Q e o y c a f e k i a f r z o m i k LETO IV št. 1 VtHopii za i/evtfVufiUo o a. tj v jo in izobtazba 1957 Dr. Vladimir Kokole Novomeška kotlina in njeno obrobje (Priroda in gospodarstvo zaostale slovenske pokrajine) Novomeška pokrajina obsega nizki del Dolenjske med hribovitim svetom Gorjancev in Krškim hribov- jem na severu. Na vzhodu ga ostro omejuje strmi rob gozdnate Roške planote, medtem ko se na vzhodu odpre V Krško polje, od katerega ga pa vendar še kar jasno loči vlažno ozemlje Krakovskega gozda. V tem okviru je Novomeška kotlina del enega več- jih slovenskih nizkih, če že ne nižinskih področij, to je velike Krške kotline, ki sega sicer še dalje proti vzhodu vse do Orlice in Sotle, kjer preide v gorice Hrvatskega Zagorja. Krška kotlina je nastala z veli- kim udiranjem zemeljske skorje, ki je sledilo oligo- micenskemu nagubavanju zemeljskih skladov v mor- ju, ki je zalilo pretežno apniško in dolomitno področ- je, preko katerega so se odložile tedaj pretežno lapor- nate usedline. Kolikor moremo sklepati po njihovi se- danji razprostranjenosti pa se je to zgodilo le v vzhodni polovici, vzhodno od Šmarjete in Mokronoga in Mokrega polja. Tektonske sile pa se s tem še niso umirile. Ob večjih in manjših prelomnih črtah se je ugrezanje ah dviganje posameznih grud zemeljske skorje nadaljevalo še v srednjem in poznem pliocenu, pravzaprav še vse v diluvialno, pleistocensko dobo. Posebno izraziti sta bili prelomnici ob severnem in južnem robu onega nižinskega dela, ki predstavlja danes Krško kotlino. Zaradi teh dveh glavnih pre- lomnic ima kotlina danes svojo današnjo, podolžno obliko, usmerjeno v velikem od ZJZ pa na VSV. Re- čice in potoki, pritoki Krke, ki se je razvila kot glav- na vodna žila po umiku panonskega morja na vzhod, so začeli razrezavati v pliocenu dvigajoče se dele plio- censkega ravnika na obeh straneh tedanje Krke. Ta velika uravnava reliefa, kakor ga je zapustilo sta- rejše oligomdcensko nagubavanje, je bila namreč glav- na vsebina prirodnega dogajanja pred pliocenskim dviganjem. Dvignjeni ostanki tega ravnika so se nam ohranili do danes le v okrog 600 m visokih zaoblje- nih slemenih in vrhovih v Krškem hribovju in v Suhi Krajini, pa tudi v nekoliko višjih, apniških planotah na zahodu okrog Roga nad dolino Črmošnjiškega po- toka in pa v najvišjih slemenih in planoticah v Gor- jancih, nad katere se dvigajo le redki vrhovi (tako Trdinov vrh). Cela vrsta terasnih nivojev, ostankov tudi bolj vravnjenih ploskev iz kasno pliocenske dobe niže doli v pobočjih dokazuje, da je bilo pliocensko dviganje panonskega ravnika postopno, prekinjeno z več fazami zastajanja in bočne erozije mesto globin- ske erozije na takih odsekih. Nižje terase, vse vre- zane v živo skalo in tudi že dokaj razrezane, precej na široko spremljajo Krko v osrednjem delu kotline, kjer je bilo dviganje, kakor kaže, tudi sicer manj in- tenzivno. Najnižje so ob Krki le nekaj deset metrov nad današnjo strugo. Postopno zakrasevanje na ap- niških tleh, ki so v Krški kotlini in na njenem obrob- ju tako pogosta, je marsikateremu pritoku onemogo- čilo stalno vrezavanje in ga je v tej ali oni fazi sploh prekinilo in okrnilo vodni tok. Zlasti velja to za Te- menico. Podolje njene nekdaj sklenjene doline v sme- ri od severozahoda proti Krki, je na ta način nekako obviselo v svojem spodnjem delu med najnižjim de- lom Novomeške kotline. Temenica doseže danes ta nizki del Novomeške kotline, manjšo in z glino pre- krito Zaloško kotlinico, po podzemski poti v Luknji. Nad izvirom