Poštnina platana v gotootnl Cena Elit 1*- jimrmsHl dovn Step. 155 U Hubllanl, 10. |uU|a 1936 leto 1. Ob socialnih reformah Blumove vlade: Socialisti nočejo zveze s komunizmom Politični položaj na Francoskem je slejkoprej napet, ker so socialni zakoni sicer izglasovani, podjetniki pa, za katerimi stoji desnica, se z njimi nikakor ne morejo sprijazniti. Čeprav je' namen desnice v glavnem v tem, da se zruši sedanja vlada ljudske fronte pa da ec socialne reforme, naj bodo še tako pravične, sploh preprečijo oziroma razveljavijo, pa je treba priznati, da ima gospodarski preobrat, ki je nastal s tem, da so se delavoem znatno zvišale plače, vsaj v početku neugodne posledice tudi za srednjo industrijo in malo obrt kar seveda desnici nuja dobro orožje v borb, proti Blumovi vladi. Tako je bilo tudi v Ameriki, ko je začel svoje reforme Roosevelt. Menda je to izraz resnice, da v velekapitalističnem družabnem redu delne socialne reforme nimajo zaželj enega učink«, če niso v zvezi 6 temeljito preosnovo sedanjega gospodarskega sistema v celoti. Blumove reforme so pa otežkočene tudi zaradi tega, ker komunisti kot zavezniki ljudske fronte očividno zasledujejo svoje namene, ki so v tem, da bi se nasprotstvo med podjetniki na eni in delavstvom oziroma vlado na drugi strjni čedalje bolj poostrilo, tako da bi žela moskovska internacionala, ki gre za revolucijo, dočim so Blumovi socialisti slejkoprej za »legalno« socialno in gospodarsko preuredbo države. Strajki namreč nočejo prenehati in je štrajkujočih delavcev še vedno 100.000 po vsej državi Kar pa najbolj moti in za-poznjuje normalizacijo razmer, je to, da delavci ponekod zasedajo podjetja, kakor da bi se jih ho- teli polastiti. Radi tega je prišlo v zadnjem času na več krajih do konfliktov, ki so jih desničarske organizacije izrabile v to, da so tudi one. ki si prisvajajo predpravico, da le one zastopajo pravo nacionalno Francijo, priredile kravale, nai jih je izzvala ta ali ona stranka. V senatu je zaradi tega imela vlada nekoliko neprijetno stališče, je pa vendarle zmagala, k čemur je pripomogla tudi izjava notranjega ministra Salengro, da bo vlada zasedbe tovarn preprečila. Vlada bo skušala to doseči s pomočjo strokovnih organizacij, ker je Blum slejkoprej proti temu, da bi se proti delavstvu rabila sila. So pa socialni demokrati čedalje bolj proti terorju komunistov, kar je prišlo do izraza tudi na kongresu stranke, ki se je nedavno vršil v Parizu. Ti sklepi so jako zanimivi in poučni tudi za nas. Kongres socialistične stranke se je jako ostro izrazil zoper snovanje raznih protifašističnih in podobnih front in odborov mimo ljudske fronte. Socialistična stranka tudi ne razume ljudske fronte tako, da bi bila le-ta njej nadrejena. Kar se tiče komunistov, sodelujejo sedaj 6 socialisti v ljudski fronti, toda to nikakor ne sme privesti do tega, da bi komunisti smeli rušiti disciplino ali terorizirati socialstčno stranko, če pristojna foruma obeh strank ne dosežeta soglasnosti v kakršnemkoli vprašanju, bodisi glede načel bodisi glede taktike, ima vsaka stranka pravico, da ukrepi po svoje. Socialistična stranka ne more in ne bo sprejela komunističnega programa. Mogoče jc samo sode- Angleška mornarica zapušča Sredozemlje London, 10. julija. Angleška admiraliteta je končnoveljavno včeraj izdala odlok, naj se vse vojne ladje, ki so bile v Sredozemlje poslane kot ojačenje ob dneh napetosti med Italijo in Anglijo, povrnejo v svoje baze. Ladje se bodo postopoma Vrač&le. Prve bodo odhajale iz Gibraltarja, in sicer križarke: Nelson, Rodney, 7000tonske križarke Orion, Leander, Neptune, nosilec avijonov Furious, dalje druga eskadra 2000 tonskih rušilcev Kem-penfelt, Comet, Crescent, Crusader, Cygnet, Wes-sex, Viceroy, Vega, Valorone, 6500 tonskih rušilcev, in eicer Faulcnor, Fearless, Fortune, Forester, Foxhound, Firedrake, Foresight in Fury, dalje druga podmorniška eskadra z Titanijo, Seavvol-fom, Snapperjem, Sturmeonom, Swortfishem, Obe-ronom, L 26, L 23, L 27. V zapadno indijsko mornarico sfe bosta vrnili dve križarki, in sicer Exeter in 8400 tonski Ajax. V kitajske baze pa se bodo vrnile naslednje enote, ki so se sedaj nahajale v vzhodnem delu Sredozemskega morja: Ber-wich z 10.000 tonami, minonoeec Adventure z 8000 tonami, ki obadva spadata petemu eskadronu tihomorske mornarice. Prav tja se bo vrnilo tudi 15 rušilcev, ki se sedaj nahajajo v Adenu, s podmornicami Osiris, Oswald Pandora, Protheus, ki vse pripadajo četrti mornarici. V avstralske baze pa se bosta vrnili dve 7000 tonski križarki Sydney in Avstralia, 7000 tonska križarka New Zeeland pa se bo vrnila v Novo Zelandijo. Ta odlok angleške admiralitete sicer ni izne-nadil svetovne javnosti, ker ga je bilo že dalje časa pričakovati, temveč lahko rečemo, da je prinesel mnogo pomirjenja v Sredozemsko morje. Prvi, ki so pozdravili ta angleški korak, so bili Francozi. Po njihovem mnenju bo sedaj innogo Konferenca o Dardanelah: lažje Italijo pritegniti k reševanju perečih evropskih vprašanj, čemur se je 'Italija izogibala, izgovarjajoč ee na navzočnost angleške mornarice pred njenimi durmi. Angleški ^politični krogi pa tolmačijo ta odlok z novim položajem, ki je nastal v Evropi as abstinenco od vseh konferenc, tako v Ženevi, kakor v Montreuxu in zaradi Nemčije, ki je z brutalno kretnjo v vprašanju Gdanska strašno razburila Angleže. Splošno prevladuje prepričanje, da bodo ladje, ki ee iz Sredozemskega morja vračajo v angleška domača oporišča, le malo časa ostale doma. Anglija z vso resnostjo gleda na problem Gdanska in hoče imeti svojo mornarico sedaj pripravljeno za to važnejšo zadevo. Francozi so seveda veseli tega spoznanja Anglije in tudi v njih prevladuje mnenje, da je Anglija sedaj prvič po vojni prišla do prepričanja, da postaja nemška politika in ekspanzivnoet vse preveč nevarna za evropski mir in evropsko ravnotežje. Večina ladij bi po sedanjem stanju imela odpluti v kratkem času v Severno morje, da na ta način zavaruje mirno ozračje pri reševanju gdanskega spora. Drugi vzrok in razlog, zaradi katerega so bile ladje odpoklicane iz Sredozemskega morja, pa komentirajo politični krogi tako, da bi se Anglija rada znebila odgovornosti v primeru, da zaradi navzočnosti angleške mornarice v Sredozemskem morju Italija dokončno odkloni sodelovanje na konferenci v Montreuxu, dalje na lokarnski konferenci v Bruslju in nazadnje tudi pri razpravah Društva narodov. Kakor znano, je Italija do sedaj utemeljevala svojo abstinenco e tem, da Anglija še ničesar ni storila za dejansko pomirjenje, ker ni hotela odpoklicati sredozemske mornarice. Nezdružljivi stališči Rusije in Anglije Ženeva, 10. julija, o. Poročilo o prekinitvi dardanelske konference je napravilo v Ženevi in v vseh mednarodnih krogih v Londonu in v Parizu veliko senzacijo. Razprava, ki se je včeraj začela v Montreuxu, je segla čez okvir konference in obdelovala bistvena vprašanja mednarodnega življenja, in sicer na eni strani vprašanje Briand-Kelloggovega pakta, ki obsoja vojno, in po drugi strani pakt Društva narodov. Razprava je bila v zvezi s čl. 16 angleškega protipredloga, ki govori o vlogi Rusije, če bi bila Rusija nevtralna. Tekom včerajšnjega dne je Litvinov sporočil konferenci, da je moskovsko vlado besedilo angleškega protipredloga močno razočaralo in da je zato sklenila, odpoklicati sovjetsko delegacijo s konference. . Litvinov pa je proti sklepom moskovske vlade Ha prošnjo Tituleeca in Tevfik Ruždi Arasa vendarle nadaljeval pogajanja s prizadetimi delegacijami. . . Angleški delegat lord Stanley je nato predložil konferenci besedilo dveh odstavkov angleškega protipredloga. Prvi odstavek čl. 16 tega Predloga dovoljuje Turčiji v primeru nevtralnosti, da zapre morske ožine za države v vojni, če bi smatrala, da bi prehod vojnih ladij ograzal turške interese. Drugi odstavek tega člena pa nalaga^ Turčiji dolžnoST, da zapre morske ožine za vse države, ki so v vojski, tudi če bi te države ne ležale ob obalah Črnega morja. Iz tako sestavljenega besedila čl. 16 je razvidno, da varuje v celoti koristi Turčije, ki se je samo zaradi tega držala pri sporu med Veliko Britanijo in Rusiio ob strani. Ta predlog ne dovo- lovanje za posebej določene cilje, o zedinjenju pa zaenkrat še ni govora, ker so načelne razlike v prav važnih točkah slejkoprej ostale. Istočasno je kongres strokovne zveze angleških železničarjev v Londonu odklonil predlog nekega komunista, naj bi se socialistična in komunistična strokovna zveza »spričo grozeče nevarnosti vojne in fašima« med seboj stopili, s sledečo utemeljitvijo: »Politika angleškega delavskega gibanja je bila ustvarjena po lastnem mišljenju in lastnih izkušnjah in ne potrebuje zarotniškega značaja, ki ga ji skušajo dati komunistič Njena moč je v odkritem in zakonitem prizadevanju za socialno reformo. Komunizem že dvajset let skuša, da bi si osvojil angleško delavsko gibanje ter ga 6 finančno pomočjo Moskve spreobrnil h komunizmu. Mi pa izjavljamo, da če angleška komunistična stranka s svojimi 7000 člani želi stopitev, potem naj se loči od tretje internacionale in spremeni svoj program po demokratičnih načelih. Potem bo lahko igrala isto vlogo kakor druge manjše socialistične stranke v Angliji, ki so dobile zavetje v angleški delavski stranki.