju, oijrski Ituharfiki knjigi sem našla še sledeči Medtem olupi tri krompirje, zrcži jih na recepti morda se bodo kateri baš po tem večje koščke in ckuliaj na odcedku. Ko so navodilu posrečili. kuhani, jih odcedi in prime.šaj k polenovki Imeti moraš najlepšo moko. Ze dan po-in pusti še 10 minut na ognju, predno daš prej jo presejaj in postavi na toplo blizu na niizo. peči, da se dobro pregreje in presuši. Za Zraven daš lahko še polento. navadno množino krofov zadostuje slabe Pošvrkana polenovka: Kuhano in osna- pol kile moke |42 dkg). Dobro zmešaj t ženo polenovko stresi na gorak krožnik, po- žlico stolčenega sladkorja, % 1 (slabo mero trcsi jo z drobnim peteršiljem in ošvrkni z tople .sladke smetane, 5 rlimen,akov 7 dkg razbeljenim presnim maslom ; in. drobtinami. raztopljenega surovega masla, dkg kva-Zraven daj kislo zelje ali repo. sa, raztopljenega v smetani. T« ^se se Ocvrta polenovkaiKuhano in osnaženo po- osoh m precedi skozi sito na moko lesto lenovko, (izberi večje kose) povaljaj v moki, dobro utepa, z leseno zlico jajcu in ribanem kruhu in oevri na finem se lepo loei od zlice m ,e ,ako mehko, namiznem olju. Ocvrto zloži na krožnik in Od pre] omen|ene moke oavzemi se pred garniraj z zelenim peteršiljem. Zraven sa- meisitvijo toliko, kolikor le rabis za posi-laio. - Manjše drobce pa pripravi za pred- panje, da narediš na plohu hlebčke m se t. jed: V kozico deni dve žlici olja, v razbe- ne bo prijemalo rok. Nikakor ne poveča, Ijeno vrzi pol žlice finih drobtin in malo se- mere moki, drugače ne bodo krofi rahli, sekljanega peteršilja; ko zarumeni, vrzi po- Ko je testo dobro utepeno, ga dem na polenovko notri in dobro premešaj in praži trošen ploh m zvalja, tako, da bo mlinec 10—15 minut. — Tako pripravljeno pole- visok za 3 hrbte noževe klinje. Izrezu) iz novko daš lahko po juhi na mizo. Je okusna njega oblike z okroghm gladkim kozarcem, in preprost obed nekoliko obogati. katerega moraš pa vsakokrat prej v moko Polennvka v šolali Kuhano in osnaženo zarezati, da se ga ne bo testo prijemalo, polenovko zabeli z oljem in jesihom. Vmes Te hlebčke polagaj na drugi, tudi posut primešaš lahko par slanih osnaženih in zre- ploh ter ,ih pokrl, s.prtiCem da ne dobe zanih Bardel in pol žlice zrczane čebule in trde skorjlce radi sušenja. Ta ploh mora zelenega peteršilja ter nekoliko popra. K biti na toplem, da hlebčki vzhajajo m sicer temu se poda vnies par na rezine zrezanih toliko, da so še enkrat tako visoki. Ako krompirjev. Utva. hočeš, jill nadeva, z marehcno marmelado. Jota ali postna minešlra. Skuhaj posebej druga ni dobra. V tem -'lup^m kg fižola in X kg kislega zelja. Ko je P«J testo Jako tanko, dem '« .hlebčke fižol dobro kuhan, V zmešaj V večjem pra- -nalo mannelaae, ker drugače bodo loneu s kislim zeljem. Razbeli na to K 1 '«žki m nelep. Nadevan hlebček pokr jes jedilnega olja in zarumeni na njem 3 dobre z drugim hlebčkom m urezes rob se enkrat žlice moke. Vlij prežganje v lonec, dobro z malo manjšim kozarcem. To moras sto premešaj ter kuhaj še vsaj dobre % ure. riti zato, da dobi krof oni pravilni vencast. Fižol osoli dovolj takoj v začetku ter pride- robček, po katerem se odliku,e pravilno ni kasneje kuhi še nekoliko soli ter po okusu narejen krof. , _ _ popra. Ta jed je na Tržaškem tudi prav pri- Me cvri Jlh v preveč vroci masti, da ne ljubljena in slovi kot nekaka