se konča v višini staro dolinsko dno in vodi proti Mirnopeški dolini, ki ni nič drugega kakor v staro podolje vglobljen del ob srednjem toku Te- menice. Tudi Globodol, to malo, a značilno kraško polje na robu Suhe Krajine, je očitno v zvezi s sta- rimi nadzemskimi tokovi med Krko in staro Teme- nico. Krki sami se je posrečilo, da se je obdržala na površju v vsem nizkem delu Novomeške kotline zato,' ker je že tako nizka, da se zakrasevanje ni moglo znatno uveljaviti; v zgornjem delu, v širšem dolu podolgem čez Suho Krajino pa zato, ker se vleče tu pas manj čistih in bolj vododržnih apnencev in dolo- mitov sredi med planotastim, apniškim in zelo zakra- selim višjim planotastim svetom na obeh straneh. No- vomeško kotlino doseže Krka v nekaj ožjem delu do- line v tesni, ki je dala ime vasi Soteska. S svojim potekom odpira dolina gornje Krke Novomeško kotli- no proti severovzhodu, njen podaljšek v isti smeri, Črmošnjiška dolina pa nakazuje prirodno pot še v drago smer, naravnost v Belo Krajino. Čeprav je Novomeška kotlina v celoti glede na okolico nižje področje, visoko v dnu 180—200 m, kjer se svet postopoma spušča proti Krki in ob nje j proti vzhodu, pokrajina tudi sicer nikakor ni povsod enaka. Ravnega nasutega dolinskega sveta je celo ob sami Krki le prav malo. Bolj obsežno je področje nižjega gričevja s položnimi pobočji v najnižjem delu kotline ob Krki. To je najbolje obdelani in izrabljeni svet Novomeške kotline. Gozd pa tudi tukaj še vedno po- kriva zelo obsežen del površja, zlasti v zahodnem ap- niškem delu. Na vzhodu, v območju malo odpornih terciarnih sedimentov, kjer je svet še bolj položen in tako tudi nekaj nižji, pa je gozd izkrčen malone 1 do kraja, tako k(t v prodni ravnini Šentjernejskega polja. Toda že kinalu preide tudi ta, za poljedelstvo po reliefu najbolj ugodni svet, v višje, bolj strmo gričevje. Take so razmere predvsem na severnem ob- robju, v Krškem hribovju, kjer je erozija ustvarila dobro razčlenjen svet slemen in dolin, ki so širše na vzhodu v manj odpornih terciarnih kameninah in ožje na zahodu v področju dolomitov. Obilna, ponekod prav debela plast prepereline oz. rdečkastorjave prsti, ki pokriva položne nižje osrednje dele Novomeške kotline, se umakne tu na splošno bolj peščeni in zlasti bolj plitvi zemlji, kjer so pogoji za poljske kulture slabši. Kraški proces je na apniškem znožju Gorjancev sicer preprečil premočno razrezovanje reliefa, tako da so zanj značilne številne suhe doline in vmesna slemena, toda povzročil je tudi močnejše odplakovanje prsti in drobno razjedenost preostalih, bolj položnih plo- skev. Zato se mora ornica marsikje umakniti trav- nikom', pašnikom ter senožetim ali pa gozdu. Povsem gozdnati so višji deli Gorjancev, kjer so senožeti iz- jema. Celotni predel je od gospodarsko bolj razgibanih področij Slovenije nekoliko odmaknjen. Svojčas, v do- bi prevlade cestnega prometa, je bila Dolenjska že od najstarejših obdobij poselitve ob prirodno najbolj ugodnih poteh, ki so vezale Ljubljano s Panonsko kotlino v njenem posavskem delu. Toda te vezi so ob koncu 19. stoletja, ko se je uveljavil železniški pro- met, izgubile na pomenu. Železnica je pozno, šele 1895. leta, stekla do Novega mesta in šele 1908 do Kar- lovca. To se je zgodilo prav v času, ko so nekateri predeli; Slovenije doživeli velik gospodarski razvoj. Ker ni bilo ugodnih prometnih zvez, niti ni bilo lahko pridobiti potrebnih energetskih virov, se tu v dobi konjunkturnega kapitalističnega gospodarstva, razen manjših izjem, ni naselila