'(jSŽŠbm Ameri$k/i Domovina /»mm !ie/*m4—Homme AMERICAN tH SMIUT fORgisN m? y^®UA®€ emt NO. ^41 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 16, 1965 ■ ■ YUUUCUg SLOV€N(AN MORNING N€WSPAR«I ŠTEV. Lxm — VOL. LXHI Rusk; Bsf ¥ Vielnamu ni firei ?pfi¥a na RITO Novi grobovi Ameriški državni tajnik D. R u s k je na konferenci NATO v Parizu pozval zaveznike, naj pomagajo v Vietnamu, ker vojna tnm\^em^ ne more ostati brez vpliva na NATO. PARIZ, Fr. — Ameriški državni tajnik je zaveznikom v NATO, ki so se zbrali tu na svojo letno konferenco, povedal naravnost, da je ameriški napor-v Vietnamu neobhodno povezan z NATO. Zato je tudi prav, da člani te obrambno-vojaške zveze a-meriški napor podprejo. Rusk ni prosil za vojaško pomoč, ampak le za tehnično in zdravstveno. Združene države so steber o-brambe svobodnega sveta pred komunistično napadalnostjo. Tej so se ustavile v prvih letih po drugi svetovni vojni po robu v Evropi in bližnjem vzhodu, sedaj jo skušajo ustaviti v Indo-kini. Kot je bila ustavljena komunistična napadalnost s skupnimi napori v Evropi, tako naj bi bila tudi v Aziji. Evropa ne sme pozabiti, da je njena varnost še vedno v prvi vrsti odvisna od ameriške moči in ameriškega atomskega orožja. Če bo prevelik del ameriških sil zaposlen v Aziji, utegne komunistični blok začeti rovariti znova v Evropi, torej na področju, za katerega varstvo je odgovorna NATO. Na. konferenci NATO so. z.urh:- nji, obrambni in finančni ministri držav-članic. Ameriška zastopnika Rusk in McNamara sta v podrobnostih razlagala položaj v Južnem Vietnamu in ameriške cilje tarn. Cilj sedanjega a-meriškega napora v Indokini je ohraniti in zavarovati neodvisnost Južnega Vietnama, pa tudi Laosa, Kambodže in Tajske. Komunizem bi namreč rad obvladal vso Indokino, ne le Južni Vietnam. Na konferenci so razpravljali tudi o vseh neposrednih vprašanjih NATO in njeni bodočnosti. Važni so bili razgovori o atomskem orožju NATO, vendar ni prišlo do nobenih končnih Sklepov. Ti bodo možni šele po nedeljskih volitvah v Franciji. Frances Mihelčič Včeraj je umrla na svojem domu 85 let stara Frances Mihelčič s 1152 E. 61 St., roj. Truden. Pred 6 leti jo je zadela kap, cd katere ni nikdar prav okrevala. Pokojna je bila rojena v v Sloveniji, od ko- der je prišla sem 1. 1900. Njen mož Anfon je umrl 1. 1918 med znano epidemijo influence. Bila mati Frances Macerol, An-thonyja (Wieners), Johna, Mae-in Juhe Giambetro, 7-krat stara mati in 2-krat pramati, Pokojna je bila članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Društva sv. Ane št. 4 SDZ, Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva fare sv. Vida. Pogreb bo v soboto ob 8.45 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Nagibov za demonstracije proti Johnsonu je dosti WASHINGTON, D.C. — Časnikar Harris je potom poizvedovanja ugotovil, da stoji 590 naših rojakov na stališču, da ima vsak Amerikanec pravico do demonstracij. Seveda se pa vseh 59% ne poslužuje te pravice, da bi po tej poti povedalo, kaj misli o vojskovanju v Vietnamu. Kar se jih pa poslužuje, dela to iz zelo različnih nagibov. Harris je dognal, da je dobrih 34% med njimi takih, ki so večno nezadovoljni in smatrajo demonstraci-je za najlepšo priliko, da izražajo svojo jezo. Vsak četrti de-montrant je pa nahujskan od komunistov. Le 14% jih demonstrira, da bi se ognili vojaški službi, kar je izredno nizek odstotek. Ravno toliko se jih udeležuje demonstracij iz “moralnih vzrokov”. Le 11% jih pa misli, da je vojska v Vietnamu nekaj napačnega in obsojanja vrednega. Dominikanska javnost se pripravlja na volitve SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Pravzaprav se. javnost še ne briga za volitve, pač pa jo skušajo politiki pripraviti nanje. Pristaši desničarskega kandidata Balaguera so na primer začeli očitati sedanji vladi ministrskega predsednika Garcia, da že kar javno podpira Dominikansko revolucijonarno stranko bivšega predsednika Boscha. Podpiranje vidijo v dejstvu, da kar vseh 26 guvernerjev pokrajin in na stotine županov o-čitno agitira za Boscha. Da pobije te očitke, je sedanja vlada sklenila, da bo vse obtožbe preiskala in o njih poročala javnosti. Velika Britanija in Irska bosta ukinili carine LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija in Irska, ki sta si v laseh skozi stoletja, sta podpisali pretekli torek nov trgovinski dogovor, v katerem je določena postopna odprava vseh carin med obema državama do leta 1975. Ta pogodba bo imela brez dvoma tudi ugodne politične posledice na odnose med obema sosedama, ki niso bili nikdar kaj prida sosedski. Pagode barometer m razpoloženje ljudsiva Partizansko grozo v pagodi