268. iiev.
Petelina plačana v gotovini.	p&sscnezna	Iiev.	30	par	=	k	1-20,
V L jubljani, v petek 25. Mvembra 1921.	Leto	M.
(shaja rasen nadeli in prašnikov v s a Is «t a n ob 10, «ri dopol^ae.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod-pisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
OgiasiJ Prostor 1X55-mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust. t—gasaaneai
Ittgoslov. socflelno • cientokrsKiine stranke.
Telefonska S?« 313.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mcsee K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnino proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1* Učiteljska tiskarna.
Demisija centralne, vlade.
Včeraj i>o jako burni seji radikalnega kluba je pedal ministrski predsednik Pašič demisijo cele vlade, ki 30 je kralj sprejel.
Vzrokov za krizo je več. Glavni vzrok je demokrat Pribičevič, ker je minister za notranje stvari in bi to ministrstvo radi imeli radikalci, da bi Hrvatom dali kakršnokoli koncesije in jih s tem pridobili: Z vlado so pa tudi nezadovoljni muslimani, ker je vlada begom in agam doslej samo 30 milijonov izplačala kot odškodnino za agrarno reformo. Turki se približujejo klerikalcem, ker upajo, da ti prej izplačajo odškodnino. Minister Spaho je imel namen odstopiti zaradi tega, ker se vlada ne ravna po obljubi. Radikalci pa tudi Pasiču popolnoma ne zaupajo in hočejo. da pusti ministrstvo za zuna-nje stvari. Končno igra veliko ulogo zopet osebnost s Pašičem na čelu. To jc stara pesem, ki jo že poznamo.
Klerikalci kriče zmagonosno in zahtevajo razpust narodne skupščine ter nove volitve. Računajo namreč dobro. Demokrati in radikalci so s svojo politiko izgubili precej po-pularilcte; to bi pa koristilo le opo-ziciionabcnt v Sloveniji in na Hrvaškem.
Seveda je rešitev te krize kočljivo vprašanje. Prva najverojetae-
ja možnost je, da PaŠič zopet sestavi vlado z demokrati in be kako dru-
go manjšo stranko, če demokrati popuste v zahtevi glede ministrstva za notranje stvari; druga možnost, ki je pa manj verojetna. je, da sestavi vlado Protič tudi s sodelovanjem demokratov, samostojnežev in eventualno zemljeradnikov. Nikakor pa ni misliti na to, da bi Proiič sestavil kako vlado, ki bi jo tvorile obenem z radikalci hrvaške opozicl-jonalue meščanske stranke z Radičem. Radičeva stranka se kuja Radiču samemu, zato je izključeno, da bi Radič mogel ž njo disponirati.
Ta vladna kriza je igra. A ko ostanejo demokrati v svoji zahtevi trdovratni in enako radikalci, potem imamo pred seboj dolgotrajno krizo, ki bo zoi>et mesece ovirala konsolidacijo, ustavila parlamentarno delo, ki že doslej ni bilo vzorno. Vlada pa bo vladala absolutistično dalje, kakor so vladale razne vlado že nad tri leta. Nedvomno pa je, da bi bila vsaka Profičeva kombinacija še bolj reakcijonarna in konservativna, kakor jc bila Pasiceva - Pribičevi-čeva.
Delavstvo nima prav nobenega povoda, da bi od teh izpremb v vladi pričakovalo več demokracije in zmisla za njega socijahie potrebe. Sveta dolžnost prcietanjata je le, da se spričo valovanja te reakcije marljivo organizira in pripravlja na boje.
Razpust načelstva Bolniške blagajne
za Slovenifo.
Načelnik bolniške blagajne je prejel naslednji odlok:
Gospod Mihael Rožanec, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Vsled reorganizacije in centraliziranja vsega bolniškega zavarovanja v Sloveniji sc je delokrog okrajne bolniške blagajne v Ljubljani razširil na celo Slovenijo. Z ozirom na to tudi sedanje načelstvo, ki je izvoljeno samo od ljubljanskih članov, nikakor ne odgovarja sedanji otganizaciji zavoda in tudi ni upravičeno zastopati vseh sedanjih članov okr. bolniške blagajne v Ljubljani.