industrija. Tudi danes je šele v začetkih (Novo mesto, Straža, Šentjernej). Po- krajina je ostala agrarna. Ves prirodni prirastek pre- bivalstva si je moral iskati sezonsko ali pa stalno za- poslitev drugod. To izseljevanje se je zavleklo še v sedanjost. Tudi po drugi svetovni vojni si je mogel namreč le del prebivalstva najti delo v domači po- krajini, v novih industrijskih obratih v Novem mestu in v Straži; zlasti so si ljudje iz krajev, ki so bolj1 daleč od industrije, poiskali posla pri sezonskem delu na več ali manj oddaljenih gradiliščih ali pa so se za stalno izselili v druga področja Slovenije. Poleg slabih prometnih zvez in oddaljenosti od večjih po- trošnih središč je h gospodarskem zastoju prispevala še značilna drobna posest z močno zaostalim nači- nom proizvodnje. Kmet sicer proizvaja vse, toda na splošno zelo malo za trg. Specializaciji in komerciali- zaciji kmetijstva je na poti cela vrsta težav. Vrednost dohodka v kmetijski proizvodnji je nizka in dovoljuje le skromen življenjski standard. Panoge, ki bi lahko proizvajale za trg v močnejših krajevnih središčih, kot na primer mlečna živinoreja, so v slabem stanju. Razen "tega so prometne zveze tudi do teh središč slabe. šele v dobi malo pred vojno, zlasti pa v povojni dobi, začenja nastanek prave industrije v Novem me- stu ter nekaj manjših začetnih poizkusov nastajanja industrije v Straži in Šentjerneju. Njihov nastanek na okolico zato še ni posebno močan. Zato imamo na našem področju, če izvzamemo industrijska na- selja ter turistični naselji Toplice in Šmarjeto, tod opraviti še s prav izrazito agrarno pokrajino. Vse te poteze, ki) vežejo vse novomeško področje v pokrajino z enotno problematiko, pa vendar ne za- brišejo čisto tistih razlik v prirodnem okolju in v so- cialno-ckonomskilh razmerah, ki so ustvarile v njej več manjših pokrajinskih enot. Novo mesto z okolico. Novo mesto, središče Novo- meške kotline, spada gotovo med najbolj slikovita slo- venska mesta. Staro srednjeveško jedro, ki se je z vzpetine s kapitelsko cerkvijo razširilo po vsem po- molu v okljuku zelene Krke, v strateško sijajni pozi- ciji, pa se je v gospodarskem pogledu komaj moglo obdati z novejšimi predmestji, katerim bi industrija dajala svoj pečat in se tako zliti v pomembnejše me- sto. Vse do danes so tovarniški objekti v Bršljinu, on- kraj Krke in železnice, severovzhodno od' starega tr- govskega upravnega in obrtniškega jedra v okljuku, ostali majhni in dajejo zaslužek le manjšemu delu no- vomeškega prebivalstva. Industrija — tekstilna, les- na, oblačilna in obutvena, se ni mogla prav razmah- niti; nekaj zato, ker ni blizu energetskih virov niti posebno ugodne surovinske baze, niti se ni mogel ka- pital v preteklosti v agrarnem področju Dolenjske mi koli prav usidrati, in so bili pri novejših investi- cijah pogoji prešibki, da bi jih privabili v večji meri v to panogo gospodarstva. Tako je ostalo Novo mesto predvsem mestno središče za svojo okolico, tržni, pro- metni, upravni, prosvetni, kulturni in zdravstveni cen- ter za velik del Dolenjske, predvsem pa za Novome- ško kotlino samo, mesto, ki živi od uslug za prebival- stvo v tem d'élu Slovenije. Čeprav je sicer do danes vključilo v svoj mestni organizem sosednje naselje onekraj Krke, Kandijo in se je tudi sicer raztegnilo ob ostalih poteh na vzhod in jug, pa se daleč stran od starega jedra ni razširilo, četudi se v okoliških vaseh gospodarstvu le pozna bližina mesta. Ožja okolica Novega mesta je vsa izrazito pod vplivom mesta, ki pa je na