je zagrnil molk, silen krik pa so dvignili budisti zaradi skrunitve pagode v Da Nangu od strani ame-'škega vojaštva. SAIGON, J. Viet. —- Dva dogodka lepo pokažeta, kakšno je razpoloženje med ljudmi v Vietnamu. V kraju Tanhuong, kakih 25 milj jugozahodno od Saigona, kopljejo nov kanal. Zaposleni delavci so hodili spat v bližnjo pagodo (budistični tempelj), pa so prišli vietnamski partzani in poklali 25 delavcev in delavk kar v spanju, osem delavcev pa ranili. Budisti sami priznajo, da je ta dogodek resničen. Iz strahu pred partizani pa ne upa nihče ne protestirati ne kako drugače kazati svojega gnusa nad takim zverinstvom. V Da Nangu se je dogodilo nekaj drugega. Naši vojaki so preganjali partizane, partizani so pa iskali pribežališče v pagodi. Ni jim nič pomagalo, naše čete so jih pregnale tudi od tam. Pri tem je bila pagoda oskrunjena. Budisti so začeli valiti odgovornost na naše vojake, nimajo pa še pravih dokazov v rokah. Da pomiri duhove, je naše poslaništvo v Saigonu takoj izjavilo, da bodo vojaške oblasti zadevo vestno in nepristransko preiskale in morebitne krivce kaznovale. Obenem/bo pa poslaništvo plačalo vse stroške, ki so potrebni, da bi pagoda zopet služila svojemu namenu. Budistov-ski voditelji so se zaenkrat zadovoljili z izjavo našega poslaništva. Seveda pa nekateri bu-distovski zagrizene! ne verjamejo v ameriško dobro voljo. Erhard se je odrezal boljše kot De Gaulle BONN, Z. Nem. — Tu z nekaj zlobnosti primerjajo izid primarnih francoskih predsedniških volitev, pri katerih je De Gaulle dobil le 44.6%, oddanih glasov, z izidi nemških volitev, kjer je stranka kanclerja dr. L. Erharda dobila skupno 47.6% glasov, torej cele 3% več. Nemci opozarjajo na to, kako je De Gaulle nekam zviška gledal na Erharda, in ga le na zunaj obravnaval kot enakega. Volitve so med tem pokazale, da ima Nemec trdnejšo oporo v svoji deželi kot francoski general v svoji. SREČANJE V VESOLJU USPEi.0 Včeraj popoldne ob 2.21 je vesoljsko vozilo Gemini 6 ujelo vesoljsko vozilo Gemini 7 ISO milj visoko nad zemljo nad zahodnim Pacifikom v bližini otoka Guam. To je bil tretji poskus G-emini 8, prvi v oktobru in drugi preteklo nedeljo sta bila ustavljena, še predno se je Gemini 6 dvignilo s tal. HOUSTON, Tex. — Vodniki NASA so bili včeraj popoldne polni zmagoslavja, ko je srečanje med vesoljskimi vozili Gemini G in Gemini 7 uspelo do podrobnosti, kot je bilo predvideno. Vesoljsko vozilo Gemini 6 je odletelo v vesolje ob 8.26 zjutraj, ko je bilo vesoljsko vozilo Gemini 7 prav nad Cape Kennedy. Srečno je začelo krožiti okoli Zemlje in loviti Gemini 7. Koncem prve poti okoli Zemlje se je Gemini 6 približalo Gemini 7 na 730 milj, v naslednjih treh obkrožitvah Zemlje pa je Gemini 6 doseglo Gemini 7 in se mu približalo na 6 čevljev. Obe vesoljski vozili sta krožili drugo okoli drugega in leteli šest ur skupaj skozi vesolje, nato pa se oddaljili. Gemini 6 je svojo nalogo opravilo v celot; in se bo danes ob 10.29 spustilo nazaj na Zemljo v Atlantskem oceanu kakih 660 milj južno od Ber-mudov. Srečanje Gemini 6 in Gemini 7 v vesolju je največji uspeh ameriške astronavtike, od kar je 20. februarja 1962 John Glenn v malem vesoljskem vozilu Mercury prvič obkrožil Zemljo v vesolju. V treh letih in 10 mesecih je ameriška astronavtika napravila ogromen 'napredek. Gemini 7 kroži okoli Zemlje že od 4. decembra in se bo vrnilo na zemljo šele v soboto, potem ko bosta astronavta Borman in Lovell prebila v vesolju dva tedna. Astronavta Schirra in Stafford sta s spretnim manevriranjem Gemini 6 včeraj pokazala, kaj je mogoče dosrži 'že pri sedanji skromni tehniki potovanja v vesolje. Dokazala sta s svojim srečanjem z Gemini 7, da je polet na Luno možen in da obstoje dobri izgledi, da bo prvi ameriški astronavt stopil na Luno še pred koncem tega desetletja. Vodniki celotnega poleta Gemini 7 in Gemini 6, direktor leta C. Kraft, njegov namestnik D. Slayton in direktor središča za polete R. Gilruth so slavili svoj veliki uspeh včeraj v Houstonu, Tex, z velikanskimi cigarami. Poln uspeh bo med tem dosežen šele danes, ko se bo Gemini 6 vrnila na Zemljo, oziroma v soboto. ko bosta na trdnih tleh že tudi astronavta Borman in Lovell z Gemini 7. Krasen ameriški uspeh v vesolju je na veliko opisalo časopisje po vsem svobodnem svetu. Čestitke prihajajo od vsepovsod. Iz Clevelanda in okolice — Eno tretjino pokrajine Saskatchewan v Kanadi je pokrite z gozdovi. Kcmgrssns volitve že vplival® m republikance WASHINGTON, D.C. — Glavni 'koordinacijski odbor republikanske stranke je imel pretekli ponedeljek svojo zadnjo letošnjo sejo. Seja ni bila javna, zato ne .vemo, kako je potekala. Če pa sklepamo po