« Kongres je tudi odklonil predlog, naj bi se vršila skupna konferenca obeh strank. Kakor vidimo, se upanje Moskve, da bi spravila pod svoj klobuk vse delavske stranke v Evropi, nikakor ne bo izpolnilo, ker celo socialna demokracija odklanja, da bi se vtopila v revolucionarni ideologiji boljševizma oziroma komunistične stranke. Abesinci rušijo ljuje Rusiji nobene koncesije. Litvinov je nato predlagal, naj se zapro morske ožine, tudi če bi Turčija bila nevtralna, toda le v primeru, če bi se pri tem izvedel pakt Društva narodov. Iz tega je nastal spor dveh stališč. Angleško stališče 6e opira na predvojno pravo, ki daje državam v vojni enake pravice. Sovjetsko stališče pa ee sklicuje na novo, povojno pravo Društva narodov. Zastoj Montreux, 10. julija. AA. DNB. Na včerajšnji popoldanski seji ee je govorilo o obvezah, ki so jih države vzele nase s paktom DN in zaradi katerih je že včeraj poudaril Litvinov, da v bodoči vojni ne bo napadalcev in nevtralnih, ampak samo napadalcev in napadenih. Ker debata ni dovedla do nobenega kompromisa, je bila razprava o členu 23 odložena na kasnejši čas, da bi delegacije mogle dobiti nova navodila od svojih vlad. Prihodnja seja še ni določena, najbrž pa se bo vršila šele v ponedeljek. MonLeipzig< v Gdaneku. Berlin, 10. julija. AA. Havas: Po vesteh iz dobrega vira je kancler Hitler nujno poklical zunanjega ministra von Neuratha v Berchtesgaden. Govori, se, da je možno, da ie Hitler spremenil nenadoma svoje stališče in da hoče dati odgovor na angleško vprašalno polo. Belgrad, 0. julija, m. Iz Ložnice poročajo, da bosta v nedeljo IZ julija gostovala v znanem zdravilišču Koviljača umetnica Anica Mitrovičeva, prvakinja zagrebške opere, in Josip Rijavec, član bel-grajske opere. onih držav, ki so z Rusijo vezane po posebnih pogodbah. 4. Rusija tudi zahteva popolno prostost morske ceste v vsakem primeru, da ojačuje v primeru potrebe države Balkanskega sporazuma in za ojačenje francosko-sovjetske pogodbe. Ta poslednja točka, katero stavlja v program Sovjetska Rusija, uživa vco podporo francoske delegacije. Prav ta točka je pa najbolj občutljivo mesto in prav njo najhujše zadeva nasprotujoče stališče Aneliie. Pariz, 10. julija, o. Francoska vlada je včeraj po svojih poslanikih obvestila vladi v Londonu in v Rimu, da je ukinila sankcije proti Italiji. Obema vladama je poslala svojo noto. V noti Angliji je dodala tudi to, da smatra z ukinjenjem sankcij za ukinjene tudi vse dogovore z Anglijo, ki so se nanašali na sankcije in medsebojno pomoč proti napadalcu iz § 3. toč. 16. Francoska vlada poziva delavce k miru Pariz, 10. julija. Snoči ie socialisti črva organizacija za Pariz priredila shod, katerega se je udeležilo 20.000 oseb. Minister brez portfelja Paul Faure je pozval delavstvo, da naj podpre vlado, da naj ne izziva stavk in da naj ima zaupanje^ v vlado, ki to zaupanje tudi zasluži. Na ta način vlada ne bo priseljena, da bi rabila silo. Po njegovem govoru je začel liti dež in shod sc jc moral razidi, ne da bi mogel govoriti notranji minister Salengro. Shod se ie zaključil s petjem internacionale. Gospodarska konfereiica na Bledu Bled, 10. julija. Danes dopoldne je tukaj pričela zasedati gospodarska konferenca držav — članic Balkanskega sporazumi. Tekom včerajšnjega in predvčerajšnjega dne so prispevale delegacije vseh sodelujočih držav in sicer Turčije, Romunije, Grčije in Jugoslavije. Romunsko delegacijo vodi šef odseka v ministrstvu za železnice Tabakovici, grško delegacijo vodi bivši minister Harytakis, turško pa ravnatelj v zunanjem ministrstvu Halid Hazni. Vsaka delegacija šteje po 10 članov, le romunska jil ima štiri. Jugoslavijo zastopajo na tej konferenci: načelnik Gospodarskega odseka, dr. Predič, pomočnik generalnega ravnatelja državnih železnic dr. Cugmus, Penovič, svetnik zun. ministrstva Niko-dije Jovanovič, šef odseka za komunizem Grgaše-vič, dr. Todorovič, uradnika trgovinskega ministrstva Bona in Tomič, ravnatelj »Putnika«, Brokuš načelnik carinskega oddelka v zun. ministrstvu Radulovič. Konferenco je danes popoldne otvoril s posebnim nagovorom predsednika vlade in zun. minister dr. Milan Stojadinovič, ki je danes dopoldne z vlakom ob 9.31 potoval skozi Ljubljano na Bled. Otvoritev konference se je zaradi zakasnitve belgraijsikega brzovlaka, s katerim je prispel predsednik vlade g. dr. Stojadinovič, znatno zavlekla. V balonu zmrznili Praga, 10. julija. AA. ČTK poroča: V Prostje-jevu na Moravskem se je dvigni) vojaški balon 6 km visoiko. V tej višini ga je zagrabil vihar in nevihta. Začela je padati toča in od mraza so pilotom začele zmrzovati roke. Ko je balon padel na tla, so bili vsi štirje letalci težko ranjeni, roke pa so jim zmrznile. Med ranjenimi je tudi en častnik. Nova tarifa za pisma Belgrad, 10. julija. AA. Z odlokom poštnega ministra od 4. julija 1936 je izpremenjena poštm tarifa za tujino takole’: 1. Pristojbina na navadna pisma v tujino do 20 gr teže znaša 4 Din, za vsakih nadaijnih 20 gr nad to težo še po 2 Din; 2. Pristojbina za navadne dopisnice v tujino je 2 Din; 3. Ekvivalent za plačilo paketnih pristobin v prometu s tujino znaša 15 Din za 1 zl. frank. Izpremembe po točki 1 in 2 ne veljajo za pisma in dopisnice v Italijo, Češkoslovaško, Grčijo, in Turčijo, sedanje pristojbine za pisma in dopisnice v te dežele ostanejo neizpremenjene. Sklep o navedenih izpremenibah stopi v veljavo 1. avgusta t. I. Drobne Bruxelles, 10. julija. AA. Ministrski predsednik, Van Zeeland je imel pred senatom govor o zunanji politiki, osebno je podčrtal, da obstoje bližnje temne nevarnosti, ki so tako velike, da ni bil v skrbeh samo Bruxelles, ampak tudi ženeva. V Ženevi prevladuje vtis, da se vojna približuje z gigantskimi koraki. Toda še je možnost, da se katastrofa prepreči. Belgija bo v zvezi z drugimi državami, ki [im je na tem ležeče, 6torila vsa, da se nevarnost odstrani. Ob koncu je Van Zeeland izjavil, da bo vlada nadaljevala svojo dosedanjo politiko, ki sloni na paktu DN. Nad 141.000 m* barjanske zemlje za 47.800 Din Ljubljana, 10. julija. Pred dobrimi sto leti so 6e prvi kolonisti naselili na barjanskem svetu v Črni vasi in okoli barjanske šole. Postavili so si sprva skromna do-movja, boriti pa so se morali ne'samo proti vodi, marveč so posvetili svoje največje napore kultiviranju močvirnate in šotnate zemlje. Po dobrih sto letih,so se sedaj pokazali lepi -uspehi umnega obdelovanja. Potomci prvih naselnikov vživajo sadove, kar je pokazala tudi nedeljska razstava podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki je bila razvrščena v pritličnih prostorih šole. Je pa na Barju še prav mnogo popolnoma neobdelanega sveta, ki se zlasti razteza od Črne vasi proti Tomišlju. Daleč na široko prepleta močvirno ravan le nekoristna preslica, ki je v prastari davnini tvorila velikanske gozdove, kakor praprot, a je sedaj nizka razstlina. Tudi preslica je ono drevo, ki je okamenelo in se je iz nje napravil premog. Tamošnji svet je malovreden. Treba bo pač pridnih rok, da ga obdelajo in store plodovitega. So pa tudi travniki, ki' ne donašajo dobre krme in so dostikrat poplavljeni. Letod so bili naši Bar-jani pač obvarovani doslej hujših poplav, ki jim druga leta spomladi ali jeseni uničijo vse posevke, odno-mo pridelke. Na Barju imajo Koslerji obSireo (kompleks sveta, tudi ob Ižanski cesti lepo gospodarsko poslopje s pristavo. Njih veleposestvo se razteza daleč naokrog tja do Tomišlja in tja do Germeza. Mnogo zemlje so vzeli barjanski kmetje v najem, ostalo zemljo pa so gospodarji sami obdelovali. Pred leti so celo poskusili, da bi nijive orali s traktorjem, a se je pogreznil v močvirnato zemljo, tako da je štrlel le majhen del ven. Niso ga mogli spraviti ven. Traktor leži tam pokopan. Kakor druga veleposestva, je prišlo tudi veleposestvo gg. Koslerjev pod agrarno reformo. 2e prejšnje mesece so bili v zemljiški knjigi izvršeni zadnji akti, s katerimi je bila končnoveljavno priznana od barjanskih kmetov obdelovana zemlji v nfih izključno last proti neznatni odškodnini. Meseca junija je okrajno sodišče v Ljubljani izvršilo v zemljiški knjigi prenos lastninske pravice na agrarne interesente glede parcel, ki so bile last veleposestnika v Orteneku pri Ribnici, Oskarja Koslerja in ki večjidel spadajo pod k. o. Tomišelj. V smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme je bil 26 agrarnim interesentom priznan ogromen kompleks v izmeri 141.747 kv. m proti malenkostni odškodnini 47.812 Din. Odškodninska cena za m’ je bila prav nizka. Tako je dobil neki interesent za 656 Din kar 4967 m1 zemlje, jasno, da ne naj-rodovitnejše. Drugi je plačal za 6867 m’ 6098 Din. Nekateri so plačali okoli 0.90 Din za m’ zemlje, ki se je nahajala pač na ugodnejših mestih. Nekdo j« plačal za 15.278 m! le 4247 Din. Obdelani svet na Barju je običajno po 5 Din ms, le tuintam po 10 Din. Agrarni interesenti so se v pogodbah obvezali, da plačajo njim določeno odškodnino v obrokih in so dali na račun manjše zneske. Nekateri pa so kupnino takoj plačali. V splošnem je smatrati, da je agrarna reforma Koblerjevega veleposestva na Barju v glavnem izvedena. Koslerji so si drugače pridobili mnogo zaslug za kultivacijo Barja in so tudi podpirali prvo naše šolstvo na Barju s knjigami in denarnimi prispevki. Maline na ljubljanskem trgu Ljubljana, 10. julija. Žlahten sad naših gozdov so maline, lepe in rdeče, slastne po barvi in po okusu. Dajejo dragocen sok, ki je zelo okusna in prijetna pijača, gospodinjam služijo za mezgo, otrokom in tudi od-* raslim pa so že kar same v poslaščico. Sladke so tako, da ni potrebno niti posuti jih s sladkorno sipo. Toda kdor jih uživa, navadno niti ne pomisli, koliko truda je bilo z njimi združenega. Na trgu so nam ženske, ki so prinesle maline v Ljubljano, pripovedovale naslednje: »Letos je slaba z malinami. Neprestano gre dež in Tja je mnogo škodovala. Sadež je obrodil zelo slabo ter ga nabiramo zato le s težavo. Naši kraji imajo ob ugodnih letinah v tem času še kar dober zaslužek z nabiranjem malin, toda letos bo tega zaslužka malo. Saj veste, da se moramo na kmetih boriti za vsak dinar. Družine, ki imajo več otrok, seveda naberejo več malin, zato pa tudi vec potrebujejo. Pa vse bi bilo dobro, zakaj pridni ljudje smo kljub slabi letini nabraLi toliko malin, kolikor jih Ljubljana potrebuje. Toda preden postavimo maline na ljubljanski trg, imamo že stroške. Me smo iz Dobrega polja. Samo do postaje imamo mnogo hoda, nekatere manj, druge pa več, tudi po dobro uro. Seveda moramo plačati železnico — kmetski ljudje nimamo nobenega popusta pri vožnji — v Ljubljani moramo plačati tramvaj, mitnico in tržnino. Saj nihče n« bo vendar zahteval od nas, da bi morale iz dol. kolodvora nositi to težko breme (>eš na trg, da bi prihranile stroške za tramvaji Na trgu pa prodajamo maline tako, kakor pač moremo. Po 3—4 Din liter, ali 4—5 Din kilo. Računamo, da nas stanejo stroški 35 Din preden postavimo dva škafa s kakšnimi 40 kg na trg in potem pa seveda čakamo, kdaj maline prodamo. Moramo pa prodati vse, preden se moramo vrniti tako, da imamo povrnjene stroške in da nam ostane nekaj čistega, tako da 6ta plačana trud z zbiranjem malin in pa dolga pot v Ljubljano. Maline so sladke, toda delo z njim je grenko. Gospod kupite vsaj eno kilo!