tržaška poseb- bodo zarujaveli ali se hitro zapekli, pa bodo nost. V drugih krajih pridenejo tudi neko- pri tem še surovi v sredi. Važno ,e tudi liko krompirja, a prava tržaška jola obstoji to: ko vloziä krofe v mast, Jlh pokrlj; le iz fižola in kislega zelja. Prežganje mora ko jih pa obrneš, cvn odkrite. Odcejene biti prav gosto, da je tudi jotin sok gost. lepo naloži, potrosi z vanilijnim (slađkor,e.m Nekateri pridenejo fižolu takoj v začetku ter jih daj na mizo tople. Ce se bos na-2—3 istroke česna, da se dobro p,okuha s tančno ravnala po tem predpisu, bodo krofi fižolom. Tako kakor «jota» se napravi tudi lepi, lahki, visoki in dobri, postna mineštra s krompirjem in brez zelja. Ista ogrska kuharica pozna še drugi re-Namesto kislega zelja olupi, operi, nareži cept; V 9 dkg surovega masla zaporedoma na kocke 1 kg odbranega krompirja ter ga vmešavaj 6 rumenjakov, osoli, dodaj 1 žlico pridem k fižolu {% kg), ko je na pol kuhan, stolčenega sladkorja, K 1 slabe mere sladke Pusti oboje, da se skuha, in zabeli kakor smetane, 2'/, dkg kvasa in primerno koli-joto. Naposled vlij v jed par žlic kisa, da ise čino moke. Utepaj toliko časa, da se testo nekoliko pokuha. Če komu kis ne prija, ga lepo odloči od kuhalnice. Nato naj testo ne devaj v juho, nego ga serviraj posebej, vzhaja na toplem. Potem potrosi ploh z da si ga vsak poljubno vlije v svoj krožnik, moko, razvaljaj testo, razrezi ga s kozar- —a— ccm v hlebčke, ki naj še enkrat kipnejo Dobri krofi. V «Ženskem svetu» sem či- (vzidejo). Cvri jih kakor prejšnje v nepre-tala že več receptov za krofe. Najbrže so vroči masti, izprva pokrite, potem odkrite, vsi dobri, ali vsaki kuharici je znano, kako Neka gospa mi je rekla, (mislim, da sem težko se posreči baš ta jed, V neki stari čitala že tudi v tem listu), da je vsako STRAN 96. ^ žENSKI SVET f.ETNIK IV, testo izredno rablo, če nc sfresem vanje janju besed, vlada v hiši celih štirideset dni suhega sladkorja, nego ga prej raztopim v strah pred inajem; najbolj se boje «babinje toplem mleku ali vodi. M. Z . vročice»,(zastrupljenja krvi za časa poroda ^ , , . , ^ , T • ^ili po porodu.) Ker preži inaj na tako prili- Vecerja na kmetskem zcmtovanju. Lam ^^^^^ presekati. Mož princisc sc- sem bila povabljena na svatbo v neko vas ^^^ . nekolikokrat po postelji bhzu Postojne. Napravih so prav dobro go- ^^^ j^jg ^ besedami: «Ubil sem te, pre- stijo. Morda bo katera izincd dckiet-na- ^^^^^^ ^^^ moje hiše se spravi.:^ ročnic letos srečra nevesta. Ker so po naših vaseh že jako pomrle stare «ohcetne=, Še isti dan sporočilo vsem sorodnikoifi, kuharice, mladina pa ni vajena takih gostij, da se je rodil srn ah hči. Tretii dan po pobom morda s tem-le popisom kateri ^od^u. pridejo .obiskat mlado mater oz]i so-mstreöla ' rodniki, sestre, bratje, oče m mati; vsalc pa prinese darilo, katero obstoji večinoma iz Najprej smo imeli šunko s hrenom m v jgji^ hlebec belega kruha je obvezen za trdo kuhana jajca; potem juho z jeternimi očeta ali tasta Kolač prinese mati ali tašča, cmoki, nato ocvrto teletino s solato; za tem -i^o sta že umrli, pa prinese to brat ali se- rižoto, pozneje svinjsko pečenko z zeljno stra. Brat prinese jagnje aH prašička, seistra solato, nazadnje se kuhane češplje, ki so vino, rakijo, «sladko», jabolka i. t. d. («slad- kar ostale na mizi in si jih je vsak jemal, ko» je v sladkorju vkuhano