bojeviti resoluciji, ki je bila po seji objavljena in po tiskovni konferenci, ki so jo po seji dali republikanski voditelji, je morala biti debata precej živahna. V njej so republikanci očitali Johnsonu, da se v Vietnamu vojskuje premalo odločno in da bi moral že davno začeti bombardirati vse industrijske kraje v Severnem Vietnamu, obenem pa tudi blokirati vso vietnamsko obalo, da bi bil Vietnam tako odrezan gospodarsko od tujine. Niso pa bili zbrani republi kanci tako složni v pogledih na brezarje. Republikanski guvernerji in kongresniki, ki morajo jeseni na volitve, so zahtevali, da mora stranka imenoma obsoditi vsa leva in desna skrajno zagrizena gibanja, med njimi tudi brezarje. Pa ni bila večina za tako odločno obsodbo. Resolucija namreč že obsoja vsa taka gibanja, toda ne imenuje niti enega z imenom. Republikanci, ki so obenem tudi v brezarskem gibanju, dajejo velike prispevke svoji stranki in jih zato ni treba preveč razburjati, tako so člani odbora trdili po seji. Letna seja— Društvo Naš dom št. 50 SDZ ima v nedeljo ob 1.30 popoldne letno sejo na 8601 Vineyard A ve Vse članstvo vabljeno! Kljub Ljubljana ima v nedelje ob dveh popoldne letno sejo v jvak, častni predsed. Joseph Hočevar, kores. taj. Jack Šimenc, 799 E. 155 St, tel. MU 1-8111, fin. taj. Bill Chapman, blag. Michael Turpack, 2351 Green Rd., maršal Joseph Sajovic, načel. programov Anthony Nach- navadnih prostorih SDD na Re-: hgal, načel. bol. oskrbe Frank cher Avenue. Po seji bo domača i Sluga, 1192 E. 176 St, tel. KE zabava. Vabljeno vse članstvo1 ; 1-8622, načel. kat. akcije Guy Gospodinjski klub na Jutro-j De Mark, poročev. v angl. A. vem ima letno sejo v nedeljo ob Nachtigal, poroč. v slov. E. Ter-dveh popoldne v navadnih pro- j pin, mlad. načel. E. Zadnik, na-storih. Po seji bo božičnica. | čel. za duh. vaje F. Žnidar. Društvo Slovenski dom št. 6 s Skupno obhajilo je vsako 2. ne-SDZ ima letno sejo v petek, ju- | ieljo v mesecu pri osmi sv. ma-tri, ob osmih zvečer v SDD najši. Po sv. maši je seja v šolski Recher Avenue. Na dnevnem j dvorani, redu so volitve odbora za 1. 1966. j Po seji bo božičnica. Vse član-1 PRAVILNI NASLOV stvo vabljeno! Pravi naslov nekdanjega žup- Društvo sv. Jožefa št. 169 ! Mka fare sv. Lovrenca je: Msgr. KSKJ ima nocoj ob 7.30 letno John J. Oman, Bethany Home, — Ameriška pomorska akademija je bila najprej na Rhode Islandu, šele kasneje se je preselila v Annapolis. Vremenski prerok pravi: Kdo vse podpira Ameriko v vietnamskem vojskovanju? CLEVELAND, O. — Vkljub temu, da vietnamska vojna ni nikjer popularna (kdaj pa je še bila ta ali ona vojna popularna, razen pod diktaturami?) ima naša dežela vendarle kar precej držav, ki jo podpirajo v Vietna- Svoje divizije je ponudil tudi Čangkajšek s Formoze. Politični razlogi pa so svetovali naši administraciji, da je to ponudbo odklonila. Kitajski vojaki pač ne spadajo v Vietnam, bi bili domačemu prebivalstvu samo v države so pa poslale tudi stro-lrila na nujne potrebe vietnam- Oblačno in hladno z naletavanjem snega. Naj višja temperatura 35. eni ali drugi obliki. Pomoč jspodtiko. Vojaško pomoč je dalje obljubil tudi novi filipinski predsednik Marcos Pomoč sta dejansko že poslali Tajska in Nova Zelandija, seveda v zelo malem obsegu. Malo, toda res potrebno pomoč je dala Malaja. Vežba okoli 2,000 vietnamskih in naših vojakov v gverilskem vojskovanju. Malaja je namreč edina dežela, ki se je 10 let vojskovala s partizani in jih ukrotila. Ima torej dosti skušnje, kako se je treba boriti proti komunističnim gverilcem. Zanimivo je, da so poslale nekaj pomoči tudi male države Latinske Amerike, večina obstoja iz zdravil, prenosnih bolnišnic, zdravstvenega osobja. Nekatere mu v je v večini slučajev le simbolična, pa venda pove, kaj mislijo vsaj vlade o vojskovanju v Vietnamu. Pomoč je samo v izjemnih slučajih vojaškega značaja. Največja je do sedaj tista, ki jo nudi Južna Koreja. Ta je poslala divizijo 18,000 mož v Vietnam. Divizija je zaenkrat zaposlena v zaledju raznih front, naši generali so z njenim delom kar zadovoljni. Za Korejo se je najbolje odrezala Avstralija. Poslala ni v Vietnam samo bataljona vojakov v polni vojni opremi, ampak tudi vojaške inštruktorje, vojaška transportna letala in dosti civilne pomoči. Avstralska vlada je obljubila še več pomoči. kovnjake za kmetijstvo, prosveto in organizacijo prometa. Na tihem in brez šuma podpirajo vlado Južnega Vietnama Zahodna Nemčija, Italija, Kanada in Brazilija. Vsega skupaj je do sedaj poslalo svoj o'»pomoč, včasih pravo včasih samo simbolično, 39 držav. Značilno pa je, da so se slabo odrezale ravno tiste države, ki jih je naša dežela po vojni naj izdatneje