Po nalogu ministrstva za socijal-no politiko z dne L novembra 1921, štev. 66.783 razpuščam sedanje načelstvo okrajne bolniške blagajne v Ljubljani in imenujem v smislu § 20. zakona z dne 30 marca 188$ drž. zak. štev. 33 za upravitelja gospoda Karla Cigoja, nadkomisarja pri oddelku za socijaluo skrbstvo pokrajinske uprave.
Pri tej priliki Vam izrekam svojo zahvalo za ves trud in redko požrtvovalnost, s katero ste se posvetili vodstvu tega zavoda in ako danes predstavlja mogočno gospodarsko organizacijo, je to v prvi vrst Vaša zasluga. Vkljub največje-
Usoda jetnik ©v-rudarjev Labloja v Istrijf.
is
(Iz zapiskov rudarja.)
Ker sem bil navzoč pri rudarski stavki v Labinju, si dovoljujem nagim sodrugom napisati nekaj vrstic. Opisal bom najvažnejše dogodke, ki so jih rudarji morali prestati v tej stavki.
*
Pomlad je prišla, zaželjena spomlad, ali nje beli cveti so bili poškropljeni s krvjo nedolžnih žrtev in njeni zeleni listi so oroseni od stoterih in stoterih solz. Nekdaj tako veseli obrazi ste danes žalostni in potrti.
Bilo je v rudarski koloniji Štr-mac, o kateri se je toliko pisalo in govorilo. Dogodki, ki jih opišem, so se zgodili 8. aprila, t. j. takrat, ko je vojaštvo zasedlo rudnik.
Ti, sodrug Maks, nekdaj pevajoč lepe pesmi in stremeč v srečnejšo bodočnost, kje si danes? Tam v svežem grobu spiš večno spanje. Kakšna je bila tvoja smrt? Ko mislim na to, mi telo drhteče in groza me obhaja. Vidim, kako grozne smrti si umrl popolnoma po nedolžnem.
JCakšna je bila tvoja duša? Kaj jc čutilo tvoje srce v onih groznih In strašnih trenutkih, ko so živi stroji s pomočjo puškinih kopit razbivaji tvoje telo, da si pod težkimi udarci na zemljo padal. Zadejali so ti dvaj-setero ran, iz katerih je tekla tvoja nedolžna kri. Prosil si, upil si, zdihoval sl in dvigal oči proti nebu od strašnih bolečin. Grmovje je strme-
lo, ptički so prenehali s petjem ali živi krvoloki niso prestali. Bili te dalje do časa, ko je bil samo še košček življenja v tebi. In ko je bila že pred tvojimi očmi črna tema, dobil si še šest krogel v prsi...
Maks, umrl si strašne mučeniške smrti! In zadnjo minuto tvojega življenja ti ni bilo dano, da bi samo en pogled še povesil svoji ljubljeni materi, da bi samo še enkrat videl svoje drage brate in sestre in niti tvojih prijateljev ti ni bilo dano videti, ki so bili v tvoji bližini.
Tri dni je tvoje truplo ležalo na zeleni travi. Pozneje so te dejali na kmečki voz, odpeljali te na pokopališče in tako vrgli v skopano jamo brez rakve kot najgršo mrhovino.
Vsako oko, ki te je poznalo, je bilo solzno, in vsa srca so bila ginjena, ko se je slišalo o tvoji smrti. Povej svojemu bratu Čehu, ki je bil umorjen enako tebi, da tudi njega obžalujemo, in njegova siromašna žena, brez denarja, brez obleke, z dvema malima nedolžnima otrokoma, te je vse noči objokavala. Od svojega moža ni imela drugega spominka, kot kupček črne strnjene krvi, katero je poljubovala, da sl je s tem gasila strašne srčne bolečine.
