____   83   ___
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja 3. marca. Še nekteri ces. raz»:lasi, ki so v zvezi z ustavnimi postavami od 26. svečana, se pričakujejo te dni. — Pravijo, da o^erski kancelar Vay je po svojem prihodu na Dnnaj podpisal oklice ustavnih postav od 26, sveč. — Minister dnarstva že pripravlja za prihodnji dervani zbor predlog^e v dnarnih in davkovskih zadevah. — Pravijo, da nadvojvoda Maks bo predsednik deržavnemu svetu.
— Lansko leto se je posmodilo v vsem cesarstvu 838 milijonov smodk (ci^s^ar).
Iz Tersta. 2. sveč. Mestni zbor je sklenil zavoljo podeljene ustave cesarju zahvalno pismo poslati.
Ilorvaško. Iz Zagreba 1. sušca Zupanija naša se verlo obnaša ne le v brambo narodnih pravic domačih, po kterih Ma^rjari prederzno sedajo , temuč tudi za pravice serbskega in slovaškega naroda, ki je v veliki nevarnosti, da bi ne zgubil, kar mu gre; poslala je tedaj si. zupanija
našo prošnjo do Njih Veličanstva, naj še pred o^erskini deželnim zborom pokliče srbsko narodno skupščino. Dalje je skleDila prošnjo, naj cesar sam odpre deželni zbor horv. slav. dalmatinski in se da v Zagrebu za kralja trojedine kraljevine kronati.
—   V ,5Pozoru" od 28. p. m. smo čitali te dni dopis iz Sevnice na Štajarskem, ki se pritožuje, da so seljaci (kmetje) na Krajoskem in na Štajarskem za Dravo in za Savo slabo podučeni o tem, kaj se sedaj ^odi na Horvaškem In kako, in da ne vejo nič druzega kakor to, da Horvati 80 nemirni, oni se zoperstavljajo cesarju, mu nočejo več podložni biti itd. Te slepote ,^su najviše upravljači prostega puka krivi; njihova je dužnost puk obučavati in sve od njega odstraniti, sto je lažno in krivo". Nazadnje se dopisnik ne more j,dosta načuditi, da se toga posla več odavua podhvatile niso naše medju Slovenci vrlo razprostrte jjNo-vice". Za danes na ta dopis le samo to: Kar gosp. dopisnik iz Sevnice zastran seljakov za Dravo in za Savo in o njih krivih mislih do Horvatov piše, je pervo, kar po njem vredništvo sliši; ne besedice nismo o tem dosedaj čttli; nobeden nam o tem tudi ni besedice pisal. Ker pa nismo ne vsegapričujoči ne vsegavedni, kar se po svetu godi, nas noben nepristranec obdolževati ne more, da smo zanemarili dolžnost svojo. Toliko bolj pa se čudimo mi nad tem, da gosp. dopisnik iz Sevnice, ako so mu slepote Horvatom sosednih štajarskih in krajnskih kmetov res tako dobro znane, kakor jih v ^^Pozor-u" popisuje, zakaj mu rodoljubno serce že davno ni peresa v roko stisnilo, da bi bil v ,,Novicah" odkril te res obžalovanja vredne krive misli in Podravce in Posavce podučil, ker so res poduki potrebni. Saj je dandanašnji vsakega domoljuba sveta dolžnost, da preganja krive misli, ki razderajo bratovsko ljubezen, in razjasnuje kar vidi okoli sebe temnega in napačnega.
Ogersko. V^sl ogerski časniki terdijo, da nova der-žavna ustava, ki je bila 26. svečana oklicana, ni Ogrom celo nič po volji, ker jim krajša pravice deželnega zbora, ki po ^ogerski ustavi ni zavisen od nobenega druzega zbora.
Cesko. Iz Prage. ^Narod. Listj" pravijo, da nova ustava za deželne zbore ni sicer taka, kakor smo jo želeli , vendar bodimo za zdaj zadovoljni ž njo, posebno zato, ker ta ustava ne bo, kakor marsiktera prejšna postava, samo mertva beseda ostala, ampak berž berž v djanje stopila.
—   V Ostrovu, nekem loktiskem okrožji, je že dve leti ondi stanujoči, na Laškem odstavljeni nadvojvoda to-skanski Leopold bil unidan za župana izvoljen in je že tudi županoviti začel; pervemu odborniku, prejšnemu županu, je izročil navadne opravila.
* Laško 1. sušca. Po premagani Gaeti se upira še terdnjava Mesinska; zato jo bojo Sardine! te dni napadli. — Sardinska vlada, kteri ni prav, da kralj neapoli-tanski je se zmiraj v Rimu, terja od papeževe vlade odhod njegov.