podpirala. V tem pogledu je mnogo naših diplomatov močno razočaranih. Državno tajništvo je namreč naročilo našim poslaništvom, naj pri vladah, kjer so akreditirani, prosijo za pomoč katerekoli vrste. Vietnam ne potrebuje namreč samo čet za bojevanje na frontah, rabi tudi nešteto strokovnjakov vseh vrst za obnovo dežele, posebno na gospodarskem polju. Pa tudi državno tajništvo samo je washingtonske poslanike dotičnih držav opozo- skega prebivalstva. Končno je Johnson poslal pred meseci bivšega našega poslanika v Saigonu Lodge-ja po svetu, da agitira za pomoč Vietnamu. Kaj posebnega pa ni dosegel. Posebno je naša diplomacija razočarana nad pomanjkanjem zanimanja za vietnamske begunce. Vsaj zanje bi morale najti nekaj podpore tiste države, ki so dobile od Amerike dosti daril v denarju in blagu samo za begunce. Pa se na to svojo dolžnost niso spomnile ne Grčija ne Turčija ne arabske države ne Izrael ne male zahodno-evropske države. Naši diplomatje pa niso zgubili poguma. Agitirajo še naprej za pomoč. Tako bo Amerika vsaj vedela, kje je hvaležnost doma in kje je ni. Verjetno si bo to tudi zapomnila, kar Ameriki ne bo nič škodovalo. sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Molitev— Članstvo Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je vabljeno jutri, v petek, ob dveh popoldne v Grdinov pogreb, zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Frances Mihelčič. Seja— Belokranjski klub ima v soboto ob 6.30 zvečer sejo na domu g. Emila Mauserja na 1025 E. 62 St. Vse članstvo prošeno, da se seje udeleži. Lepa starost— Rojak John Srebrnak s 3465 E. 89 St., dolgoletni naročnik Ameriške Domovine, bo jutri, 17. decembra, praznoval svoj 81. rojstni dan. čestitamo in mu želimo še veliko zdravja in zadovoljstva v krogu prijateljev in sorodnikov! Zadušnica— V soboto ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Hočevarja ml. ob 3. obletnici smrti. Jutri ob 8.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Rogella ob 2. oblet- j niči smrti. Ugodno— V Norwood Appliance & Fur- j niture na 6202 St. Clair Avenue imajo veliko izbiro MAYTAG ! pralnikov po posebno ugodnih cenah. — Več v oglasu! K molitvi— Članice Podr št. 25 SŽZ in članice Oltarnega društva fare | Sv. Vida so vabljene nocoj po i cerkveni pobožnosti v Grdinov pogrebni zavod na 1053 E. 62 St. i za pokojno Frances Mihelčič. Dobrodošli — Iz taborišča v Capui v Italiji ; so zadnji torek prišli v Cleve- i land člani družine Gselman: August, star 34 let. po poklicu hotelski kuhar in mesar iz Maribora, žena Marija, hčerka in sinko, stara 6 in 3 leta. So tipične žrtve komunističnega preganjanja in so bili zelo veseli, da so se mogli naseliti v naši svobodni deželi. Stanujejo na 6508 Superior Ave. Nimajo znancev med clevelandskimi Slovenci, LIGA KSA in g. Jakob Žakelj, ki jim je sponzor, so jim pomagali pri preselitvi. Prosijo tiste, ki so bili z njimi v taborišču, pa so prišli sem nekaj tednov po-prej, da se jim javijo, ker oni nimajo njihovih naslovov. Dobrodošli! Naj bi bili srečni med nami! Novi odbor— Društvo Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti ima za 1. 1966 sledeči odbor: duh. vod. R. Hobart, predsed. George J. Basi-lone, 1. podpredsed. Frank Zidar, 2. podpredsed. Zdravko No- Onamia. Minn. Gotovo bo vesel, če se ga bodo njegovi nekdanji verniki in njegovi prijatelji spomnili na ta naslov z božičnimi voščili. Seja— Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje. Zadnje vesti PARIZ, Fr.—Ameriški obrambni tajnik McNamara je na tajni seji NATO trdil, da utegne rdeča Kitajska že v par letih ustvariti malo zalego jedrskega orožja, tekom 10 let pa zgraditi celo medcelinske rakete, s katerimi bo sposobna atomske bombe poslati nad Evropo ali Ameriko. NICE, Fr. — Danes zjutraj je umrl tu znani pisatelj W. Somerset Maugham v starosti 81 let. Skozi pol stoletja je bil eden najbolj znanih in najbolj upoštevanih pisateljev angleško govorečega sveta. DŽAKARTA, Indonez. — Zdi sc, da je v borbi za oblast v Indoneziji Sukamo vsaj za enkrat izgubil v korist oboroženih si!. Predsednik Sukarno je imenoval za svojega namestnika v “vrhovnem operativnem poveljstvu” obrambnega ministra gen. Nasutiona, ki so ga komunistični prevratniki 30. septembra hoteli spraviti za vedno s poti, pa jim ni uspelo. WASHINGTON, D.C. — Včeraj so bili končani dvodnevni razgovori med predsednikom ZDA Johnsonom in predsednikom Pakistana Ayub Klia-nom. Potekali so v prijateljskem duhu in ozračju ter doprinesli k boljšim odnosom med obema državama. Ti v zadnjih mesecih niso bili posebno dobri. Ayub Khan je odletel v Evropo, kjer se bo sestal danes v Koelnu z nemškim kanclerjem dr. L. Erhar-dom. NEW YORK, N.Y.