« Strašna vročina v Ameriki Konec junija je zavladala v Severni Ameriki silna vročina, ki traja neizprosno naprej. Toplomer kaže stalno kar preko 40 stopinj C, po nekaterih, bolj izpostavljenih krajih pa gre la številka tudi preko 50 stopinj. Kakfcr 'kažejo napovedi bo ta pasja vročina trajala gotovo še delj casa. I o vsej i-everni Ameriki, posebno v krajih, ki so bolj oddaTjeni od morja, vlada zaradi te vročine udi , silna suša. Pojavljajo se pa v zvezi s tem tudi razne bolezni, ki so zahtevale na stotine žrtev. Močni solnčni žarki so ponekod zažgali docela posušeno rastlinstvo in s tem povzročili požare ogromnega obsega. Poleg gasilcev in prizadetega prebivalstva je moralo nastopiti pri gašenju velikih požarov iudi vojaštvo. Nastala je pa obenem silna lakota, ker je uničen ves poljski pridelek. Reševalna služba se trudi tia vse mogoče načine, da omeji število žrtev teh nenavadnih vremenskih nezgod. Težko je dosedaj govoriti o Škodi, ki jo je prizadejala ta ameriška suša, ker se bo morda se podvojila. Dosedaj pa se lahko reče, da znaša ze nekaj sto milijonov dolarjev. Posebno občutijo to vročino tudi mesta, kjer se asfaltne ceste naravnost tope na 9olncu. . x Poleg te nezgode se ji je pa. pridružila še druga ki je sicer v Ameriki precej pogosta, vsaj v zadnjih letih. To so ogromni roji kobilic ki so sedaj Uničili še to, kar bi morebiti le še ostalo pred žgočim solncem. Ker so po nekaterih krajih uničeni vsi pridelki, je seveda cena tem precej narasla. Glavna pridelka pa sta koruza in pšenica, od katerih tamkajšnje vsaj nemestno ljudstvo po veliki večini živi. Nevvvork, 10. julija, Toplotni vel, kakršnega ic dolgo ne potnmifo, je priiišmiH malone čez dve tretjine ozemlja USA. V NewYorku se je dvignila temperatura nn 42 stopinj Celzija v senci. Trpljenje prebivalstva, zlasti v srednjem zapadu, je nepopisno. Pripoka je tamkaj povzročilo smrt 152 oseb. Cesar pa sonce ni moglo uničiti, so uničili sedaj še milijoni kobilic. Chicaška borza ie bila zadnje dni kaikor v mrzlici. Mernik koruze in pšenice je poskočni v zadnnh dneh v ceni za 20 centov. Newyork, 10. julija, število oseb, ta so v srednjem znpadu umrle od sončarice, znaša 60. Vročina traja še dalje Po ulicah in cestah se topi asfalt. Strela neprestano zažiga hiše. Živina «i zveri umirajo od gladu in žeje. Ne\vyork, 10. julija. Reuter poroča: Dosedanje število smrtnih žrtev strašne vročinp se je dvignilo na 143. V severni Dakoti z.naša temperatura 45 stopinj Celzija. V Kanasasu se je pojavilo neizmerno Število kobilic, ki delajo ogromno škodo po poljih. Sirijo se gozdni požari, ki so taki, da se jih za zadnjih pet let nikdo ne sjx>minja. Menijo, da je suša v Dakoti uničila 90% poljedelstva. kongres železničarjev in brodarjev v Ljubljani Ljubljana, 10. julija. Te divi se zbirajo delegati Udružertja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev tn brodarjev iz vse države na kongres svoje orgamizacfje. koten se letos vrši v Ljubljani, Na kongres jc prišlo okrog 200 delegatov, ki zastopajo poediine oblastne uprave. Razen delegatov, ki imajo pravico glasovanja, pa se zbira v Ljubljani tudi veliko stcvi-jo ostalega članstva Udružcnja. Za soboto, dne 11. t m. je ob 8. uri napovedan posebni brzn vlak iz Belgruda, kateri pripelje približno 1000 udeležencev, članov 11 druženja na kongres. Istočasno s člani pride tudi železničarska godba iz Smedereva. Člani, kakor tudi delegati, ki so zbran« v Ljubljani, pričakajo goste ob 8. uni na glavnem kolodvoru z godbo Sloge in društveno zastavo. Množice železničarjev pa prihajajo tuda neprestano tekom teh dni z rednimi vlaki, tako je samo danes dopoldne prišlo nad 300 železničarjev, da sc udeležijo in prisostvujejo prcdkonfcroncam Jin strokovnemu delu organizacije po poedinih odsekih. Prvi dan kongresa je bil prav za prav že dne q julija, in sicer se je pričel s VI. plenarno sejo Centralnega odbora, katere namen in naloga ie bila da določi in reši notranja organizacijska ' vprašanja. Na tej seji, katera se je vršala v hotelu »Metropol« pod vodstvom centralnega predsednika inž. Debelijeviča, je bilo določeno, da je treba v organizaciji Udruženja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev z ozirom na njeno številčno moč in številne stroke zaposlenosti določiti enotne strokovne odseke za vso državo. Ti odseki so bili tudi določeni, ter je danes celokupno delo in razpodditev posameznih strok v Udru-ženju razdeljena na 14 odsekov, ki so enotni za vso državo. Daines dopoldne ob 9. uni pa je pričela pred-konferenca kongresnega plenuma, ki zaseda v dvorani kina »Sloge« ter ob času, ko to poročamo, konferenca še vedno traja. Na dnevnem redu, ki se danes obravnava, predseduje g. inž De-beljevič, predsednik Centralne uprave UJN/.n. Glavni referat in poročilo je podal kot tajnik Udruženia o delu v pretečenem poslovnem letu g. B»kič. Danes popoldne pa se ob 17. uri sestanejo po edini strokovni odseki, ki naj izdelajo točne smernice za delo v bodočem letu. Našim železničarjem, ki vršijo izmed državnih uslužbencev eno najodgovornejših m napornejših služb, želimo nadaljnjih uspehov pri njih težkem dcilu. . Prepričani smo, da bo naše občinstvo kot dosedaj vedno v čim večjem številu pohitelo jutri, v soboto ob 8. uri ria glavni kolodvor k sprejemu naših železničarjev. Po vročini padec temperature in dež Dobrih šest dni je vladala nad Ljubljano in okolico huda vročina, ki je 7. t. m. dosegla višek, namreč 31.3 stopinj C nad ničlo. Od sobote naprej se je temperatura dnevno stopnjevala, a po 7. t. m. je začela padati tako, da je včeraj dosegla 28.6 stopinj nad ničlo, kar je bil približno mesečni maksimum v juniju. Že včeraj popoldne se je začelo oblačiti. Mnogi kopalci so odložila svoje kopalne načrte na Gorenjsko in na Posavje, drugi pa so hiteli s prostih kopališč domov. Tam za Krimom jc včeraj popoldne silno grmelo in treskalo. Opazovalec je lahko videl, kako se tam pode gosti, črni obla,ki. Oblaki pa so sc nad Ljubljano razpršili tja proti severovzhodu. Okoli 23. je začelo med silnim grmenjem polagoma in prav pohlevno dežiti. Lahen naliv je trajal dobri 2 uri. »Po silnem grmenju malo dežja,« kajti mnogi so s strahom čakeli kake hujše nevihte nad Ljubljano. Toda izkušeni vremenarji vedo, da se katastrofalne nevihte običajno ponavljajo ob popoldanskih urah po silni sopari, ponoči pa so nevihte prava izjema. Meteoroški zavod je davi zaznamoval, da jc ponoči v 2 urah padlo 5.6 mm dežja. Dež je bil zlasti vrtnarjem in zelenjadarjem prav dobrodošel, kajti zemlja je bila tega dne po 6 vročih dneh potrebna. Prebivalstvu Ljubljane Podpisana oblastna uprava združenja Jugosl. železničarjev in brodarjev prosi prebivalstvo mesta Ljubljane, da ob priliki kongresnih dni, t. j. jutri v soboto in pojutrišnjem v nedeljo razobesi s svojih hiš državne zajtave. Oblastna uprava UJ2B, Strel med nalivom Ljubljana, 10. julija. Trgovska zastopnica Justina Lukek iz Most, Tovarniška 27. ima zelo težak poklic. Je namreč trgovska zastopnica ter [Tomija po vaseh okoli Ljubljane svoje blago. Sinoči se jc utrujena vračala skozi Fužine domov. Med potjo jo je ujel hud naliv in Lukekova se je zatekla |>od najbližjo kap, to je pod streho gostilne Janeza Gruma na Studencu. Gostilničar Janez Grum pa ima slabe izkušnje z nočnimi obiskovalci ter je domneval, da se krog njegove hiše zopet potika kakšen vlomilec. Vzel ie puško ter ustrelil v temno postavo pred svojo nišo. Lukekova se je med bolečinami začela zvijati ter ubupno klicati na pomoč. Strel jo je zadel v trebuh. Ko je gostilničar videl, da je ustrelil žensko, ki gotovo ni imela slabega namena, je takoj dal poklicati reševalni avto iz Ljubljane, ki je Lu-kekovo prepeljal v bolnišnico. Rana je bila na videz smrtno nevarna, toda zdravniki v bolnišnici so se zelo potrudili ter Lukekovo takoj operirali. Upati je, da bo v kratkem času Lukekova že odpuščena iz bolnišnice. Hud pretep v Šiški Ljubljana, 10. julija. Ponoči so morali reševalci v šiško, kamor jih je poklicala policijska stražnica. Tam so se stepli neki brezj>oseIni in v pretepu je obležal 35-lelni brezposelni elektromonter Ivan Mlakar, nristojen v Cerklje, s hudimi poškodbami na glavi. Njegov tovariš ga je namreč tako z nožem zdelal, da je dobil Mlakar nevarne poškodbe. V bolnišnici 6e zdravniki trudijo, da bi mu rešili življenje. Kolesarka v otroka Ljubljana 10. julija. Danes dopoldne ie prišlo na Fužinah pri Ljubljani do hujše nesreče. Na cesti se je igral 5-letni deček F.onil Marolt iz Fužin, sin delavca v Vevški papirnici. Bil je ravno na mostu, ko je po cesti privozila neka domača kolesarja. Otrok se ie hotel umakniti kolesarka, Skočil pa je tako nerodno čez cesto, da ga je kolesarka podrla. Otrok si jc piri padcu zdrobil desno koleno, tako da bo najbrž ostal hrom. Poklicni reševalci iz Ljubljane so otroka prepeljali v bolnišnico. Cene pšenici Belgrad. 