In zakaj je bila vajina smrt tako grozna? Zato, ker sta se ob rami svojih sodrugov borila za pravico in svobodo, da sl skupno priborite in izboljšate bedni delavski položaj, da sl Izbojujete in pridobite kruha za one gladne matere, ki svoje novorojenčke pritiskajo na svoje suhe grudi, da oiiejo gadnte kaplje krvi te
mu pritisku ou strani bivših avstrijskih političnih oblasti podpisali ste samo malenkosten znesek vojnega posojila in na ta način obvarovali zavod denarnih izgub.
istotako izrekam vsem članom načilstva, ki so Vas po svojih najboljših močeh podpirali pri vodstvu za v oda, s voj c« zali valo.
Končno Vas vljudno vabim, da izvolite svoje posie čimpreje oddati novo imenovanemu upravitelju.
Ljubljana, 19. nov. 1921.
Pokrajinski namestniki Ivan Hribar, s. r.
Iz šolske kronike.
Šolska oblast je izdala vsem šolam nalog, da se morajo iz učiteljskih šolarskih knjižnic izlo.čiti oziroma odstraniti vse knjige, katerih vsebina spominja na žalostne čase Habsburžanov in njih priležnikov. To je vse prav in lepo, a na nekaj so pozabili — namreč na šolske kronike, ki na mnogih šolah delajo direktno sramoto slovenskemu šolstvu in žal tudi slovenskemu učiteljstvu. Človeka prijema groza, če prelista in prečita ono vsebino, ki se je pisala začasa svetovne vojne. Verjeti ne more samemu sebi, da so to pisali slovenski učitelji. In vendar je tako. Preiskovati nočemo, ali je bilo temu vzrok pritisk od zgoraj, ali avstrijski patrijotizem, ali štreberstvo. na vsak način vse troje. Nekateri so gotovo pisali z na-
menon, da odvrnejo sum antipatri-jotizma, drugim se je zahotelo po raznih priznalnih dekretih, da si s tem po vojni zasigurajo udobnejša mesta, trdno prepričani, da zmagajo centralne države. Naj pa bo kakor hoče. neznačajno je bilo od enih, kakor od drugih. Mnogo od teh pa, obloženih z avstrijskimi priznalni-mi dekreti od avstrijskih cesarjev pa tja do pruskih generalov, nočejo sedaj o njih patrijotičnem delu za časa svetovne — protislovanske — voine ničesar vedeti, temveč silUo v ospredje, da si pribore v novi državi — proti kateri so delovali — nova priznanja, čeprav jugoslovanska; izvežbani so v tem in lahko jim bo doseči svoj ciij. Kaj patrijoti-zem, jugoslovanski ali avstrijski, glavno je, da se doseže v molzni
Jugoslaviji to, kar se ni moglo v nebeški Avstriji, ker so bila korita več kot prenapolnjena, dočim se pri nas še polnijo z jugoslovanskimi barvami pobarvanim avstrijskim patriotizmom. In če kdo dvomi o tem, kar smo napisali, naj si omogoči pogled v kako kroniko in prepričal se bo, da je res tako. Oni pa, ki so bili v Avstriji pripoznani kot revoluci-jouarcl in ki so najbolj pripomogli do razpada Avstrije in ustanovitve Jugoslavije, so danes od teh »vzor-patrijotov« proglašeni kot državi nevarni elementi.V interesu teh »patri jotov«, ki posedujejo dokaj udobna iti odgovorna mesta, bi svetovali šolski oblasti, da čimprej da ukaz, da se vse kronike takoj uničijo, da ne bodo naši potomci pljuvali na tako jugoslovanstvo. Čp že čistimo, očistimo vse, kar nas spominja v dobo protislovar.skega delovanja in zadržanja, sicer zna nastati mnenje, da je avstrijski patrijotizem identičen z jugoslovanskim, kajti praksa nas že tako uči. Začnimo torej enkrat res čistiti, toda odzgoraj navzdol in popravimo »krivico« bivšim avstrijskim patrijotom, sicer si bodo res »domišljali«, da so vneti jugoslovanski patrijotje. Nekaj se mora ukreniti, ali očistiti šole kronik ali avtorjev one vsebine; oboje ne more ostati. Narodu pa bo s tem činom izbrisan en madež več.