splošno šibkejši kot pri drugih slovenskih mestih, ki so se prej industrializi- rala. Vpliv mesta pa je v raznih pogledih različno močan. Kmetijstvo je sicer usmerjeno na lokalno trži- šče, vendar ne prav močno. Močnejši je vpliv mesta v okoliških vaseh glede socialne strukture. Vse izka- zujejo visok delež neagrarnega prebivalstva, ki goji le malenkost žit, pač pa krompir, koruzo in krmilne rastline za prašiče za domači zakol in v nekoliko bolj odmaknjenih vaseh za rejo krav, kar povzroča, da prodajajo mleko v mesto. Prodaja zelenjave v mesto prihaja manj v poštev kot sicer pri gorenjskih me- stih, saj imajo novomeščani v velikem številu lastne vrtove in njive v okolici mesta. Značilen pojav v tem pasu je, da ima večina gospodarstev tudi dopolnilen zaslužek pri delu v mestu, v industriji, gradbeništvu in komunalni dejavnosti. Da je vpliv mesta v zaledju še zelo svež, kaže dejstvo, da obstoja kljub zbolj- šanju položaja malih in srednjih posestnikov še ved- no višek delovne sile, ki. je v kmetijstvu le nepopolno zaposlena. Pomanjkanje večje industrije v Novem rne- 2 10 do tO O do tO ko io 40 10 do SC 10 da ioo 100 do UO UO do M vad ItO delovne sile, predvsem sezonske na gradbenih delih, pa tudi v konzumu drobnih in skromnih kmetijskih proizvodov: jajc, sadja, mleka, perutnine). Število prebivalstva na tem področju v glavnem obstane in le ob prometnih poteh se kaže v močnejši rasti rahel vpliv Novega mesta. Povsem živinorejske in gozdarske so najvišje le- žeče vasi pod Gorjanci. V obilici malih posestev in Karta 2. Agraana gostota v Novomeški pokrajini 1.1953 stu vpliva tudi na demogeografski razvoj okolice, ki je v znaku stagniranja, razen neposredno ob mestu. Zaradi tega moramo še danes zaslediti izseljevanje v gospodarsko bolj razvite dele Slovenije, podobno kot prej v Ameriko. Laboda-- Podgorje je pokrajina, ki zavzema vse področje pod Gorjanci, od Črmošnjiškega podolja pa vse do Kostanjevice. Nizke valovite oblike reliefa, ki prevla- dujejo v okolici Novega mesta in ob Krki se kmalu odmaknejo strmejšemu in po prsti siromašnejšemn kraškemu svetu pod vzpetinami Gorjancev. Poljedel- stvo je v celoti tudi tu povsod podrejenega značaja, važnejše je v nižjem svetu proti Krki, vendar je ži- vinoreja pomembnejša, zlasti v komercialnem smislu. S približevanjem Gorjancev pa stopi poleg živinoreje v ospredje po eni strani gozdarstvo v višjem delu, po drugi strani pa vinogradništvo in sadjarstvo v srednje visokih legah. V področju bolj proti zahodu se deloma že kaže vpliv Novega mesta (z zaposlovanjem kočarjev se še vedno kažejo znaki propadle lesne in- dustrije na Gorjancih, kjer je velik del prebivalstva živel od dela na velikih žagah. Zato je prebivalstvo tukaj tako nazadovalo kot nikjer v Novomeškem pod- ročju. Zaradi izgube dodatnega zaslužka se stalno od- seljuje, ker mu skromno kmetijstvo pri drobni posesti ne nudi več kot skromen obstanek. Nekoliko nižje vasi, ki leže pod Gorjanci bolj na vzhodu, kjer so močnejši vplivi subpanonskega pod- nebja, imajo poseben značaj. Težišče gospodarstva je tu na vzreji mladih prašičkov za prodajo, vinograd- 3 ništvu in sadjarstvu. Goveja živina, ki je sicer ni mnogo, služi samo za oskrbo z mlekom in deloma za prodajo kot klavna živina. Poljedelstvo služi le še močno avtarktičnčrn potrebam posameznih gospodar- stev. Sadijo krompir in sejejo koruzo, te pa več kot ostalih žit. Kot komercialna kmetijska panoga, tre- nutno sicer v zastoju, je sadjarstvo. Predvsem gojijo češnje, ki so našle svoj trg po vsej