10. julija. AA. Po nocojšnji seji ministrskega sveta je kmetijski minister Svetozar Stankovič dal tole pojasnilo: Cene letošnje pšenice bodo iste kakor lansko leto. To pomeni, da bo znašala jx>vprefna rena najboljše potiske pšenice 126 in da se bo dvigala postopno do 140 Din za 100 kg. V ostalih krajih, odkoder izvažajo pšenico, ho cena v razmerju z večjimi prevoznimi stroški in zaradi slabše kvalitete nekoliko nižja. Pooblaščena druiba za izvoz deželnih pridelkov bo v kratkem objavila cenik za vse kraje, iz katerih pšenico izvažajo. Glede na letošnji dobri pridelek pšenice so naši prebivalci lahko s temi cenami zadovoljni, ker je letošnja cena enaka lanskoletni, ko so pri določitvi cene pričakovali mnogo manjši pridelek. Poleg tega ee bo uvedla letos važna novost, namreč Uj,, dq. se .bodo izdali ukrepi, ki naj zaščitijo pridelovalca pred morebitnim hudim izkoriščanjem, kar bo imelo za jiosledico, da bodo dobili večje cene, kakor prej. Določena bo namreč cena, pod katerp se ne bo smelo iti in odkupiti pšenico od pridelpvalcev. Kmetijski minister je dobil pooblastilo, da v soglasju z ministrom za trgovino in industrijo predloži ministrskemu svetu čimprej uredbo, ki bo urejala odkup pšenice. Zaradi teh ukrej>ov bodo pirdelovalci pšenice letos na boljšem, deloma zaradi večjega pridelka, deloma pa zato, ker bodo cene višje, kakor »o bile d06lej v enakih okoliščinah. Posredovanja poslancev JRZ Belgrad, 8. julija m. Slovenski poslanci, ki »e mudijo tukaj, so tekom včerajšnjega in današnjega dne posredovali v posameznih ministrstvih za potrebe svojih okrajev. Tako je poslanec JRZ dr. F. Šemrov posredoval v socialnem ministrstvu na prošnjo Higienskega zavoda v Ljubljani za podelitev polmilijonskega kredita za potrebe zdravstvenih domov v SlovenijL Socialni minister je aikt Higienskega zavoda že ugodno rešil ter čaka sedaj samo še odobritve finančnega ministra. Dr. F. Šemrov je posredoval tudi v ostalih ministrstvih za potrebe svojega kranjskega okraja, enako pa tudi za potrebe logaškega in radovljiškega okraja. Poslanec dr. France Klar, ki je fclan ožjega odbora JRZ, je posredoval v finančnem ministrstvu radi tega, da bi ministrstvo nemudoma obvestilo carinarnici v Gornji Radgoni in Kotoribi za dovoljenje prevoza dvolastniških pridelkov v murskosoboškem in dolnjelendavskem okraju. Finančno ministrstvo je že sporočilo obema carinamicima, kar bo brez dvoma zelo velike koristi v sedanjih težkih gospodarskih razmerah za tamkajšnje jjrebivailstvo, ker se bo na temelju teh dovoljenj spravilo med ljudi par stotisoč dinarjev. Dr. Klar je na merodajnem mestu dobil tudi zagotovilo, da se bo tudi za jesenske pridelke izdalo slično dovoljenje. Dalje je posredoval isti poslanec pri kmetijskem ministru Svetozarju Stankoviču, da bi se (Slanom agrarne zajednice v Črensovcih kakor tudi vsem ostalim kolnistom v Prekmurju podelile podpore v isti višini, kakor so to dobili v smislu odredbe o kolonizacijskem fondu člani agrarne zajednice. V finančnem ministrstvu pa je dr. Klar posredoval glede otvoritve katastrske uprave v Dol. Lendavi ter dobil zagotovilo, da se bo ta uprava v najkrajšem času odprla. Vesti iz Belgrada Bclgrad. 9. julija, m. Moštvo dunajskega Ra-pida bo gostovalo 22. in 23. t. m. zopet v Belgradu. Obe tekmi bosta ponoči. Belgrad, g. julija, m. Proti tukajšnjemu bivšemu trgovcu Jakobu Zubuloviču je vložilo tožbo nad 700 trgovcev radi prevare. Belgrad, 9. julija, m. Jugoslovanska šahovska zveza je razposlala vsem klubom načrt za XIII. nacionalni turnir za amatersko državno prvenstvo, ki bo v Zemunu od 2. do 30. avgusta. Za najboljše šahiste je doaločenih osem nagrad. Tukajšnji .šahovski krogi pričakujejo, da se bodo tega turnirja udeležili tudi najboljši igralci amaterji iz Ljubljane, Maribora in drugod. Belgrad, 9. julija, m. Jugoslovanska nogometna zveza je na sinočnji seji upravnega odbora definitivno določila postavo, ki bo v nedeljo nastopila v Belgradu proti bolgarskim izbranim igralcem. Moštvo je sestavljeno tako-le: Logar-Beloševič, Mi-trovič-Kovačevič, Stevovič, Gjokic-Glišovič, Hitrec, Lešnik, Bojovič, Kokotovič. V rezervi so Urh. Lukič, Jazbinsek in Zečevič. To moštvo je zelo močno, približno tako, kakor moštvo, ki bo igralo v Carigradu proli turškim izbranim igralcem. V tukajš- Vtisi z obrtne gospodarske razstava v Novem mestu Kdor jc že posetil imenovano razstavo, ki je nameščena v poslopju osnovne šole v Novem mestu, katera jc bila po g. banu dr. M. Natlačenu pretečeno soboto slovesno otvorjena, bo moral priznati, da je ta razstava nekaj velikega in inpoznnt-nega. Ne pretiravamo kar nič, če tako rečemo, j Naša lepa Dolenjska kaj takega še ni doživela, saj ; še do danes ni imela prilike pokazati vseli svojih skritih zakladov in krasot svojih umetnin. Tudi se I je prvič dogodilo, da so si dolenjski obrtniki upali j korajžno stopiti na plan in pokazati vsemu svetu, ■ kaj zmorejo njih pridne roke. Do današnjega časa j ie bila Dolenjska precej, precej pozabljena. Da- ; našnja razstava pa jo je mahoma postavila v vrsto : drugih srečnejših pokrajin naše države. Ko stopi človek v razstavne prostore, dobi vtis, i kot da je kje na velesejmu. Vsi prostori so lej>o i okusno okrašeni iri zelo ekonomično izrabljeni. V pritličju je glavna umetnostna in zgodovinska razstava. Prelep uvod k tej razstavi tvori umetna, j keramična razstava domače keramične tvrdke i Klemenčičeve. Tu je razstavljena tudi krasna Vaza, ki jo bo poklonilo združenje šmihelakih učenk , Nj. Vel. kraljici Mariji kot pokroviteljici nove siro- [ tišnice Kraljice Marije v Šmihelu, katera sc na- J merava, kakor znano, zidati v Šmihelu pri Novem ! mestu. Prostorna telovadnica osnovne šole je raz- « deljena v tri oddelke. V levem razstavljajo svoia ; dela Jakac, Vavpotič in- Mežan, dočim je desni oddelek posvečen delom pokojnega slikarja iz Kostanjevice, Jožeta Gorjupa. V zadnjem oddelku [>a so razstavljene etare Metzingerjeve slike iz kapitlja, franč. samostana, iz kapelice Božjega groba na Grmu in grajske kapele na Otočcu. V dveh velikih sobah go razstavljeni številni ! zgodovinski predmeti dolenjske metropole, tako j nekatere zelo stare listine obeh novomeških cerkva, razne starinske slike, del portretov novomeških i proštov, cehovska skrinjica čevljarskega ceha v Novem mestu, zastave nekdanje garde itd. Zelo [ vidni in častni mesiti zavzemata tu tudi skladatelj in dolgoletni kapiteljski organist pokojni Nace Hladnik in dvorni svetnik in pisatelj jiok. Siuklje. Skoro vse drugo nadstropje zavzemajo predmeti osnovne in meščanske šole. V tem oddelku j se nahaja tudi čebelarska razstava in razstava 1 tiska (novom. podr. Jug. tiskarne v Ljubljani). ' Tretje nadstropje pa je jiosvečeno izključno obrtnemu elanu. Med obrtnimi strokami je največ oblačilne in mizarske. Tu preseneča obiskovalec dobra razjioreditev predmetov, njih kvaliteta in okusna izdelava, kakor tudi okusna dekoracija. V skupnem je razstavilo nekaj rad 65 obrtnikov iz mesta in iz bližnje in daljne okolice. Tako relo iz Brežic. Tu vidimo nekatere znane tvrdke iz Novega mesta, tako Pelko Franc ml., Medic, Lesjak, Škedelj, Košir, Jevšček, Udovč, Midofer itd. Vsi pa so razstavili re« najlepše in liajfinejše izdelke, katerim se obiskovalci zares čudijo, kajti do danes je večina ljudi bila mnenja, da takih izdelkov ni mogoče izdelati doma. Dolenjski obrtniki so s pričujočo razskivo jx)kazali vsej javnosti, da se ne strašijo nikakih inozemskih izdelkov in da jih v mnogoterih stvareh celo daleč prekašajo, tako po izdelavi kakor tudi v cenah. Ta ra/stava, ki je bila združena z velikimi žrtvami, trdim delo|}j^jq velikimi stroški, ni nikako balisto razkazovanje, nego je le obupen klic dolenjskega obrtništva, *1«Kti , malega obrtnika, katerih je na Dolenjskem jiaiveč. Zalo upamo, da te razstave nihče ne bo j napačno tolmačil in bo po svojih močeh le pomagal rešiti propasti domačo obrt. Obisk razstave je sicer pri-lično zadovoljiv, vendar so pričakovali prireditelji večjega obiska. Brezvestni zdravnik Vsak dan več afer prihaja na dan. Tako se tudi po Zagrebu in vse naokrog šušlja, o najrazličnejših stvareh, ki spadajo pod težke paragiMe. Največjo senzacijo pa je pred nekaj dnevi zbudila afera, ki se j v Zagrebu na splošno imenuje po dr. Karpatiju »karpatijada«. Mlada »moderna« ginajkologija prinaša milijonski zaslužek in sicer z nedovoljenim delom nad materami in še nedoraslimi dekleti. Na zatožni klopi sedi bogat mlad zdravnik in preplašeno 15-letno dekle z dežele, ki je služilo v mestu za služkinjo. Ta zdravnik je bil oni »praktični« ginajkolog. ki si je s svojimi nezakonitimi ordinacijami znal prislužiti lep denar. Zadnja njegova žrtev je bilo omenjeno kmetsko dekle, ki mu je pa prineslo tudi zadnji tovrstni zaslužek. Dva različna svetova sedita na zatožni klopi: Na eni strani mladi zdravnik, ki si je z nepoštenim delom zaslužil težke milijone, na drugi strani pa ženske, ki so dan za dnem sedele na zdravnikovem stolu brez ozira na to. kaj določa zakon in zdravniški predpisi. Ta zdravnik je opravljal svoje ordinacije kar na kuhinjskem stolu in vsepovsod, kjer koli je bila prilika. Mladoletno dekle ni poznalo zakonskih predpisov, pa tudi takrat, ko je že padlo, ni vedelo, da bo moralo za svoje dejanje odgovarjati pred sodiščem. To je en primer, kako padajo mlada dekleta v roke brezvestnežev, ki si nakopavajo na svojo vest tuja življenja. Niso pa taki primeri doma samo v Zagrebu, pač pa smo imeli priliko zvedeti o njih tudi iz bližnje okolice. Nekaterim je strogi paragraf že napravil konec, o drugih pa se samo še na tihem od ušesa na uho šušlja. Prav bi bilo, da se tudi upravičenosti za tako šušljanje napravi že enkrat konec. Težki milijoni Bodijeve afere Belgrad, 10. ijufoia m. Po preiskavi, ki so jo izvedli carinski organi pri aferi frodi—Ika Nova--kovic, se je sedaj ugotovilo, d« bo kazen in vred-,nost utihotapljenega blaga, to je dragocenih perzijskih preprog, srebrnine itd., ki so krožile tako rekoč po vsej jugoslavijii, znašala' nad 25 milijonov dinarjev. Končne številke še ni mogoče podati, kor se še vedno pojavljajo na vseh koncih in kračah preproge, bodisi, da jih vračajo potom orožnikov dosedanji lastniki pre-prog sami, bodisi, da so bile te preproge zaplenjene od oblasti. njih športnih krogih vlada veliko zadovoljstvo predvsem radi tega, ker ker je v postavo zvezni kapetan pritegnil tudi vratarja Logarja iz Ljubljane, ki se je pri zadnji nedeljski tekmi za državno prvenstvo z BSK-om zelo dobro izkazal. Belgrad, 9. M- m. Za poštne uradnike Vlil. skupine so postavljeni: na pošli Ljubljana 1. Ivan J Pohorc in Ivan Sušnik, na pošti v Tržiču Roza Smerdu, na pošti Slatina-Radenci Angela Novaik, na pošti v Gornjii