Pisma Viktorja Adlerja.
Opozarjamo vse sodruge v Sloveniji na naslednje pismo, ki smo ga prejeli pod gornjim naslovom; »Moj oče je umrl v času najbolj burnih političnih dogodkov in doba zadnjih treh let po njegovi smrti ni bila politično nič manj kritična in burna. Trenotek relativnega miru, ki bi omogočal izdajo njegovih govorov in spisov In njegove zapuščine, sicer še sedaj ni prišei, vendar pa Je potrebno, da se izvrše predpriprave za izdajo njegovih spisov že sedaj, ker je nevarnost, da se marsikaj, kar je za zgodovino postauka delavskega gibanja v Avstriji zelo važno za vedno izgubi. Zaradi tega se obračam v sporazumu s strankinim vodstvom avstrijske socijalne demokracije do vseh prijateljev, so-dnigov in znancev mojega očeta s prošnjo, da mi dajo na razpolago
njegova pisma. Hvaležen bom ti* stim, ki žele originale njegovih pl« sem obdržati v svoji posesti, če mi originale Izposodijo za kratko dobo, da morem napraviti natančne pre« pise. — Mnoga pisma vsebujejo to« liko osebnega, da niso primerna za objavo. Kljub temu pa bi bila velika škoda, če bi se ne shranila skupno z drugo zapuščino. Umevno je, da brez privoljenja naslovljenca ne bo ničesar objavljenega. Kdor pa pose* dnje pisma, o katerih želi, da o njih' za nekaj let še nihče ne izve, ga prosim, da stopi z menoj v oseben stile, da sc omogoči varno shranje« nje dotičnih pisem s pečatom za go« tovo dobo. (Vse socialistične liste prosim, da objavijo ta moj poziv). — Friderik Adler, Dunaj VI., Blii« melgasse 1.
SODRUGI, DELAVCI!
V	nedeljo, dne 27. t. m. ob 10, uri dopoldne priredi SDIZ »Svobo« da« za svoje člane skupen obisk
XX. umetnostne češko - Jugoslovan« ske grafične razstave
O	razstavi bo podal pojasnila in predaval o umetnosti sploh gosp. A, Podbevšek-
Sodrugi, delavci! Umetnost mora med narod. Zato posetite čim števil« uejše razstavo.
Vstopnina znaša za člane »Svo« bode«, proti predložitvi člansko tz« kaznice, samo 1 dinar.
Sodrug/, udeležite se pose ta razstave čim številneje in točno.
Tajništvo SDIZ »Svobode^.
Politične vesti.
+ Uredba o inšpekciji rada, ki
je bila izdelana v ministrstvu social« ne politike, je bila predložena ple« numu zakonodajnega odbora. Po tej definitivni redakciji imajo inšpektor« ji rada v vseh pokrajinah kazensko oblast po določbah zakona o zaščiti delavcev, o delovnem času in o in* špekcijl dela. Pritožbe se pošiljajo na ministrstvo socialne politike.
4- Preiskava proti atentatorjem proti kralju Aleksandru je končaua. Včeraj so bili krivci izročeni sodi* šču, nakar se bo takoj pričela ob* ravnava.
vzdihajoč ematere. Unula sta in zapustila neizbrisen pečat, ki kriči po maščevanju.
Še isti dan je bilo več rudarjev od voajštva pretepenih in kakih trideset aretiranih; nekaj dni pozneje še kakih trideset. Tako smo bili odvedeni v ječo v Labinj, potem v Pulj in pozneje v Rovinj, Tako so tekli dnevi in tedni — vedno v velikih upih, da bodemo v kratkem zopet svobodni.
V	rovinjski Ječi.