Sloveniji, v dobrih letih celo v inozemstvu, ker dozore v juniju, ko že mine sezona primorskih češenj. Vinogradništvo se drži iz tradicije; prevladuje šmarnica, zlasti v vino- gradih, ki so v lasti revnih drobnih posestnikov teh vasi. Boljša tr ta je v vinogradih, ki so last močnejših kmetov ;'z nižjih predelov. Vino pa na splošno ne pred- stavlja večjega zaslužka. Posestva so pretežno majh- na, in to je sprožilo v preteklosti razne oblike izselje- vanja. V vsej Podgori so bili v polpretekli dobi zna- čilni stiki z Žužemberkom onstran Gorjancev, kjer so mnogi našli sezonsko zaposlitev s košnjo na kmeti- jah žumberčanov (ko so takrat trgovali po svetu), pozami pa na delu v gozdovih. Prebivalstvo v tem ob- dobju je prej nazadovalo kot pa samo stagniralo. V no- vejši dobi zmanjšujejo večji odtok ljudi novi viri za- služka, zlasti pri eksploataeiji kremenčevih peskov. Šentjernejsko področje je področje z izdatnim de- ležem ravnine ob vršaju potokov z Gorjancev. Kme- tijstvu daje pečat velik delež obdelovalnega sveta, zlasti ornice. Pridelek koruze je znaten, pa tudi pri- delek ostalih žit je sorazmerno večji kot drugje. Za- radi nizke lege in daljše tople dobe se v znatnem ob- segu uveljavlja ajda kot strniščna kultura. Tudi trav- nega sveta je obilo ob Krki, ob robu prodnega vrša- ja, kjer se pojavi v osnovi tal tudi ilovica. To je bila osnova za znano šentjernejsko konjerejo. Krmno bazo za govedorejo in konjerejo precej dopolnjujejo gorske senožeti po višjih pobočjih na Gorjancih, ki jih izko- riščajo kmetje s podnožja. Sicer pa služijo njivski sa- deži razen za prehrano zlasti kot kmrna baza za vzre- jo pujskov. To se kaže že v zunanjem videzu naselij, v velikosti svinjakov, ki &o pogosto večji kot hlevi za ostalo živino. Prodaja pujskov daje glavni dohodek kmetu in kaže že na precej izrazito obliko specializa- cije kmetijstva. Znatno vlogo ima perutninarstvo, kjer se poleg kokoši začnejo uveljavljati že race in purani, kar že kaže prehod v razmere, ki vladajo v kmetijstvu našega panonskega obrobja. Posebna področja predstavljajo vasi v gričevna- tem vznožju Gorjancev, kjer imajo vinograde zlasti večji kmetje z ravnine. V tem sektorju je tudi sicer precej vinogradov, čeprav je tudi tu reja pujskov vsaj tako važna, poleg tega pa so tu zelo ugodni po- goji za sadjarstvo, ki je že važno, čeprav še zdaleč ni izkoristilo teh možnosti. Izkoriščanje gozda ima za kmetijsko gospodarstvo prav tako nekaj pomena, za- radi zaslužka pri gozdnih delih, čeprav so sicer kmeč- ki gozdovi premajhni, da bi s predajo lesa in drv nudili stalen dohodek. Kot izrazito, četudi manjše lokalno gospodarsko središče, se uveljavlja Šentjernej, ki je bil doslej pred- vsem sejmni center za pujske in konje za široko oko- lico, danes pa se uveljavljajo celo prvi začetki indu- strializacije z obratom Telekomunikacije in lesno pre- delavo. S tem je Šentjernej povsem prevzel nekdanjo vlogo Kostanjevice, kot lokalnega središča za pod- ročje med Novim mestom na eni, in Krškim ter Bre- žicami na drugi strani. Zaradi velike agrarne gostote gibanja prebivalstva ni tu bistveno drugačno kot v sosednjih področjih. V ravnini je število prebivalstva v najboljšem primeru stalno, v gričevju pa nazaduje, za kar je treba iskati vzroke tudi v posledicah vojne, sa j je bila vsa Pod- gora partizansko ozemlje in s tem deležna vseh mo- gočih vojnih uničevanj. Krik» hribovje severno od Krke med Trško goro in Bučko je povsem agrarno področje. Ta gričevnati ali celo hriboviti svet je gosto obljuden in