sadje). Na ta kadar je hotel. Med tretjo in četrto jedjo so večer se zbereta obe družini, z njene in nje- prinesli na mizo kavo, in pa še enkrat na gove strani; prirede malo domače voselje, koncu. Vse skupaj je bilo tako lepo raz- katero se pri bogatih Makedoncih razvije v porejeno, da je vsa večerja trpela od osmih pravo razkošno pojedino. Nekaj, kar je za do ene. da se ni nihče prenajedel ene jedi, nas Slovence zelo važno in kar nam lahko vsaka jed je dobro teknila in ves Čas je bil služi za primer, je to, da se na ta večer prav lepo izpolnjen. Miza je bila poleg nikdar ne prepeva; prvič radi matere, kate- omenjenih jedi tudi lepo obložena s poti- ra je še slaba, drugo radi svečanosti večera cami in kolači. Rezika V. Gamcga. Makedonci spoštujejo ta večer s pobožno zahvalnostjo. Po večerji, kateri pn- ^ sostvuje tudi mati novorojenca, prinese ba- IZ NASE SKRINJE. bica otroka k mizi, odmota mu ročice in izreče kako lepo željo, n, pr,: Da si mi zdravo Makedonski običaj!. a golemo (veliko), da porasteš, da te Bog da (Nadaljevanje.) \ starišem! Na to ga da očetu, ako je sm, in govori; Da isi mi zdrav, da rastcs, da Za časa poroda , naj se mati. obrača bodeš junak, da boš pošten in močan! Nato na levo stran in naj se sploh čim manj gre dete iz rok v roke in vsak mu reče to, kreče, da bi se detetu ne omofcal po- kar misli, da je najbolje in najlepše. Vsak pek okoli vratu. Rodi se li dete s popkom obdari novorojenčka, kadar izreče željo, s okoli vratu, znači, da so ga hotele za- kruhom in novcem in mu reče: «Od teh dveh daviti čarovnice, a se jim ni posrečilo, za nikdar ne beži in da bi jih vedno imel!» Dobi kar se čestita materi. Kadar se otrok srečno se vedno kak šaljiv stric, ki želi detetu, ako rodi in je mati še pri moči, okopljejo dete je moškega spola, še; Dvadeset da jih zalju- V živi vodi (studenčnica ali voda iz bunara, bis, d&set da jih poljubiš, a eno za ženo da t. j. vodnjak z izvirno vodo). Voda mora biti vzameš». Ako je otrok ženskega spola, ftiu vedno vroča, po kopelji pomažejo dete z ma- rečejo: «Sto da jih lažeš, enega da vzameš.» slom; v to svrho je najbolje maslo, katero Navadno pristavijo še: «Da bodeš velik (veli- pripravijo v maju. Za umivalnik isluži velika lep (lepa), da bodo vsa dekleta za te- skleda (čmja), ki je največkrat bakrena ah obračala oči, da bodo vsi fantje za teboj lončena; v tej skledi si babica opere roke obračali oči». Po končanem obredu leže' in vise, kar je od porodnice še krvavega. Na- j^^^ti z novorojencem, nato ji tašča ali mati to postavijo umivalnik na tla m srečna mati Qb^^i oJ^qü ^j-atu moder ali rdeč trak (suka- mora trikrat preskočiti skledo z desne na Vsak, ki jo pride obiskat, mora najprej levo in trikrat reči: «3 tovara nosim, maja pogledati trak, potem šele mater in dete. ne nosim.» Inaj je namreč zli duh, kateri j^ko .se varuje mati pred pogledom zlobnih nosi bolezni v hišo. S tem, da skoči porod- ggj^ ^pj-^j urokom). Včasih osumijo kako niča preko sklede in trikrat izreče: tri tova- ^^^^ slabe oči; če taka pogleda dete ra nosim, inaja ne nosim, se zagovarja maj ^eče, da je lepo, mora mati dete obri- (bolezen), da nima moči napasti porodnico s^ti, češ, da se s tem urok izbriše. Črez tri ali novorojenca. - ^ni po porodu lahko pridejo porodnico obi- Ako pogreši žena, da ne skoči črez skle- skat sosedje in prijateljice. Palje prih.) do