Jetniki smo tudi srečni ljudje, res je, da smo zaprti kot ptički v kletki, v mračni sobi, v zatohlem zraku, izročeni kruti usodi ponižanja in trpljenja, ali vendar smo pod streho in postreženi s kruhom in vodo. Ležimo in spimo na naših slamnačah brezbrižno kot debeli bogataš na svilnatih blazinah. Vsak dan hodimo po eno uro na dvor, oh, kako je.tam krasno; gledamo v modro nebo, srkamo sveži zrak in se grejemo ob toplih žarkih zlatega sobica. In skozi zamreženo okno se oziramo po valujočem morju, po lepih gozdovih in prekrasnih gričih, okolice. Poslušamo šumenje in vrvenje tam zunaj se nahajajočih ljudi, veselih življenja in radujočih se krasne prirode. In naj še kdo reče, da nismo srečni!
Pomislimo samo na to, na je tisoče naših bratov brez strehe, brez kruha, nagih in bosih, tisoče, ki ne vidijo svetlobe solnčnjh žarkov, tisoče, ki ne slišijo glasov svojih dra-KUi In tisoče onih. ki se viJeJa .tri*
j ljcnja od svojih bolečin, a nimajo človeka, da jim ponudi kozarec hladne vode.
Kdo more reči, da nismo srečni? Vi, bratje tam zunaj, verujte, da smo tudi ml ljudje s srcem in dušo kot ! vi. Da, in vse one misli sladke sre-j če, ki nam Je dana tukaj, to je samo trdna fronta, ob strani srca in duše naše, ki se neprestano bojuje proti otožnim mislim v težkih trenutkih, ko mi nedolžne žrtve mislimo na svoje ljubljene žene In otroke, ki tam daleč zdihujejo vse noči.
Neprestano se vije Iz naših src j želja: Svoboda, pridi svoboda! To
i	hrepenenje je stokrat močnejše kot hrepenenje mlade deklice, ki pričakuje prvih žarkov ljubezni.
Minuli so tedni iti meseci, ali tni smo še vedno v preiskovalnem zaporu. Do vrha poln kelih duševnih bolečin In zato smo rekli, vsi za-jedno; Smrt gladu ali svobodo! Pričeli smo gladno stavko. Že četrti J dan nismo sprejeli nobene hrane. Strašna je borba proti gladu, toda šele takrat, ko silijo jesti.
i	*
Zmagali smo.
Peti dan so nas sedem sodrugov spustil! na svobodo. Pozneje Še 23.
Z veseljem smo stopili pod milo nebo. Zopet svobodni!... Ali še se nismo v polnem nasrkall svežega zraka, nagledal! krasne prirode in slišali petja drobnih ptičic, ko so krog polnoči dne 10. aprila 1921 zagrmele bombe v koloniji na Strmcu, vržene te rok fašistov med spavajo-
če delavske družine. Zavladal je strah in groza. Nekateri so ostalt hladni, drugi so pobegniti na prosto in tretji so se skrivali pod posteljo, boječ se fašistov, koji smejo ubijati, požgati In okrasti, sploh vse slabo napraviti siromašnemu ljudstvu.
Po preteku ene ure so prikora« kali vojaki in orožniki in kakih 15 fašistov. Pričel se je pogon. Večino delavstva so pognali pod milo ne« bo. Izmed vseh delavcev so fašisti izbrali 12 mož; tiste, ki smo se bili vrnili iz rovinjske ječe in nismo še bili zaposleni, rekoč: Vi ste metali bombe! Fašiste je bolelo, da smo kili oproščeni in zato so nas zopet z zvijačo vrgli v ječo. 'Jako smo bili dopeljani zopet med štiri stene v, smrdljive zadulile celice med razno golazen. Vrženi smo zopet v to ječo kot grdi zločinci, ki nosimo mrzla okove na svojih čistih rokah.
Oh sanje! Zakaj nas vedno va« rate? Ostaja nam vedno le kruta istinar preganjani, zaničevani, tep« tani?! Mati narava! Ali nismo tvoj! pravi sinovi vsi enaki? Ali nismo tudi mi vredni Tvojih sadov? Je-li je samo za nas ta zdihujoča iti pro-kleta solzna dolina?