—Predsednik britanske vlade H. Wilson bo danes govoril pred glavno skupščino Združenih narodov- nato pa bo odpotoval v Washington na razgovore s predsednikom Johnsonom. Drobcena roža Barcelonskemu vrtnarju Pa-dru Dotu se je po večletnih poskusih posrečilo vzgojiti miniaturno vrtnico. Razcvetena roža ni večja od desetice (dime). 3LMEKIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 16, 1965 rnEmmm Dohiovina 61 i 7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Oluo 44103 National and International Circulation Fuolished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAKOČNINA: Sto Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Jto Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $1£.09 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio a®* 83 No. 141 Thurs., Dec. 16, 1965 Dolarski imperij alizem Pravzaprav sega njegov začetek že v prejšnje stoletje. Takrat je bil še primeroma zelo primitiven. Obstojal je večinoma v ameriških investicijah v tujini, posebno v Latinski Ameriki. Takrat so si'Amerikanci na eni strani izposojali kapital v Evropi, zato so ga pa investirali v Latinski Ameriki. Seveda pa te vrste naložbe niso bile posebno varne, zato je bila pa obramba interesov naših naložb tudi precej primitivna. Še Theodor Roosevelt je lahko pošiljal naše vojno brodovje, da je varovalo naše denarne interese v tistih državah, kjer vlade niso hotele izpolnjevati prevzetih obvez. To je seveda razburjalo vse države v Latinski Ameriki, ker so bile vse zadolžene v naši deželi. Takrat se je rodil tudi vir antipatij do naše dežele, ki še danes niso zamrle. Doživljamo neverjetne stvari. Na eni strani poklanjamo na primer preko Zveze za napredek raznim republikam v Južni Ameriki kapital, na drugi strani nas pa javnost v dotičnih državah še zmeraj napada kot imperijaliste. Ima do neke meje prav. Kar federacija daruje, to zopet poberejo naša podjetja v obliki dividend, odplačil in obresti za naše terjatve. Marsikatera taka država upravičeno trdi, da je prišla z dežja pod kap. Kar dobi na eni strani od naše federacije kot darilo, mora na drugi strani porabiti za odplačilo svojih starih obvez. Zelo velikokrat je naša administracija naravnost prisiljena, da da nova darila ali pa nova posojila, samo da naši upniki lahko pridejo po tej poti do denarja za svoje naložbe. Danes je seveda dolarski imperijalizem veliko bolj zapleten. Naša velika podjetja ustanavljajo na tujem z lastnim denarjem nove tovarne, naše banke posojajo denar tujim bankam in vladam, naše zavarovalnice in veliki fondi delajo podobne posle. Vsi skupaj zaslužijo pri tem veliko več, kot bi z istim denarjem zaslužili v Ameriki, zato jih naložbe v tujini tudi tako mikajo. Cenijo, da ima naša dežela naloženih na tujem že $60-80 bilijonov in da naložbe rastejo vsako leto za povprečno $5 bilijonov. Največ naložb je danes že zunaj Latinske Amerike, v Evropi, Avstraliji, nekaterih delih Azije (nafta) in v precejšnjem številu afriških držav. Vse te naložbe so hudo donosne. To je njihova dobra stran, so pa tudi tvegane v dvojnem pogledu, to je njihova temna stran. Najprvo so dolžniki naših podjetij zmeraj bolj odvisni od lastnih političnih režimov. Ti jih večkrat kar naravnost silijo, da ne bi vračali zapadlih obresti in obrokov na prevzete obveze. Hujša je pa druga nevarnost. Politične razmere niso v večini držav dolžnic stabilizirane. Lahko pridejo na površje režimi, ki ameriške investicije enostavno “nacijonalizirajo” ali pa tako obremenijo z davki in drugimi dajatvami, da investicije zgubijo svojo donosnost. Pogosto pa tudi omejujejo njihov delokrog, čeprav jim je pogodbeno zajamčen. Od tega ima zmeraj škodo naša administracija. Ako pridejo take naložbe v nevarnost, se ameriški upniki takoj 'obračajo na našo federacijo s prošnjo, naj varuje njihove interese. Lederacija včasih lahko ugodi njihovim željam, velikokrat pa tudi ne more. Z vojnimi ladjami, bombniki in raketami se danes ne dajo braniti denarni interesi naših podjetij na tujem. Taki časi so minuli. Ako se posredovanje ponesreči naši administraciji, mora prevzeti del izgube. V tej smeri smo prišli že tako daleč, da federacija lahko prevzame zavarovanje proti takim izgubam. Je torej postala neke vrste politična zavarovalnica za naše investicije na tujem. Del naše javnosti gleda dosti kritično na tako federalno politiko, dobi pa zmeraj za odgovor, da federacija do sedaj še ni trpela velikih izgub, da pa je od takega zavarovanja imela veliko koristi naša izvozna trgovina in preko nje naša plačilna bilanca, kar je pa samo deloma res. Hujša je druga temna stran izvoza našega kapitala. Kot je izvoz