dobro iz- koriščen za kmetijsko gospodarstvo. Vinogradništvo daje pečat celi pokrajini. Medtem ko je zahodni del okrog Trške gore izrazito vinogradniški, je na vzho- du, zlasti okrog Škocjana in Bučke za kmetijsko go- spodarstvo prav važna tudi prašičereja, zlasti reja pujskov za prodajo. Celo manjši kmetje redijo dve do šest svinj. Više v hribovju pomen svinjereje pade in namesto nje se uveljavlja deloma sadjarstvo. Tudi govedoreja tu ne igra podrejene vloge in, četudi ni na visoki stopnji, predstavlja relativno znaten del do- hodkov z odprodajo mlade živine, kajti mlečna živino- reja zaradi slabih prometnih zvez in oddaljenosti od potrošnih središč nima prave osnove. Okolica Trške gore je izrazito usmerjena v vino- gradništvo, čeprav lep del vinogradov ni last doma- činov, temveč meščanov iz Novega mesta in posestni- kov s širšega ozemlja. Vendar tudi domači, predvsem mali kmetje, najdejo tu zaslužek. Trška gora je važ- na, ker daje sorazmerno boljša vina kot sicer ta del Dolenjske. Spodnje Temeniško podolje. Področje severovzhod- no od Novega mesta je že nekoliko višje prehodno ozemlje med Krškim ozemljem in Suho Krajino, pod- ročje z že močnim kraškim poudarkom. Kot v najviš- jem delu Novomeške kotline se tu že uveljavlja de- belejša in bolj težka rjava prst. Na prisojnih legah najdemo vinogradie, Bicer pa prevladujejo travniki, zlasti pa njive. Kmetijstvo je usmerjeno močneje v živinorejo, kar se pozna pri večjem deležu krmskih rastlin, ki dajejo osnovo zanjo. Tu v razliko s sosed- njim področjem na jugovzhodu ne gojijo več pujskov, temveč jih kupujejo in nato prodajajo kot pitane pra- šiče. Tudi govedoreja je pomembna, a zaradi slabših prometnih zvez še ni ka j prida usmerjena v mlečno živinorejo. Topliško področje pod Roško visoko planoto, ki se s strmim robom spušča proti Krki, obsega po eni strani bolj gričevnat svet okrog Dolenjskih Toplic, po drugi strani pa širšo dolino Krke in njenih prito- kov ter nižje podolje v smeri proti Črmošnjicam. V gospodarskem pogledu je vse ozemlje od Čr- mošnjic do Soteske vezano na izkoriščanje gozdov, na sekanje, tovorjenje ter delo na žagah. V agrarnem gospodarstvu se to pozna v večjem številu malih po- sestev in s tem v zvezi v manjšem številu žit ter v gojenju krompirja dn koruze na eni strani, in relativ- no kar močni konjereji. Prašičereja je razvita komaj 4 za domače potrebe in tudi govedoreja je slabše raz- vita. Volov domala ni, redijo le krave mlekarice za družino in eventualno prodajo telet. Vinogradništvo nima pomembne vloge v gospodarstvu. Kar se tiče prebivalstva, je mogoče ugotoviti zastoj v zadnjih le- tih in zaradi omejitve sečnje moramo prav tako pri- čakovati nazadovanje v bodočnosti. Padec je pričako- vati tudi zato, ker so prenehale z delom velike žage nih gradbenih delih, na cestah in gradiliščih iz zelo (več kot dve uri) oddaljenih hribovskih naselij. Na Novomeško kotlino se naslanja tudi skrajni jugovzhodni del Suhe Krajine, to je svet ob dolini Krke med Dvorom in Stražo, pa do Globodola na vzhodu. To je že višje, popolnoma zakraselo in v ve- likem bolj planotasto področje, kjer je podnebje ostrej- še kot v Novomeški kotlini. Kulturno zemljišče, ki je Karta 1. Delež kmetijskega prebivalstva v Novomeški pokrajini. Po podatkih popisa prebivalcev 1.1953 na teri- torijih posameznih katastrskih občin na Roški planoti in številne manjše v dolini Krke in Črmošnjice, ki so zaposlile pred vojno znatno število delavcev. Možnost zaslužka pri gozdnem delu in pre- delavi lesa je bila