Radgoni Alojzija Krile, dosedanji arhivarski uradniki IX. skup.; za manipulanta IX. pol. skupine pa sta postavljeni: nn Jesenicah Pavla Višner, na pošli v Mariboru pa Ana Kokol. Ljubljana danes Koledar Danes, 10. julija, Amalija. Jutri, 11. julija, Pij. * Nočno službo imajo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr._ Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Ko-motar, Vič. • Namesto venca za pokojnega g. Jerneja Ložarja je darovalo uradništvo Vzajemne posojilnice v Ljubljani za »Vincencijevo konferenco Marijinega oznanjenja« Din 150_____ Poseben avtobus vozi v nedeljo 12. t. m. iz Kranja ob 4 zjutraj preko Medvod in pride v Ljubljano ob 4.45. Ima zvezo na vse izletniške vlake: na Dolenjsko, v Maribor, Zagreb in Rakek. Cena vožnji Kranj—Ljubljana 10 Din. — Izrabite to priliko! Vozi avtobus družbe »Avtopromet Jezersko — Kranj«. • V Dolomite, naj bojna polja, Gardsko jezero in Padovo pojdemo pod strokovnim vodstvom s »Putnikom« od 20. do 24. julija 1936. Hitite s prijavami pri »Putniku«, Ljubljana. Tel. 24-72, 33-in 33-84. Radio Programi Radio Ljubljana Petek, to. julija: 12 Valuki in polke (pložčo 12.45 Poročila. vreme 13 Čas, spored, obvestila 13.1» 40 minut narodne srlasbe. Sodelujejo Radijski orkester in Rdčni. Poldka Zu-panova in Loopoldina Ruipnitkovii, Svotor^ar Banovec In Tone Pelrov&iS 14 Vreme, borza 17 Okropr tenis tekem med Nemčijo in Jugoslavijo w. Zagreba 19 vreme, poročiia, s]x>red, obvestila 19.30 Nac. ura: Pesnik Dušan Srezojavič (Kordič Iz Bel^rada) 19.50 Vetselc pesmi Joeepbine Baker (plošče) 20.10 Zeni-Sn?nT,na: >,'Obna klinika (»ra. Hočevar—Megličev n) ,enos 'iz Zagreba 22 Čas, vreme, poročila, spored 2*-20 Kmečki trio na ploščah 22.3 1.30 Angleške plošče. Drugi programi _ Petek, 10. julija: Bclgrad J.; 20 Prenos iz Zagreba “-•15 Romunski plesi 22.35 Hindemltbove 1 jia!t>e — Rclftiad II.: 20 O pomenu svečanosti v Zenitu (skorl) 7~ Zagreb: 20 Komorni trio 21 Vokalni koncert 21.30 Singerji in popevke 22.15 Lahki glasba — Dunaj: 19.30 Adamova koniidna opera «Ko bi bil kralj« 22.10 Za-bavmi koncert 23.45 Dunajske melodije — ti na im pesta: 20.30 Vojaška gotlba 22.20 Komorni koncert. 23.10 Ciganska glasba - Trst-Mila n: 17.15 Plesna glasba 20.40 Popevke 21.40 Komorni koncert, nato plesna glasba — Rim-Bari: 20.40 Fallova opereta »Razuzdan k a ,<, nato Plesna glasba — Praga: 20 55 Simfoničnj koncert 22.15 Plošče — }'aršava: 19 Koncert poljske glasbe 21.05 Septet. 22 Plesna glasba — Kbnigsberg: 20.10 Orkester in solisti — Hamburg: 20d0 Nordij-skn glasba — Lip s ko: 20.10 Mozartova opera »Cosi ran tutte« — K din: 20.10 Vojaška godba — VI. banovinska skupščina JUU 10. in 11. julija 1936 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Dnevni red: Dne 10. julija: 1. Ob 9. uri: Verifikacija delegatov pred vhodom z zborovalno dvorano. 2. Ob pol 10. bri: Skupna seja predsednikov srcjšklh društev z upravnim odborom sekcije. Razgovorio tehničnem delu skupščine 3. Ob 10. uri: Otvoritev skupščine in nagovor jtfedšečtnika. V^o-Voiitev. 5. Tajniško poročilo. 6. Račun za poslovno leto 1935 36. 7. Ob 14. uri: Seje odsekov na učiteljski šoli v Ljubljani. 8. Ob ‘20. bri: Nadaljevanje skupščine: poročila odsekov. Dne 11. julija: Ob 8. uri: Nadaljevanje skupščine. 1. Predavanje: »Učiteljska stalnost - polreba šole in države.« 2. Poročilo odsekov. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Proračun za leto 1936-37. 5. Resolucija. Legitimacij za banovinsko skupščino sekcija ne bo razpošiljala. Sreska društva naj izdajo svojim delegatom sama primerna potrdila. Predloge za skupščino, imena delegatov in statistične podatke za tajniško poročilo naj pošljejo Sreska društva sekciji sigurno do slavljenega termina. Jugoslovcnsko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Ivan Dimnik, s. r. Metod Kumelj, s. r. predsednik. tajnik. Minister Rogič v Ljubljano Relgrad, 10. julija.^ Minister za telesno vzgojo haroda dr. Josip Rogič je odpotoval včeraj v Zagreb, kjer se bo udeležil tekme za Davisov pokal. Jutri bo minister v Ljubljani, kjor bo obiskal razne ustanove. V nedeljo se minister vrne v Zagreb. Posebni vlak za železn. kongres Belgrad, 10. julija. Združenje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev sporoča, da ho peljal udeležence kongresa v Ljubljano pose-h£n ytak, ki bo šel iz Belgrada v petek 10. julija ob -1.10. Posebni vlak se bo vračal iz Ljubljane v ponedeljek 13. julija ob 22.30. Modernizacija ceste jc srnic c, 9. julija 1936. Pred kakimi 30 lefj še ni bilo nkijer današnje glavne jeseniške ceste, ki nosi deloma ima Prosvetna, deloma pa Prešernova cesta. Ves takratni promet se ic vršil skozi Staro Savo, današnjo Kralja Petra cesto. Tudu kolodvor je stal na nasprotni strani, kot stopi danes. Kralja Petra cesto, ki je bila dovoli zapuščena, sedaj modernizirajo. Ob vsej dolžini dobi pločnik. Tudi zgladili io bodo. Tako bo tudi ta važna jeseniška prometna žila postala enakovredno kot ona, ki vodi na današnji kolodvor. Korošci med nami Ljubljana, io. julija. . Včeraj je prispela z velikim avtobusom v Ljubljano skupina koroških Slovencev iz krajev Wernberg, Domaoalc, Strmec in Kostanje. V Ljub-hano so se pripeljali zjutraj ter so si tekom dopoldneva ogledali vse mesto, popoldne pa so se odpeljali naprej na morje. Pred odhodom so pod Nebotičnikom zapeli nekaj lepih narodnih koroških pesmi; okrog avtobusa se je kmalu nabralo mnogo Ljubljančanov, ki so presenečeni poslušali lepo koroško pesem. Pred blejsko dražbo: Podzemna borba Ljubljana, 10. julija. Kakor smo že poročali, bo 23. in 24. avgusta na Dledu velika dražba, na katero pride ogromno imetje blejskega podjetnika g. Kende. Prodajalo sc bo poleg ostalih nepremičnin celo blejsko jezero obenem z ribolovnimi pravicami ter z ribolovnimi pravicami na Bohinjskem jezeru. Vse nepremičnine, ki pridejo na dražbo, so ocenjene na okrog 31 milijonov dinarjev. Spričo tako ogromnega zneska se je splošno pričakovalo, da ne bo najti kupca, ki bi se zanimal za nakup vseh nepremičnin. Saj v sedanjih časih ni lahko naleteti na človeka, ki bi razpolagal s tako ogromnimi vsotami ali s tolikim kreditom. Kljub temu pa vlada za blejsko dražbo veliko zanimanje. Stalno se oglašajo kapitalisti, ki se zanimajo za detajle o blejski dražbi. Dočim jih je nekaj spraševalo z namenom, da kupijo samo del nepremičnin, ki pridejo na dražbo, sc je oglasilo sedaj že več interesentov, ki se zanimajo za celotno nepremičnino. To so neke angleške skupine, ki se po Informacijah, ki jih imamo na razpolago, prav resno bavijo z mislijo, da kupijo vse nepremičnine. To se pravu z drugimi besedami, da bi glavni del Bleda z jezerom vred pirešel v angleške roke. Nič manjše, kakor iz Anglije, ni povpraševanje iz Nemčije in v najnovejšem času tudi iz Avstrije. Iz Jugoslavije so se dosedaj zanimali Mesto zasavske ceste: okrog kapitalistov le maloštevilni kapitalisti, ki jih pa v slučaju, da ne bodo vsi kompleksi prodani skupno, tudi ni podcenjevati. Verjetno je, da bo na dan prodaje na Bledu dokaj živo. Prav gotovo je namreč, da bodo poslale na dražbo svoje eksponente tudi razne tuje tujsko-prometne ustanove in konkurenčna podjetja. Ta se že sedaj zanimajo za prodajo, toda ne kot kupci, marveč kot čiaiitelji, ki imajo interes na tem, da Bled v tujsko-prometnem oziru, torej predvsem v tujsko-prometnih napravah kolikor mogoče propade. Pri tem nam mora biti tudi razumljivo, če skušajo ta konkurenčna podjetja kupce, ki se za nakup blejskih naprav zanimajo, od tega nakupa odvrniti. To dosezajo taki tuji eksponenti z vsem mogočim podtikavanjem in natolcevanjem ter z nekakim podzemskim rovare-njem proti Bledu. Toiko je zanimivo prizadevanje nekaterih ljudi, ki dokazujejo, da je Bled v taki in taki obliki nerentabilen itd. itd. Polom nekaterih blejskih podjetij predstavljajo kot nujno usodo celotnega Bleda. Na ta način prenašajo nepreračunljivost ene ali več preveč ambicijoznih oseb na »usodo« vsega Bleda. Nameni takih ljudi so seveda prozorni in izvirajo iz gole konkurenčne zavisti. Vsekakor pa je pogled za kuljse tega pred-dražbenega vrvenja zanimiv, ker nam odkriva pravo podzemeljsko rovairenje okrog kapitalistov, ki se za Bled zanimajo. Cesta Ljubljana-Litija-Radeče Prihodnje leto odprta za promet - 69 km ceste Litija, 9. julija. Ker v bližnji bodočnosti še ne moremo pričakovati, da bi se začela graditi izredno draga zasavska cesta, ki bi vezala Ljubljano mimo Litije ob dolini Save z Zidanim mostom, je nadvse koristno, če dobimo kako drugo slično in uporabno zvezo. Graditev zasavske ceste bo itak vedno naletela na ogromne tehnične težkoče, saj ima v ozki savski dolini proti Zidanem mostu celo železnica kaj malo prostora. In kdor se )e vozil po tej progi, ve, kako čudovito je včasih proga urezana v skalnati, strmi breg. Zaradi tega bi zasavska cesta požrla velikanske milijone in prav je, če moremo dobiti že sedaj podobno zvezo na cenejši način. 2e od 1. 