našega kapitala prišel ob kredit v Latinski Ameriki, prihaja počasi ob simpatije tudi v Evropi in Aziji, da ne govorimo o Afriki. Evropa je zmeraj bolj razburjena radi vdora ameriških dolarskih investicij. Ne samo Lrancija, tudi Nemčija, Anglija, Belgija, Nizozemska in druge države ne vidijo v vdoru ameriškega kapitala same sreče. Ga ostro kritizirajo. Kako gledajo na naše investicije, smo videli prav te dni. Ko je uprava federalnih bank povišala obrestno mero, se je predsednik Johnson razburil, evropski kapitalni trgi so pa povišanje kar prvi dan toplo pozdravljali in tudi povedali zakaj. Višja obrestna mera v Ameriki bo po prirodi posla zavrla izvoz ameriškega kapitala in s tem je evropski bančni svet kar zadovoljen. Svobodni svet ne sodi o ameriškem kapitalu tako kot Latinska Amerika. Zaenkrat ga samo kritično presoja, ne goji pa radi njega antipatij do Amerike. Ni pa nikjer napisano, da do takih antipatij ne bo prišlo. Če se slišijo tu-patam v Evropi glasovi, naj gredo ameriške divizije domov, jim bodo čisto lahko sledili pozivi, naj se vrne domov tudi ameriški kapital. Takrat bo naša dežela uživala v Evropi take antipatije, kot jih uživa v Latinski Ameriki. Interes velikega ameriškega kapitala zahteva, da o tem naše časopisje piše čim manj. Zato seVa pomen izvoza našega kapitala za domačo in zunanjo politiko obravnava samo sporadično. Največkrat takrat, kadar kdo odkrije, kako niha naša zunanja politika med našim narodnim interesom in interesi velikega kapitala. To vidimo zmeraj ob priliki političnih kriz v arabski politiki. Naša diplomacija mora tam vpoštevati ne samo naše politične interese, ampak tudi interese naših velikih koncernov, ki gospodarijo z nafto in naftnimi izdelki. Če ne bi bilo nafte, bi bila naša politika do marsikatere države v Aziji in Latinski Ameriki čisto drugačna. Isto vlogo igrajo v naši zunanji politiki tudi rudni zakladi v posameznih državah. Boj za rude je zmeraj vplival na našo zunanjo politiko in bo zmeraj bolj. V glavnem radi tega, ker je naša vojna industrija zainteresirana na uvoženih industrijskih surovinah. Na*ša federacija se kar nekam izogiba javni debati o dolarskem imperijalizmu. Ve, s kako močnimi domačimi političnimi silami bi prišla navzkriž. Treba bo pa enkrat načeti tudi to vprašanje. Vpliv izvoznikov kapitala postaja preveč močan, izvozniki se lahko prevzamejo in postavijo svoje interese nad narodne. Kaj jih briga, da ima naša plačilna bilanca stalne primanjkljaje, da torej posojajo v tujino tiste dolarje, ki jih tujina po drugih kanalih nalaga pri nas, kaj jih briga, da ameriške investicije v tujini postajajo breme za našo zunanjo politiko! Če njih to ne briga, pa mora brigati našo javnost. Ravno sedaj stojimo na pragu velike Rebate o stanju našega gospodarstva. Poglavje v njej bi moralo biti tudi vprašanje, kje naj bo meja izvozu našega kapitala. Bomo videli, če bo. BESEDA IZ NARODA spodične Marija Meglič, Slavica | Pust, Katica Sršen, Marjanca Tominc in Metka Vidmar. Pred zaključkom skoro dvournega sporeda je povedal zbranim še domači župnik g. Matija Jager nekaj svojih spominov na oba slavljenca. Spomini, ki jih je navajal, datirajo iz časov njegovih ljubljanskih bogoslovskih let. Tiste čase je bil hodil vsake počitnice k svojemu stricu rajnemu duh. svetniku Antonu Merkunu, župniku na Homcu na Gorenjskem, ki je bil velik o- KULTURNA KRONIKA Nova knjiga o slovenskem gospodarstvu Hočevar, Toussaint. The Struc- sebni prijatelj dr. Jan. Ev. Kre- tare of the Slovenian Economy, ka in iskren spoštovatelj dr. An-11848 - 1963. New York, Studia Slovenica, 1965. 217 str. tona Korošca. Tam se je bil srečaval z obema slavljencema; največkrat pa z dr. J. E. Krekom. V zadnjem času se je pri nas posebej poudarjalo, da smo dolžni storiti vse za boljše poznava- lapr, Lgfiia s@js drmšftfa Šlovensi št I SUZ Cleveland, O. — Člane in članice našega društva v imenu odbora prav prijazno vabim na letno sejo, ki bo v nedeljo, 19. decembra, ob 9. uri dopoldne v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave. , Vsak član in članica, ki se le malo zanima za svoje društvo, bi se moral udeležiti vsaj letne seje, če že med letom ne prihaja k sejam. Tako boste vsaj izvedeli, kako vaše društvo obstoji in kako posluje. Torej, v nedeljo pridite na letno sejo vsi, ki vam le čas in zdravje dopuščata. In prav razveseljivo bi bilo, če bi s seboj pripeljali vsak vsaj enega novega člana ali članico. Naše vrste se redčijo, ker nam člane pobira smrt in zato je naša dolžnost, da pridobimo društvu novih moči — članov, pa bilo v mladinski ali odrasli oddelek. Po seji bomo imeli prost prigrizek in kar zraven spada. Torej