okoliščina, ki je paralizirala večje izseljevanje v Ameriko po prvi svetovni vojni. Pri Toplicah se poznajo stari in močni vplivi zdra- vliškega centra že v zunanjem videzu naselja z raz- nimi gostinskimi obrati. Straža pa se razvija v novo lasno-industrijsko središče, pomen pa tudi delavnica za popravilo vagonov. Slaba zaposlenost prebivalstva v zimskem času se kaže v številu zaposlenih pri raz- v dolini Krke okrog Dvora še več ali manj strnjeno, je na višjem kraškem svetu le okrog naselij, sicer pa so vmes znatne gozdne površine. . V kmetijskem gospodarstvu prevladuje živinoreja v kombinaciji s poljedelstvom. V vseh vaseh okoli Dvora ob Krki prevladuje prav drobna posest, šte- vilo večjih kmetov je majhno. V teh krajih se tako še danes kažejo posledice propadlega fužinarstva, s a j so ti mali kmetje nasledniki fužinarskih delavcev, ki so se zaradi propadle industrije morali preusmeriti v kmetijstvo. Z začetkom propadanja fužin v zadnjem 5 desetletju 19. stoletja zasledimo močno odseljevanje iz teh naselij v Ameriko, Nemčijo, Avstrijo, Trbovlje in Jesenice. V kmetijstvu so na planotastem svetu južnovzhodne Suhe Krajine tudi težave v preskrbi z vodo. Ljudje hodijo že v ne preveč sušnih letih po vodo celo v Krko in pri tem izgube za dovoz vode s parom volov na dan po 6 ur. Pogosto imajo kmetje kapnice speljane s streh vseh gospodarskih in sta- novanjskih poslopij, kar je značilno za zunanji videz teh naselij. Kot po vsem Dolenskem je tu še obilo boba; setev lanu in izdelovanje domačega platna je še danes živo na marsikateri kmetiji, kar priča še o veliki zaostalosti in avtarkiji O p o m b a u r e d n i š t v a . Novomeško pokrajino je v poletju 1954 terensko proučevala ekipa študentov in asistentov, ki jo je organiziral , Geografski inst i tut l jubl janske univerze in Ins t i tu t za geograf i jo SAZU. Po- ročilo o ¡rezultatih bo objavil predvidoma novomeški okra j . Fiizičino-geografska dognanja, k i se ne s t r in ja jo z vsem z av to r j em opisa Novomeške kotline in n jenega obrobja^ t u k a j še niso bila upoštevana. Mara Radinja - v Aluminijev kombinat v Črni gori Po zalogah boksita se uvršča Jugoslavija med prve države v Evropi pa tudi v svetu. Zelo pa zaostaja po proizvodnji aluminija. Leta 1955 smo se uvrstili na oismo mesto na svetu z okrog 700 000 tonaimi izkopa- nega boksita. Večino boksita pa Smo izvoali, ker za- hteva predelava boksita v aluminij ogromno elek- trične energije; za tono aluminija je namreč potrebno okrog 20 000 kWh električne energije. Jugoslavija ima brez dvoma zelo ugodne prirodne pogoje ne samo za proizvodnjo boksita, temveč tudi za aluminijevo industrijo. Dinarsko apniško področje, kjer so glavna boksitna ležišča, je sicer res kraško (glej skico 1), toda kljub temu nudi obilo pogojev za izrabo v*dne sile. Tu so možnosti za izgradnjo več sistemom hidrocentral. Naj navedemo samo nekatere projekte, ki so prav na področju boksitnih ležišč: Pe- ručica H, Trebišnjica, Grančarevo, Dubrovnik, Rama, Sokolovac, Komarnica, Gornje Polje, Morača ctd. Take možnosti so seveda tudi v drugih delih Jugoslavije, saj izkoriščamo zaenkrat le nekaj odstotkov vodne energije v nasprotju na primer z Italijo, Švico, Nem- čijo itd., kjer pretežni del vodne energije že izkori- ščajo. Dosedanja proučevanja so pokazala, da bi v naši državi mogli predelovati okrog >250 do 350 000 ton aluminija letno, s porabo 6 milijard kWh električ- ne energije, ki bi jih dajale dinarske hidrocentrale. Skica 1. Ležišča boksita in premoga v Jugoslaviji 6