v pravi meri ali da se pomoti pri izgovar- Mara Husova. ®®0E5©© čitajte 1 Važno za vsakogar! POMEN „JUHANA" za prehrano in zdravje. že dolgo se splošno občuti potrebnosl In pomanjkanje mogočno ktepčllnega pripomočka ? prehrani človeka. Napornosti sedanjega življenja ne zadošča vec navadna hrana, ki slabega pač nasiti, moči mu pa ne daje- Redilni ekstrakt JUHAN omo-Boža z malim stroškom dobro, zdravo In izdatno se hraniti. - Za strošek manj kot 1 dinar na dan dobavi ,JUHAN« telesu toliko redilne vrednosti iz žlahtnih beljakovin, mesnih in rastlinskih, da postane s tem pripomočkom najpnpro-stejša hrana izdatna in slastna. - JUHAN« krepča tudi prebavo in preganja želodčne slabosti. - ,]UHAN- se vživa na način, da se vlije v navadno juho ati slan trop ali v prikuhe. Mesni juhi dä nepopisno okusnost in redilnosi, brez mesa pa napravi iz kropa izvrstno pravo juho. „JUHAN" je oživljajoža in brez primere zdrava hrana. Stori človeka dobro razpoloženega, rejencga in močnega. Za slabotne otroke, bolehne, medle in nervozne ljudi pa je JUHAN" naravnost čudodelna hrana. — JUHAN" se dobi v vseh boljših prodajalnah zivit. Glavna prodaja: Ljubljana, Gradišče 13 15-letno jamstvo ima le älvalnl stroj „STOEWER«, katerega lahko z enostavnim premikom rabite za šivanje ali vezenje (stopanje). V različnih opremah (pogrezljiv, v omarici itd.), za rodbinsko rabo, šivilje in krojače. — Dobite le pri LUD. BARAGA, Ljubljana Šeiemburgova ulica 6, I. nadst. A I Dame pozor ! Naznanjam, da sem otvoril moderni damski salon Izvršujem moderno striženj'e las ä la garSonnc (Bubikopf), ondulacije marscel, pranje s shamping-om, barvanje in mani-kuro. - Postrežba točna in čedna. - Poseben vhod. Za obilen obisk se priporoča LUDOUIK ZOTTER. brivec In «insnllar. I o u R I C A, Piazza deila Vlttorli . (Travnik) Stev. 17. Vlttorli mn mmr y »♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦jI ♦ Velita 231099 «IH. Igaiila h likerio ♦ I Jakob Perhauc | * BStaiKitliaM leta 187« ♦ I Trst,ViaXidias6,Telef.2-36 | Vedoo T ^atogi in po ceoah izven vstke kon- ^ knrence : pristen ifttrski tropinovec, ^«žki bri- ? ■^ec, is branifitd slivovvc. — Lastni iirtriki: * ianeči »iaa, iacapanjec» Sameči litrski rttoSk, ▼ Lacrima Crinti in droga--SpecitFuet«: Jtjiji J koB^k in Cremtt mantahi ter nznovrsiDi likerji. ^ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a PsitRliia plaäiia v getovlnl, ODbDDDDDDDDOaDaDDOCIDaaDn Prvovrstna šola za krojenje, Šivanje, ro£no in stroj- □ no vezenje, izdelovanje fclobukov. g Isiolam KROjAČNICA In MODNIH SALON. — ZaSetekteSajevS. januv.g Voditeljica: g DOlIDA KLANPFERERl v TRSTU, ulica Lavatoio S B vogal ulice XXX Ottobre g □□□□□□□□□□□□□□□□□OaDDDDDa J ' 1 I ! Obrnile se zaupno v trgovino jcsfvin, kolonijal, vin in likerjev • ulici GiuUa št. 29. Postrežba točna. - Priporoča se udeni s VEKOSLAV PLESMIČAK. : Za vsako sprejemno ceno prodajam klobuke, slamnike [ter vse potrebščine za modistka MmKA HORVAT, irrodistka, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 10/11. Cevljarnica Forcessin TRST Odlikovana Ki nednarodnl razstavi v Genovi z „Diploma di uran premio'« Via Ciuseppa C«prin itev. 5 pri Sv. Jalcobn Kdor išJe obuvalo In šel bo k „FORCESSINU", ceno a vendar lepo ki v Trstu vsem od kraja ta bo pomislil malo, — ubožcu al* bogatinu — ne kupil Kar na slepo najboljSe ievlje^daja . . . THST