pridite k tej važni seji in ob času, da bomo s sejo pričeli ob napovedanem času. Z bratskim pozdravom, Frank A. Turek, zapisnikar Spominska pnsfawa lir* Jan. Ev. Iraka in dr. M, fCerošsa CLEVELAND, O. — Gorje človeku, ki nima vzornikov. To velja prav posebno za mladega človeka. Svoje vzornike pa mora imeti tudi narod. Zadnjo nedeljo, 12. grudna t. L, popoldne ob treh smo se zbra-i v lepem številu clevelandski Slovenci v šolski dvorani župnije M. Vnebovzete v Collinwoo-du, da skupno proslavimo spomin dveh svojih velikih mož, ki sta s svojim delom zaslužila, da ju imenujemo vzornika ter da jima zato sledimo v svojem živ- dovega duhovništva. Saj pa so bili ti tisti, ki so bili v vsem ljudstvu naj bližji ter mu ostali v dobrem in hudem vse čase zvesti. Dva moža iz vrste onih, S:' MECHANICAL SKILLS REQUIRED We have positions available for experienced and non,-experienced men to work on our packaging production lines. Jobs require an ability to solve mechanical problems. Fringe benefits include free hospitalization, life insurance, paid holidays, uniforms, employee discounts on products, vacations, etc. Why not take a few moments to call us about this job opportunity. Please phone 345-9200 — Personnel Department zaklicala Marija s svetlim, jeznim glasom. “Ah, gospa rihtarica je tudi tu? Dober večer!” je pozdravil Gerbel skoraj spoštljivo. “Smo že slišali, smo, o gospe rihtarici! Pechlarn ima svojo Judito. — A to, kar se je zgodilo z opatom, gospa! Jelite! Strašno!” “Odkod pa ti, Gerbel?” je hotel obrniti Schinnagel pogovor na drugo. Dovolj mu je za danes krvave reči. “Onstran z gradu. Jezus, so tam žalostni! Gospod Janez je poslal pome, naj pridem k mladi ženi.” “Kaj ji pa je?” je vprašal Schinnagel. Žena je izvlekla svoj rožni venec. CHICAGO, ILL. MALE HELP WELDER WHITED Experienced Grade “A” welder needed for production welding both arc and gas. Must read blueprints. Under supervision on both heavy and light work with modern equipment. This position is of a permanent nature, offering excellent working conditions and broad company paid benefits. Apply, write, wire CUNO ENGINEERING CORPORATION Subsidiary of American Machine & Foundry Co. 80 SOUTH VINE- ST. MERIT)AN, CONN. An Equal Opportunity Employer (241) mm DRAFTŠMif Immediate opening available for man with 5—10 year exp. in the design and lay-out of pressure vessels, heat, exchanges, weldments and piping. Salary commensurate with exp. Permanent positions with broad company paid fringe benefits including educational assistance for those desiring to work towards an engineering degree. Send resume of experience and salary requirement to- CUNO ENGINEERING CORP. Subsidiary of American Machine & Foundry Co. 80 South Vine Street, Meriden, Conn. An Equal Opportunity Employer (241) Padar je govoril, glas mu je donel med šumenjem Donave, kakor da prihaja od daleč: “Toliko je jokala, da si svak ni vedel pomagati in je poslal pome V naglici, naj ji prinesem kaj pomirljivega, ker bi si mogla sicer v svojem stanju kaj škoditi in bi otrok prišel prezgodaj.” Marijo je oblilo mrzlo. Hitro je vprašala: Ta se ji ni kaj takega zgodilo?” “Ne, hvala Bogu.” Schinnagel je vprašal: “Ali torej ve o svojem možu?” “Le to, da so ga zaprli; za kaj so ga, tega ne ve. Rekli so ji, da zato, ker je bil predrzen nasproti opatu. Gospod Janez Adam mi je rekel, da bi bila njena smrt, če bi zvedela resnico. Rad verjamem. Saj je tako nežna in fina kakor sapica.” Vedno sta drsela čolna vzporedno, Gerbel venomer govori, in Marija bi rada molila, a mora le poslušati žalostno novico. “Da se Bogu usmili, je bilo; moral sem se jokati. Ležala je revno v svoji posteljici pred menoj in ihtela, da jo je kar metalo, in ruvala si je svoje lepe, rjave lase, in na prsi se je bila in ga klicala po imenu tako nežno in bolno: Fridel, Fridel, Fri-del! — Poleg nje je bilo pogrnjeno zanj in jed je čakala nanj, katero je, kakor je rekel njen svak, s svojimi rokami prinesla tja, ko so že vsi vedeli, kaj se je zgodilo z njim in so zato pospravili obed z mize. In ko ji potipam žilo in preiskujem srce in sem ji dal prašek, je vzdignila svoji drobni ročici in prosila in ihtela, — solze so me polile, tako je bilo pretresljivo —, naj grem v Pechlarn in ji privedem njenega Fridla. Saj ni bil predrzen, naj rečem. Gotovo je mislil le dobro, zlati angel! Vse da hoče dati duhovnikom, 1000 goldinarjev, ki jih je prejela za doto, in vso lepotijo — in že si je potegnila uhane iz ušes — in vse njene lepe zlate in svilene obleke, ki jih ima po materi, naj si vzamejo, vse do ene edine srajčice, za katero jih prosi, samo njenega Fridla, njenega lju- bega, sladkega Fridla