1930 se preureja, razširja in utrjuje doslej ponekod slabotna cesta, ki vodi iz Ljubljane mimo Sostrega, Besnice, Trebeljevega do Šmartna pri Litiji in od tod naprej mimo Pu-stovega mlina, Preske in Sopote do Radeč pri Zidanem mostu. Ta cesta, ki veže Ljubljano z savsko dolino pri Zidanem mostu, je dolga 69 km in bo v glavnem kmalu sposobna za promet. S prispevki banovine in države je bil v letu 1930 na njej preurejen in preložen tako imenovani Pečarjev klanec med Sostrem in Besnico. V tem delu so preuredili in razširili okrog 5 km ceste, kar je stalo 1,037.000 Din. V letu 1932 je bil preložen na tej cesti zahodni del klanca pri Tre-beljevem. Novi preloženi klanec je dolg 2600 m in so ta dela stala 793.000 Din. V letih 1931 do 1935 je bila preložena cesta med Pustovim mlinom in Sopoto, v skupni dolžini skoraj 15 km. Ta preureditev in modernizacija ceste je stala 5,357.000 Din. V zimi 1934 in 1935 je bila preložena cesta tudi pri Piatnikovi tovarni v dolžini 400 m, kar je stalo 195.000 Din. V letošnjem letu prelagajo vzhodni del Tre-beljevskega klanca. Ta del klanca je 4 in pol km. Ze vso pomlad dela okrog 130 delavcev iz občin Trebeljevo, Kresnice, Litija, Šmartno, Št .Rupert in Višnja gora. Za kmečko prebivalstvo so ta dela kaj dobrodošla, saj se mu nudi s tem izreden zaslužek, ki je zlasti v današnjih časih kai potreben. Delavci dobe na uro po 2.75 Din in bodo imeli dela še do pozne jeseni. Takrat bo namreč preložitev klanca, ki bo stala okrog 2 milijona Din — končana. Istočasno gradi okrog 100 delavcev na preložitvi 1 km dolgega Erjavčevega klanca v občini Št. Jurij pod Kumom. Tudi ta preložitev bo z 250.000 Din še letos dograjena. Za drugo leto bo ostala še preložitev Rovanovega klanca, ki bo dolg okrog 2 km. Ta preložitev bo zadnje večje delo na tej cesti in stroški bodo znašali za ta odsek okrog 1,200.000 Din. Ko bo to izvršeno bo cesta že popolnoma porabna tudi za večji m motorni promet. V teku naslednjih let bo sicer še treba omiliti nekatere ovinke in jih razširili, utrditi ponekod mostičke in zgraditi odvodne kanale. To pa bo mogoče napraviti tudi medtem, ko bo cesta v prometu. Glavne ovire, ki so doslej zmanjševale uporabnost te ceste so že padle. Bili so to posebno dolgi in strmi klanci med Trebeljevim. med Pustovim mlinom, Presko in Sopoto ter tako imenovani Erjavčev in Rovanov klanec. Cesta bo izredno lepa, saj bo šla sedaj po visokih sedlih gričev, sedaj zopet po dolinah. Ker je tudi pokrajina izredno mična in je z najvišjih mest ceste krasen razgled ,bo cesta prav gotovo kmalu priljubljena, tako kot vsaka alpska cesta. Zanimivo je tudi to, da leži najvišje sedlo, na katerega se vzpne ta cesta pri Preski, r višini 790 m. Razumljivo je seveda, da se bo vsakdo naveličal šteti na 'ej cesti serpentine, ki jih zlepa ne bo zmanjkalo Modernizacija te ceste je bila preračunana prvotno na 14 milj. Din, zaradi opustitve manj nujnih popravil in razširitev pa bo stala le nekaj nad 10 milj. Din. Doslej je prispevala banovina za to cesto že Din 6,750.000, država pa 2,500.000 Din. Od teh 9 milj. je pri gradbi ceste, ki jo izvršuje banska uprava v lastni režiji, bilo izplačanih za delavske mezde nad 6 milj. Din, kar je prav gotovo prišlo v prid vsem krajem, ki leže ob tej cesti. Se o razdejanjih na grobovih Celje, dne 9. julija 1936. V torek, dne 7. t. smo objavili poročilo o bogoskrunskem razdejanju na grobovih. Z ozirom na omenjeno poročilo, ki smo ga mi napisali na podlagi uradnih informacij, smo dobili od celjskega odvetnika g. dr. Mikuletiča kot zastopnika enega izmed prizadetih mladeničev naslednje pojasnilo; ki ga radevolje objavljamo, ker nočemo delati nikomur krivice. G. dr. Mikuletič pravi v svojih izvajanjih naslednje: »Predpostavljam, da so vsi prizadeti mladeniči uslužbeni kot zasebni uradniki, medtem ko je eden trgovski nameščenec, Vsi so drugače znani kot mirni, čedni fantje in njihovi delodajalci, ki se morajo upravičeno baviti s tem incidentom z ozirom na vesti v časopisih, so takoj pravilno razumeli stvar, češ, da je šlo samo za žalibog še precej vinjeno družbo, ki je bila nekoliko glasna, ki pa ni prav ničesar zakrivila, kar hi prišlo v navzkrižje z zakonom. Pripominjam, da je policija uvedla preiskavo, jaz sem pa smatral za potrebno, da naprosim glavno pričo tega dogodka g. Vodopivca Rudolfa, vrtnarja na pokopališču, kateri mi je povedal sledeče: «V označeni noči nekaj po 2. uri po polnoči, ga je prebudilo še precej glasno govorjenje pred hišo, v kateri stanuje in katera leži ob pokopališču. Stopil je na okno ter videl gručo štirih ali petih fantov, ki so glasno med seboj govorili, sc klicali in si izmenjavali zbadljive opazke. Od trenutka, ko je stopil g. Vodopivec na okno do tedaj, ko je gručo fantov zapustil, ni slišal niti ene besede, ki bi se bavila z mrtveci ali s pokopališčem, ^temveč je slišal samo besede, ki so v navadi v vsaki pijani družba. Označeni fantje se niso mnogo mudili pred hišo g. Vodopivca, temveč so se napotili po glavni cesti, ki vodi po sredi pokopališča proti nekoliko nižje ležečemu vojaškemu pokopališču. G. Vodopivec 6e je v naglici oblekel in stopil za fanti, ki so bili vedno bolj glasno. Videl je, kako se močno opotekajo, tako da sklepa, da so bili hudo vinjeni. Z ozirom na to je iz previdnosti stopil v bližnjo čuvajnico ter telefoniral policiji za vsak primer, ker je videl, da gre za hudo pijane fante in se je bal, da ne bi prav po nepotrebnem ti fantje prišli v neprijeten položaj. Z drugimi besedami, gnala ga je bolj skrb za fante, nego za pokopališče. Ko se je od čuvajnice vrnil, bilo je okrog pol 3, je šel po poti, ki so jo bili ubrali označeni mladeniči in je ugotovil sledeče: Pri rodbinskem grobu rodbine Plaušak, kateri leži tik ob gori označeni glavni cesti, je bil prevrnjen cementni steber od ograje, visok približno 60 do 70 cm ter približno 1 m dolga in 28 do 30 cm široka cementna plošča, ki je vezala ta steber z drugim enakim stebrom. G. Vodopivcu Rudolfu je znano, da je bila ta ograja že prej vsled vremenskega upliva razpočena in da je bila šibka. Sklepa, da je gruča fantov mimogrede pri opotekanju sunila na to ograjo, tako da se je podrla. Ta škoda je bila takoj naslednji dan popravljena z delom ene ure, vse skupaj je stalo največ 50 Din, med tem ko je meni sporočeno, da je družina Plauščak zahtevala in dobila za to škodo 500 Din na roko, kar so prizadeti mladeniči, ko so se streznili plačali vsled kategorične zahteve. Nadalje je g. Vodopivec ugotovil, da je bil v isti grob Plauščakove družine zataknjen lesen križ. Ta križ je izhajal iz večjega kupa 6tarih lesenih križev, ki leži tik zraven Plauščakovega groba. Ti križi so vzeti iz starih grobov ter so namenjeni da se sežgejo. Drugega ni bilo.» Isto, kar pove g. Vodopivec Rudolf, vedo tudi člani njegove družine, žena Neža, hčerki Milka in Štefka, hlapec Franc in služkinja Marica. Vsled nekoliko debelo podčrtanega poročila v časopisih, so se po Celju razširile prav goro-stasne govorice, ki so pa vse brez podlage. Napravili boste prav dobro delo, če gornje moje informacije uporabite za primeren popravek Dr. Mikuletič s. r. Objavljamo zgornje poročilo odvetnika g. dr. Mikuletiča kakor smo ga prejeli in ponovno po-vdarjamo, da smo svoje poročilo sestavili na podlagi uradnih informacij. Izid borb v Zagrebu v nemških očeh Danes se prvič srečata v Zagrebu konkurenta m evropsko prvenstvo v tenisu. Vsa šj>ortna javnost je z najuečjim zanimanjem spremljala priprave in treninge za ta imenitni dogodek, ki naj odloči zmagovalca v evropski zoni za Davisov pokal. Nikdo ni računal, da se bo končna borba odigrala na naših tleh. Nemci so poskušali pregovoriti Jugoslovane, da bi se tekme vršile v Berlinu, toda naši se niso hoteli odreči tej prednosti, da sami izberejo mesto odločitve. Dokler se ni vedelo, ali bo von Crainm sodeloval v boju za prvenstvo, so Nemci izražali bojazen, da se >jugoslovam»ka pustolovščina« lahko ne prav razveseljivo konča za njihove igralce, zlasti ker uspehi Jugoslovanov nikakor niso bili samo slučajni, in so dokazali, da so naš tenis neoporečno nahaja na evropski višini. Po odhodu von Cramma, ki je včeraj popoldne dospel v Zagreb, pa gleda Nemčija z največjim optimizmom in samozavestjo na tekmovanje kljub zatrjevanju, da ne podcenjujejo moči naših igralcev. Pod neugodnimi okoliščinami bi znal Henkel sam povleči krajši konec, pa še to je malo verjetno. Par Kuku-ljevič-Mitič pa v double-igri nima nobenih izgle-dov na zmago proti paru Cramm-Henkel in rezultat 5:0 se lahko pričakuje brez vsakega precenjevanja. Tako pravijo Nemci. Na vsak način so v veliki meri upravičen, da se zanašajo na svoje, saj je von Crainm mojster ne evropskega, ampak svetovnega stila. Poraz hi bil po njihovem nekaj nemogočega in pripisovati bi V 14 dneh smrečica na konviktu Ljubljana, 10. julija. Gradnja novega konvikta oo. firančišikamav napreduje izredno hitro. Stalno je na delu 120 delavcev, ki s pravo virtuoznostjo premetavajo opeko, prelivajo malto in dvigajo zgradbo tako, da kar vidno rasitc. Poslopje bo izgotovljeno v je sem, in sicer v beh etapah. Meseca septembra bo dogotovljena prva etapa, to je konvikt, obrnjen na Frančiškansko ulico, oktobra bo dogotovljena še dvorana, prvega novembra pa bo izročena svojemu namenu celotno poslopje. Doslej je stavba dogotovljena do tretjega nadstropja. V teku nadaljnjih 14 dni pa bo zraslo še tretje nadstropje, tako da bomo že v 14 dneh lalvko videli nad novim konvikfom smrečico. Poleg ostalih prostorov, o katerih smo že obširneje poročali, bo posebnost v novem poslopju zlasti dvorana. Bo to svojevrstna koncertna dvorana, ki bo imela zaradi boljše akustike lesen strop. Tega doslej nima nobena ljubljanska dvorana. Poleg tega bo v dvorani tudi najboljši glasbeni oder. Tako je posebna priprava za gl a sovir, ki se bo v slučaju potrebe — kadar bi utegnilo biti na odru premalo prostora — lahko kar pogreznil z odra, ne da bi se s tem motila ne akustika ne harmonija z eventualnim ostalim orkestrom. Predvidene so tudi prvovrstne koncertne orgle, ki bodo stale preko 200.000 Din. Te orgle bodo tem pomembnejše, ker doslej nobena ljubljanska dvorana nima koncertnih orgel. V ostalem bo imela dvorana prostora za 7000 liudi. V konviktu, obrnjenem proti Frančiškanski ulici, bodo spodaj lepo razmeščeni trgovski lokali, ravno tako tudi v pasaži. Vsak lokal bo imel vse potrebne pritikline (klet itd.), tako da bodo res moderno urejeni. V celoti bo deset lokalov. Težka nesreča v gozdu Maribor, 9. julija, m. Sinoči se je dogodila v Razavanjskem pohor-iu težka nesreča. 36 letni posestnik Jakob Turičič ie peljal s parom volov drva iz gozda domov. Naenkrat so se mu voli ustavili. Hotel jih je pognati naprej z bičem. Živali sta naenkrat podivjali ter pohodili gsopodarja. Turičič ima zdrobljeni obe no gi, poleg tega pa še težke poškodbe na hrbtu. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Po nedolžnem v zapor Kamnik, 10. julija 1936 Izletniki, kateri so sc prijavili pri Prosvetni zvezi za izlet v Avstrijo, so včeraj zjutraj ob 6. zaman čakali na šoferja. Naposled sc ie zvedelo, da je policija eno uro pred odhodom aretirala šoferja Verbivik Antonu — uslužbenca avtopodietja brata Rode v Kamniku v nekem hotelu, kjer je prenočeval, kjer sc je prejšnji dan tudi vrnil z avtobusom iz Avstrije. Neki gospod je.nato rešil šoferja iz polic, zapora, kjer se ic ugotovilo, da Verbnik ni identičen z neznancem, ki je izvršil roparski umor v Pobrežju. Šofer Verbnik službuje pri omenjenem avto-podjetju žc več let, ter je skrajno zanesljiv in točen. Pasja nadloga Zadnje čase se je v Kamniku pojavilo veliko število psov, ki tavajo po mestu brez nadzorstva in oblajajo vse kolesarje itd. 0 Dobro bi bilo, da bi se iznenada pojavil v-mestu korvjač in take pasje potepuhe odpeljal s seboj. Tudi glede pasje takse bi bilo Reba strožje kontrole. Podpirajmo domače obrtnike Kamnik, 9. julija 1936. Predstojnik župnega urada v Stranjah g. Lan-gerholz je s svojimi svetovalci sklenil, da se bo delo z prenovitvijo farne cerkve v Stranjah pričelo. Prihajale 60 z mnogih strani ponudbe za slikarska dela in druga dela. Gospod župnik pa je predlagal, kar so mu tudi svetovalci potrdili, da se vsa dela obnovitve cerkve oddajo le domačinom. Ornamentiko, slikarska in pleskarska dela, bo izvršil po okusno zamišljenih načrtih g. Prodnika Viktorja iz Stranj, slikarski mojster g. Pod-brežnik Franc iz Kamnika. Železne polževe stopnice, katere bodo vodile na kor, je dobavila stara, sloveča in solidna tvrdka Albrecht Karel iz Kamnika. Vsa mizarska dela je prevzel stranjski rojak g. Koritnik Tone, zidarska dela pa Iskra Franc iz Zduše. V nedoglednem času bodo prenavljali tudi samostansko cerkev v Kamniku. 2e sedaj priporočamo vodstvu frančiškanskega samostana v Kamniku, da pri oddaji raznih del, v prvi vrsti misli na domače obrtnike. ga bilo bolj slučaju kot rutini naših igralcev. Naši ee dobro zavedajo, kakšnega naspTotnika imajo pred sehoj. Nimajo pa nobenega razloga, da po dosedanjih uspehih svoje moči niti precenjujejo, še manj pa podcenjujejo. Na potek in izid tekmovanja gledajo popolnoma realno, vendar pa samozavestno in morda bi bila Punčecova prognoza 3:2 verjetnejša kakor nemška. — Kdo ima prav, ec bo kmalu videlo. SREDNJEEVROPSKI POKAL Na Dunaju sta se odigrali dve tekmi za srednjeevropski cup, ki sta se obe končali v korist avstrijskih klubov. Vienna : Ambrosiana 2:0. Austpia : Slavi ja 3:0 Francozi na olimpijado Pariz, 10. julija, o. Zaradi velike propagande proti udeležbi Francije na berlinski olimpijadi, se je pričakovalo, da se Francija dejansko ne bo udeležila olimpijskih iger. Vendar pa je tudi v vladi zmagala struja, da je treba poslati reprezenlanco v Berlin in je zato vlada votirila en milijon frankov kot podporo pariškemu olimpijskemu komiteju, da more uradno prisosstvovati olimpijadi. »Ali sc še spominjaš, ženka, kako sem ti nekoč v takihle nočeh s prijatelji pel podoknice?« Oj, da, spominjam se, danes pa samo še smrčiš ponoči.« »Tako hitro se je gospod Lakota poročil s Cvenkovo! No, to pa je zares ljubezen na prvi pogled.« »To ravno ne, pač pa na drugi. Ko jo je prvikrat videl, še ni vedel, da je premožna in se še ni vnel zanjo.« Zgodba topa, ki nosi 130 km daleč Svetovna vojna je postavila vojno topništvo pred čisto nove naloge. Vojna je postala pozicijska in je zato nastala potreba, da se z ognjem uničijo najvažnejši položaji neprijatelja, čeprav leže daleč za bojiščem. Zaradi tega so se že v začetku vojne pojavile želje, da bi se iznašel top, ki bi nosil strele tudi po 40 kilometrov daleč. Iz tega namena so Nemci preuredili dalekosežne ladijske topove v suhozemne, iznašli za nje posebne vrste izstrelke, da se je s tem dosegla ne samo večja daljava, temveč tudi večja eksplozivnost. Tako je prišlo do znanega poskusnega streljanja v Meppnu v začetku leta 1915., kar pomeni začetek gradnje da-lekosežnih topov, ki so 23. marca zjutraj 1. 1918. začeli obstreljevati pariške utrdbe iz razdalje 110 kilometrov. „Debela Berta" Še danes predstavlja te vrste top, ki je poslal svoj izstrelek 110 kilometrov daleč, tehnično čudo. Čeprav je bila vrednost tega topa za končanje vojne izredno malopomembna, vendar je top iz znanstvenega in tehničnega stališča pomenil veliko novost in svojevrsten dogodek. Treba je pri tem upoštevati niz okoliščin, ki so zvezane z razvojem, konstrukcijo in uporabljivost takega topa. Gradnja takega topa se je morala boriti z velikanskimi tehničnimi težkočami, treba je bilo veliko naporov in še več denarja. V stvari je pomenil novi top le ogromen strošek. Ogromne težave je bilo treba premagati tudi ob dovozu tega orjaka na bojno polje, nič manjših pri zidanju postavka za top. Tudi streljanje je bilo strašno drago. Z največjo tajnostjo so v Nemčiji izdelali tudi izstrelke za top kalibra 42 centimetrov, ki predstavljajo še danes največje bojno orožje, izstrelki so tehtali do 2400 kilogramov, to je toliko, kolikor tehta že poljski top. Ti izstrelki so iz daljave razcefrali težke betonske obrambne pasove in obzidja belgijskih in francoskih trdnjav. Top pa je bil oni, ki ga poznam pod imenom »Debela Berta«. Vsak izstrelek je veljal 18 tisoč predvojnih nemških mark Izstreliti pa so mogli iz enga takega topa največ tristo strelov. Dokaz sposobnosti Prvi tak dalekosežni top so Nemci postavili ob robu gozda Saint Gobainv daljavi 110 kilometrov od Pariza. Ležišče velikanskega topa so zidali dva meseca in so za te temelje porabili preko 200 ton cementa, 400 ton peska in 5 ton železa. Prvi strel je bil na mestu izstreljen 23. marca 1. 1918. ob sedmih zjutraj. Bombardiranje pa je trajalo vse do 8. avgusta 1918. Na Pariz je priletelo 303 strelov, ki so zahtevali 256 smrtnih žrtev. Dejanska škoda pa je bila prav neznatna. Zdi se, da Nemci niso pri tem imeli prav nobene druge velike želje, kakor da svetu pokažejo svoje znanje in svet s tako posebnostjo presenetijo in da kujejo iz tega le kapital moralne vsebine. Francozi so se hitro zavedli svojega položaja, ostali so hladnokrvni v prepričanju, da tak top ne more izvršiti nobene večje naloge, kakor jo je. Nemci so pri bombardiranju uporabljali sedem takih topov skozi pet mesecev in so nazadnje še nekaj novih naročili pri Škodovih tovarnah v Plznju. Toda konec vojne je preprečil izvršitev tega naročila. Skrivnost flDebele Berte" Obstoj dalekosežnega topa je povsod izzval veliko razburjenje in strah. O topu so se širile med prebivalstvom najgorostasnejše bajke Tudi strokovnjaki si dolgo niso prišli na jasno o bistvu te presenetljive iznajdbe. Šele konec vojne je raz-vozljal tudi to uganko. V Škodovih zavodih v Plznu so našli en tak nedovršen top, v gozdu Chatelet v Franciji pa so našli popolnoma ohranjeno ležišče takega topa. Na ta način so posebno Amerikanci prišli do pomembnih številk in podatkov, ki so jih objavili leta 1920. Kaliber prvotnega topa je bil 21-centimetenski, ki so ga po nekaj strelih (iz topa se ni moglo izstreliti več kakor 50 strelov) z brušenjem povečavali stopnjema na 24 in 26 centimetrov. Cev je bila dolga 36 metrov in težka 40 ton. Teža celega topa je bila preko 140 ton. Začetna hitrost izstrelka je bila 1600 metrov v sekundi, največji pritisk plinov v cevi pa je bil preko 3000 atmosfer. Kinetična energija strela je bila v trenutku, ko je zapuščal cev, 15.5 milijona kg. Ta energija je približno enaka delu, ki je potrebno, da se 850 KMonskih železniških vagonov iz mirnega stanja spravi v gibanje s hitrostjo 5 metrov na sekundo. Top je nesel 100 do 130 kilometrov daleč, ker je izstrelek preletel v treh minutah in je na svojem letu dosegel višino 30 do 40 kilometrov. Znatno spreminjanje hitrosti je nastopalo takoj ob najmanjši spremembi v leži izstrelka ali pa ob različni kvaliteti smodnika. Toda sčasoma so Nemci vse to tako izpopolnili, da so mogli vedno kar z gotovostjo računati za kraj, ki ga bo izstrelek dosegel. Zelo zanimivo poglavje pa tvorijo medvojna in povojna tolmačenja tega velikana. Nekateri so zmožnosti tega topa povečevali do onemoglosti, drugi pa so njegov obstoj kar zanikavali. Govorili in pisali so, da strelja ta dalekosežni top hidravlično, da namreč plini, ki nastanejo ob eksploziji smodnika, poženejo izstrelek z izredno hitrostjo. Nekateri so trdili, da je izstrelek bil opremljen s torpedom ter tako dobival brzino med potjo. To je pa nemogoče, ker bi izstrelek padel na zemljo prav majhen in lahek in tako sploh ne bi povzročil nobene škode. Pravo tolmačenje je enostavno: izstrelek je dosegel tako višino v zraku, da se je mogel premikati skozi take zračne plasti, ki so mu nudile najmanj odpora. Dejansko se je izstrelek premikal v takih plasteh, v katerih bi lahko rekli da sploh ni zraka. To spoznanje je seveda zahtevalo poznavanje zveze med težo zraka in višino. Bili pa so Nemci prvi, ki so pri vojni znali upoštevati pomen metereoloških dognanj v stratosferi in jih uporabiti pri konstruiranju novega orožja, zlasti pa pri »Debeli Berti«, Romunski velikan, visok dva in pol metra V eni izmed bukareških bolnišnic je pred nekaj dnevii umrl romunski velikan Mitu Gogea. Zdravniki so ob njegovi smrti izdali službeno obvestilo, da je imel ta velikan telesa tuberkulozo, ki se je začela po nekem boksarskem boju v Parizu, pri katerem je nasprotnik Romunu zlomil nekaj reber. Toda kdor je videl tega nenavadnega velikana že takrat, ko je začel stopati med športnike in se uvrščati med boksarje, je mogel takoj na prvi pogled reči, da mož ne bo dolgo živel. Bil je tako ogromne postave nesorazmerno razvit, da njegovo srce in pljuča nista mogla v redu oskrbovati takega kolosa kakor je bil on. Številka čevljev 57 Mitu Gogea je bil visok dva metra dvainštirideset centimetrov, torej za eno glavo in pol višji kakor je bil veliki ruški car Peter Veliki. Pred svojo boleznijo je imel 185 kilogramov telesne teže. Številka njegovih čevljev je bila tudi edinstvena, namreč 57. Izredno neznaten pa je bil obseg njegovega vratu, 42 centimetrov. Glava in prsni koš sta bila normalna, vendar pa se je videlo na prvi pogled, da so vsi ostali deli telesa precej krnjavi. Dlanti roke so bile take kakor krožniki. Zaradi