Francozko. Iz Pariza 2. sušca. V včerajnem zboru starešinstva je govoril princ Napoleon o laskih homa-tijah. Besede njegove so toliko važniše, ker menda odkrivajo misli cesarja Napoleona. Milovaje Benečane, da še niso zedinjeni z brati svojimi, vendar pravi, da še ni čas prišel, da bi Lahi napadli Avstrijance, in meni, da bi bilo napak, ako bi to že zdaj storili. O Rimu pa je tako-le govoril: „Vidim, da zedinjena Italija bo terjala Rim za poglavno mesto. Težava je le to, kako zagotoviti papežu samostojnost, zakaj sveti oče ne more biti podložnik kake»:a drugega vladarja. Ako bi se papežu dala desna stran Rima z množico armade za posadko in z dostojnimi dohodki, ki mu jih zagotovijo vse vlade skupaj, bi se po tej poti obvarovala papežu samostojnost. Vest mu (princu Napoleonu) ne pripasti misliti,
-----   84    ___
da bi dobro bilo, ako bi še svetna oblast papeževa zedinjena bila z duhovno". — Iz tega je očitno, kaj čaka sv. očeta papeža, za kterega sepotegnjejo zdaj spet prav uneto škofje francozki in Napoleona spravljajo v hude zadrege. Najhuje med vsemi je besedo povzdignil škof Poatješki (Poi-tiers) gosp. Pie, najmlajši in za odstavljeno kraljevo hišo francozko najbolj vneti škof, ki, pretresovaje Lagueroniero^o zoper papeža pisano brošuro, ravnanje Napoleonovo v rimskih homatijah primerja s tem, kar, je Poncij Pilat storil nekdaj s Kristusom, ko ga je prepustil judom, da so ga križali, vmivši si roke, da ni kriv kervi tega pravičnega. Škof pravi: Tisučkrat prekleto ime moža, ki je Kristusa ob življenje pripravil, ni bil ne Herodes, ne Kaifas, ne Judas, in ne kak drug rabelj judovski ali rimiki; udeležili so sicer hudodelstva vsi, al nič bi se nazadnje ne bilo zgodilo brez Pilata; Pilat bi bil lahko Kristusa rešil; brez Pilata bi ga ne bili k smerti peljali. In zato še dandanašnji molimo: ^Verujem v Jezusa Kristusa, sinu Njegovega edinega, gospoda našega, kteri je spočet od sv. duha, rojen iz Marije Device, terpel pod Poncij em Pilatom, križan bil" itd. — Ta pastirski list je deržav-nemu svetovavstvu v preiskavo izročen.
Kusovsko. Iz Petrograda 2. t. m. naznanja telegram, da 27. svečana je bila v Varšavi sopet rabuka; privrelo je na ulice veliko ljudi in velik hrup je nastal; vojaki, s kamni metani, so začeli v ljudi streljati, da je 6 oseb smert storilo, 6 pa ranjenih bilo. 28. svečana je vse mirovalo; ako se vžge vnovič nemir, bo Varšava v obsedni stan djana. Tako telegram. Začele pa so se te žalostne reči 26. svečana, ko so v Varšavi obhajali obletnico vojske poleg Grobova, v kteri so se leta 1831 Poljci bojevali z Rusi. Car se ni branil Varšavljanom prepovedati ta praznik, češ, da se jim j^molitev" prepovedati ne more, vendar je bilo armade veliko zbrane. Snidlo se je ljudstva okoli 30.000, ki so se iz kioštra sv. Pavla v procesii podali dalje. Zakaj so naenkrat konjiki prihajali med trumo ljudi, se ne ve prav; gotovo pa je, da so s sabljami mahali in ranili mnoge. Od tega časa je hrup velik v Varšavi. Kaj bo dalje, ni znano. Mestjani so poslali 2. dan t. m. pismo čaru, v kterem ga prosijo, naj bode pravičen do Poljcov, ker brez narodnih pravic ni sreče in blagostanja za narod poljski. Večletno terpljenje, ker nimajo postavnega organa, jih je prisililo, s prelito kervijo razodeti svoje reve.
Cernagora. Iz Cetinja. 26. sveč. smo obhajali slovesni cerkveni spomin za rajnega Hanka. Knez Nikolaj, starešinstvo,   vojvodi in glavarji čeruogorski bili  so nazoči.
Turško. Francozka armada ostane še 2 mesca v Sirii; angležka in turška vlada ste bile zoper to, avstri-janska vlada pa je podpirala potrebo podaljšane francozke posadke, in io je obveljalo.