naj ji dajo nazaj; saj ne more, ne more živeti brez njega.” Lekar je utihnil in si s prsti otrl oči. Voda pod vesli, ki jih je gnal njegov hlapec, je bolestno grgotala, kakor da jočejo donavske povodne deklice zbog tako zgodaj ugasle sreče nedolžnega srca... Schinnagel je temno zamrmral: “Križ je to, pa kdo more pomagati!” Marija je sedela z naprej nagnjeno glavo brez besede ob njem in prebirala jagode na rožnem vencu; pri srcu jo stiska in vznemirja; žena hoče potlačiti to občutje, pa ga ne more ... Kaj, če uboga stvarca umre in dete pogine z njo! Sirotki sta vendar popolnoma nedolžni spričo zlobnega moža in njegovega dejanja. Skozi meglo se bleščijo luči z brega v Marbachu. “Toni, zapelji na levo!... Želim lahko noč, gospod logar in častita mati.” Zakonska sta spet sedela molče drug ob drugem v temi; on jo je objel. “... Nič ne morem za to,” je rekla žena zdajci. “Storila sem le svojo dolžnost. Nič ne morem za to, da si toliko žene k srcu.” “Ne misli na to!” “Tebi je pač lahko govoriti.” Skozi noč je bilo čuti iz Marbacha uro biti šest. Tedaj je zavozil čoln že na kamenje. “O Marija, glej, zdaj sva pa doma!” Doma ... Vse tisto zlo, žalostno in strašno je ostalo onkraj Donave v svetu, ki nam ni nič mar. Tam notri za razsvetljenim oknom, kjer čakajo otroci, najdeva svojo srečo in vesele dni. Tako si misli logar in nežno vodi svojo ženo za roko proti hiši, — v temi lajajo veselo psi — in ji govori nežno mrmraje o otrocih, kdaj pojde Petrček v šolo, o voliču, o borštu in lovu. Ona pa je tiho; zdaj pa zdaj jo strese. Še tedne in tedne bo trpela spričo groze, katero je moževa robata narava že premagala. “Leks! Moliva nocoj še žalostni del rožnega venca za uboge- TTie Streh Brewery Company, Detroit 26, Michigan Kar napravi ogenj in samo ogenj za Ihrano ... Nobeno drugo ameriško pivo ni varjeno z ognjem. Samo Stroh’s. In zakaj? Vzrok je enostaven. Kar dotik ognja napravi za fino, odlično govedino... to napravi ogenj za fini okus Stroh’s piva. Varjenje nad direktnim ognjem pridobiva boljši okus iz primesi in ga daje pivu. To je tradicionalni način starega sveta, kako variti fino pivo. Vi lahko okusite razliko. Poskusite Stroh’s. Samo enkrat. Potem, ne glede na to katero pivo ste do sedaj pili, je možno, da boste prešli na Stroh’s. In to zaradi tega, ker je Stroh’s edino ameriško z ognjem varjeno pivo. ga gospoda Mateja. Jaz bom molila naprej.” “Kakor hočeš, Mojca, vse, kar hočeš!” IV Opat Matej je ležal v Wein-maistrovem stanovanju v drugi izbi desno kraj slavnostne dvorane. Niso si upali prenesti težko ranjenega v oddaljenejši del stanovanja. Izba je bila na prvi pogled sijajna. Če pa si jo pogledal natančneje, si videl, da je prav tako nemarna kot njen posestnik, prenapolnjena z bahaškim, toda zanemarjenim pohištvom, prevlečena z obledeli- mi, odrgnjenimi gobelini, ki so kazali Lota in njegovi hčeri, Amnona in Tamaro in še druge svetopisemske prizore, pri katerih je bilo svetopisemsko jedro postransko. Tako je bila ta izba xaj čuden okvir hudo žalostni podobi duhovnika, ki je bil smrtno zadet in ki je kakor sve-tec iz katakomb sklepal svinče-noblede roke na prsih, držal po-sinjelo, s krvavo obvezo vso povito glavo pokonci ter ležal na postelji sredi med duhovniki svojega reda. (Dalje prihodnjič) ---------o------- Model NX $98.©o EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD %p!iansa & Furniture 6202 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK & SONS iE2L WITH EVERY GOOD WISH FOR A MERRY CHRISTMAS AND A MOST HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR DEAR CUSTOMERS AND FRIENDS SAM's Disfouni Christmas Trees 6812 St. Clair Ave. EN 1-1635 Corner East 69th Street PRE-CHRISTMAS SALE 2000 fresh choice CHRISTMAS TREES, Balsams, Red Pine, Scotch, Spruce .......... Q7C an^ l,P 35 LIGHTS TWINKLE SET — If one goes out the rest stay lit. Special this week only .............. We give and redeem EAGLE STAMPS M ifirisSmas Tup From 20 - §0% off Open late evenings including Sundays Large choice of DECORATIONS FOR TREES and tree stands Q'Jc and CHRISTMAS TREE LIGHTS for inside; special sets of seven lights; multiple set .................. 6 ft. ALUMINUM TREE with SA AC stand, complete, reg. 5.95, now 1 Snow Shovels $L48 SALE WILL GO ON THIS WEEK AND UNTIL Any 25c item .................20c Any 10c item 3 for ...........25c 0. E. Christmas Bulbs, reg. 58e ficw ................8 for 48e Bock Salt 188 Sh .........$L45 m CHRISTMAS Any 49c item 79° $4.000 WORTH OF THE NEWEST TOYS ALL AT SPECIAL REDUCED PRICES. Come in and make your purchases now. A small down payment will hold your purchases until Christmas. Z OGNJEM - VARJEN OKUS