svoje višine je mogel brez napora prižigati svoje cigarete ob uličnih svetilkah. Največje težave je imela pač s svojo obleko. Navaden zemljan rabi za to le nekaj več kakor tri metre blaga, zanj pa je bilo treba kar osem metrov. ■ n Gdanski predsednik senata med politiki po ostrem govoru v palači ZN. S 17 leti 242 cm Velikan Mitu Gogea je bil sin nekega kmeta iz Oltenije. Vsi njegovi bratje in sestre kakor tudi oče in mati so običajne rasti. V njegovi rodbini sploh niso poznali pred njim nobenega velikega človeka. Do dvanajstega leta je Mitu rasel tako naravno kakor vsi njegovi vrstniki enakih let. Ko pa je končal peti razred osnovne šole, je začel nenadno naglo rasti. Ko je izpolnil sedemnajst let, je bil že visok 2 metra 42 centimetrov. Pri tej višini pa se mu je rast zaustavila. Njegovega očeta je tako nagla rast sina spravila v skrbi, pa se je z njim vred odpravil v glavno mesto Bukarešto k zdravniku na pregled. V zdravniku je takoj vzbudil pozornost in poslej se je o njem med zdravniki vedno mnogo govorilo kot izrednemu primeru visoke in nagle rasti. Mitu atrakcija sveta Roditelji so ga pozneje poslali v mesto učit trgovine. Vendar mu tod radi izredne velikosti nn bilo mogoče zdržati, ker so se v trgovini zbirala le zl:ala in z začudenjem ure in ure zrla v velikana. Preostalo mi ni drugega kakor da se je vrnil v svoj rodni dom. Česar pa Romuni niso znali, je znal izkoristiti neki njegov daljni sorodnik. Ko 6e je nekoč slučajno vrnil iz Amerike v svojo domovino, je obiskal tudi dom očeta Mitu Gogea. Ko je zagledal tega prav za prav še mlečnozobega velikana, je takoj uvidel, da bi se dalo tako odkritje seveda trgovsko izrabiti. Tako je postal mladi velikan najbolj nesrečen človek na svetu. Odslej namreč ni imel nikjer miru. Od vsepovsod so prihajali v njegovo bližino ljudje, ki so si vmešavali v njegovo življenje. Prihajali so razni novinarji, ki so ga vsak dan nadlegovali, kaj je, kako spi, kaj dela, skratka hoteli so vedeti za vsak njegov korak in za vsako njegovo kretnjo. Niti las mu ni mogel pasti z glave, ne da bi o tem bila obveščena javnost širom sveta. Vendar pa je bil Mitu tak stvor, da je res vzbujal začudenje med opazovalci. Za zajtrk je pojedel kilogram prekajenga me6a in kar cel hlebec kruha. Za kosilo mu je bilo treba postaviti na mizo štiri porcije kosila in deset steklenic piva. Mitu je bil tudi nenavadno močan. Igraje je dvignil z rokami breme, težko 170 kilogramov. Vendar je bilo v njegovi moči nekaj nenaravnega, kakor je tudi sicer vsa njegova postava kazala na nenaravnost njegovega pojava. Sestav njegovega telesa je bil preveč surov, da ni bil niti za bokserja sposoben. Kljub temu so ga kot fenomenalnega bokserja vlekli v Pariz, odkoder pa se je vrnil razočaran in prevaran. V prsih pa je prinesel s seboj kal bolezni, ki ji je tudi po nekaj tednih podlegel. Ob smrti je komaj izpolnil 21 let. Zdravniki so takoj po smrti hoteli dobiti njegovo truplo in njegov skelet postaviti v muzej. Vendar svojci tega niso dovolili. Mitu Gogea je bil 'nesrečen človek, nesrečen zaradi svoje postave in zaradi vsiljivosti in nadlege človeške radovednosti. Nikjer ni imel miru. V ho- telu je moral spati na dveh posteljah, ki sta morali biti postavljeni druga za drugo. Na sprehod je moral hoditi vedno ven iz mesta, a h kinopred-stavam vedno šele po pričetku. Poleg vse svoje velike moči in velikosti je moral Mitu Gogea umreti, v taki dobi, v kateri mlad človek šele začne živeti. Nova raketa v stratosfero. Neki amerikanski draguljar je zgradil novo raketo, katero hoče poslati v stratosfero. Del, ki ga vidimo na sliki, se ima po 200 miljah letenja odtrgati od rakete in pasti zopet na zemljo. Klobuk na poti okoli sveta Berlinski list »Zeitung am Mittag« poroča, da se je neki Američan domislil da bi si mogel pridobiti svetovni sloves, če bi svoj klobuk odpravil z letali na pot okoli sveta. Klobuk je startal dne 4. junija in po svojem preletu preko Severne in Južne Amerike pristal v Rio de Janeiro. Tam ga je vzel na palubo novi »Hindenburg«, ki se je ravno odpravljal na povratek v Nemčijo. Dne 18. junija so klobuk izkrcali v Frankfurtu, od koder ga bodo odpravili na nadalj-no pot. Letalska društva so originalno zamisel čudaškega Američana izkoristila v svoje reklamne namene'in baje je že ves pokrit z raznimi lepaki in reklamnimi oglasi. Učiteljica pravi otrokom, ki so prvikrat v šoli, naj tisti, kdor hoče kaj povedati, dvigne roko. — Mala Adica prva dvigne roko. »No, kaj bi rada povedala, punčka?« »Prosim, ali bo že kmalu konec šole?« vpraša nadebudna učenka. a Novo! Novo! F. M. Willam Das Leben tiarias der Hutter lesa 587 stran! z mnogimi slikami, vezano Din 102 JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani H Življenje In trpljen|e v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija 61 Ko smo prvič odšli na dvorišče, smo se morali vsi umiti. V stavbi sami ni bilo nobenih prostorov za umivanje. Na dvorišču pa je bil vodovod. Pri eni sami samcati pipi smo opravljali svojo toaleto ter čakali v skupinah po trije ali štirje, kdaj bomo prišli na vrsto. Medtem, ko se je eden v naglici umival, so ga drugi suvali, da bi prišli prej na vrsto. Posameznik je imel komaj toliko časa, da si je zmočil lice z vodo in da si je umil zobe, če je bil zelo spreten. Jaz sem si zmeraj prizadeval, da bi si umil zobe, ker sem to postavil v svoj disciplinarni program, katerega sem smatral za nekako samoobrambo. Zima je bila zelo kruta in na dvorišču je vladal leden mraz. Ker smo bili oslabeli zaradi nezadostne hrane in ker smo stopali po dvorišču bosi v lesenih cokljah, smo strašno trpeli zaradi mraza. Zdelo se nam je, da se bomo med umivanjem onesvestili, ko smo čakali, da bi prišla vrsta na nas. Dnevni razpored je bil zmeraj isti. Vsak oddelek je tako prebil eno uro v jedilnici, potem pa eno uro zunaj, Prve pol ure na dvorišču je bilo treba molče korakati mimo paznikov, druge pol ure pa nepremično sedeti na klopeh. Po deseti uri smo dobili prvič v resnici jesti. Juho, to je toplo vodo, v kateri je bilo nadrobljeno nekaj kruha. Poleg tega smo dobili še porcijo sočivja, ki je obsegala natančno osem kavnih žličic zelenjave. Tako smo dobivali špinačo, lečo ali grah. V četrtek in nedeljo so ta jedilni list izpopolnili s koščkom mesa, velikim za četrt dlani, ki je bilo žilavo in trdo kakor podplat. Ob petih dvajset smo dobili drugič jesti. Ta obed je bil tak, kakor prvi. Pol ure pozneje so nas v vrstah vodili nazaj v celice, kjer so nas zaprli, ko so nas pazljivo in skrbno pregledali. Ker celic niso kurili, smo se podvizali, da bi čimprej prišli na ležišča. Celica je bila zame pravo zavetišče. Postelje so bile dobre, odeje je bilo dovolj. Ker je bila celica tako majhna, ni človeka nič morilo, da je bil v njej samo ponoči. Treba je bilo samo čimprej zaspati, pa se je človek za celih 12 ur umaknil jetniškemu peklu. Ker so nas zbudili šele ob sedmi uri, smo lahko spali 12 ur in tako vsaj malo pozabili svojo nesrečo. V celici in v jedilnici je vladala popolna tišina. Celica je bila tako majhna, da je v njej komaj stala postelja. Tri stene so bile iz ojačenega betona, četrta pa je bila prepletena z jeklenimi žicami. Tak je bil tudi strop. Vsakemu oddelku 30 ljudi je zapovedoval nadzornik, ki je imel disciplinska pooblastila. če je kdo spregovoril besedo, je nadzornik samo pritisnil na električni gumb, ki je bil v njegovi sobi, pa je takoj prišel čuvaj. Nadzornik mu ni nič govoril. Ječar je šel ob celicah in po vrsti klical imena kaznjencev. Ko je prišel pred celico, v kateri je bil krivec, je nadzornik pokimal z glavo. To je bil preprost gib, toda s tem je bil ječar obveščen, ne da bi bili mi slišali eno samo besedo. Krivec je dobil nalog, naj se drugo jutro javi v sodni sobi pri ravnatelju. Ravnatelj je bil velik dolg Marsejez, prav za prav dober človek, toda navajen nevarnih zločincev, ki se nahajajo v civilnih temnicah. Zato ni mogel razumeti, kakšna razlika je med nami in med njimi. Njegov pristav s črno brado in obrito gornjo ustnico je odvraten človek, ki ga vsi iz srca mrzimo. Nadeli so mu ime le bouc, jarec. Ta pristav je bil v resnici nasilen in okruten. Ravnateljeva pisarna, je čisto podobna sodišču. Obtoženca deli od sodnika ograja, kakor na sodniji. Poseben pisar bere obtožnico. Ta dva človeka predstavljata sodnijo. Obramba ni poverjena nikomur. Ko je prebral obtožnico, vpraša pisar obtoženca: >Imate kaj pripomniti?« Zmeraj je bo'ljše, da obtoženec ničesar ne pripominja. To, kar pove, velja že tako in tako, tako ma- lo, kakor da ni nič povedal. Edino pričevanje, ki kaj velja in katero sodnik upošteva, je je-čarjeva izpoved. Toda, če na svojo nesrečo kaj rečete, vam bo ječar vrnil milo za drago in vas v celici namahal. Potem izrečejo obsodbo proti jetniku, ki je govoril v celici, ali se je kako drugače pregrešil zoper predpise neusmiljenega pravilnika. Obsodba se' glasi: štiri ali osem dni ob kruhu in vodi, disciplinska dvorana ali samotna celica. Kazen v omenjeni dvorani smo krstili z imenom espadrille, copata. Ta kazen je v tem, da mora obsojenec hoditi ves dan naokrog in prevali v tej kletki čez 40 km od jutra do mraka. Toda to ni vse. Stvar je v nečem drugem. Med hojo mora sezuti coklje in obuti posebne copate po imenu espadrille. To je neka vrsta sandal, ki imajo podplate spletene iz vrvi. Vrvice se polagoma zarezavajo v kožo, nesrečnež mora korakati v nedogled in stopati po vnetih ranah. Cachot, težka ječa, samotna celica, je podoben amerikanskim zaporom. V starem samostanu, kamor so nas zaprli, je ta ječa globoko v zemlji. Najvišja kazen, ki jo mora kdo prestati v samotni celici, znaša 60 dni. V tem primeru neso obsojenca po izvršeni kazni naravnost v bolnišnico. Te krutosti so pomnožene še s surovostjo in brezobzirnostjo korzijskih jetničarjev, ki imajo neomejeno oblast. Kaznjenec mora pozdravljati in molče brez ugovora trpeti najhujše žalitve. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za Inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.