Ne bom dolgo stopal po tej tr« njevi, toda pošteni poti. Stegnil bom roko, da si vzamem življenje. No morem stopati po krivih in blatnih potih, ker prepoštena mi je duša, da bi Jo oblatil. Prevelika je moja čast, da bi jo oskrunil in srce mi nikakor ne dopušča, da bi se pogreznil v valove hinavščine, krivice in umazanega življenja . . . Rmitea,
Stran 2.
NAPREJ,
+ Rev!zi|OH. socijalist Edvard Bernstein je pravkar izuai knjigo o nemški revoluciji po prevratu. V knjigi navaja razna dejstva, ki dokazujejo velikanske zasluge nemškega revolucionarnega prolelari-jata na tem, da se je uveljavil demokratični režim in utrdila republika, obenem pa, da nosijo krivdo sedaj nastopajoče reakcije v prvi visli razmere vsled pritiska enteut-nili mirovnih pogodb.
-f Tako dela kapitalizem. Znani nemški velekapitalist Hugo Stinnes je kupil v Budimpešti liste »Az Cst«, vMagyaroszag« in »Pesti Naplo<. da bodo pisali v interesu njegovega kapitala.
+ »Svobodno mesto« Gdans&o bodo Poljaki uporabljali kot svojo vojno pristanišče. V njem jc žc usidranih več poljskih vojnih ladij. Tudi poglavje, ki govori o »razorožitvi« in »samoupravi« narodov!
-I' Tudi Amerika je mnenja, da je nemška vojna odškodnina previsoka in d.i sc mora znižati, če nočejo, da sc nemška republiko popolnoma uniči. — In bi potem zavezniki ostali glede vojne odškodnine z dolgim nosom.
+ Litvinov pojde v V/ashingtcn na konferenco zastopat »republiko Daljnega Vzhoda«. Tako vsaj sam nravi, toda Litvinov je desna roka Čičeriiiova, sovjetskega zunanjega komisarja in sovjetska Rusija v Wasliington ni bila prav nič povabljena. luidt česar jc tudi protestirala in povedala, da zanjo sklepi was-iiingtcnske razorožitvene konleren-ee niso obvezani. Sedaj pa pošilja, kakor vidite svojega zastopnika v Ameriko pod pretvezo »Daljnovzhodne republike«. Litvinov je izboren diplomat in gospodje velcbur-x£iji na konferenci bodo še grenko občutili njegovo izbornost.
NaisremBe.
KRIZA V VEČINI.
Sedanja koalicija ostane,
LDU. Belgrad, 24. nov. Danes dopoldne je imel radikalni klub sejo. na kateri je razpravljal o političnem položaju. Seji jc prisostvoval tudi ministrski predsednik Pašič. Po njegovem govoru, v katerem je obrazložil položaj, ki vlada v parlamentu, sc jc otvorila razprava, za katero se trdi, da je bila precej živahna. Klub je na koncu razprave pooblastil Pašiča, da z ozirom na položaj reši vprašanje kabineta. — Dopoldne jc imel tudi glavni odbor demokratske stranke sejo v ministrstvu prosvete. Poleg upravnih vprašanj jc odbor razpravljal tudi o položaju. Demokrati so za nadaljni sporazum z radikalci ter pristajajo na izpra-membo osebnosti v kabinetu. O sklepih glavnega odbora bo razpravljal jutri poslanski klub. — Zvečer od 17. do 19.30 sc je vršila seja ministrskega sveta, ki je predvsem razpravljal o današnjem položaju v parlamentu. Ministrski svet je po daljši razpravi te zadeve sprejel .'•■ki c d, da se izvrši preosnova vlade, in sicer paralelno, namreč da vsaki klub, ki je zastopan v vladi, izvrši jzpremembo osebnosti po svoji uvidevnosti. Zatem imajo klubi predloži;! resolucijo ministrskemu predsedniku Pašiču in se bo na eni izmed prihodnjih sej ministrskega sveta razpravljalo o njihovih sklepih ter se bodo določile osebe, ki se imajo zamenjati v vladi. Na seji ministrskega sveta je ministrski predsed-niii Pašič poročal tudi o razmerah v Albaniji. Govorilo se je tudi o trgovini z valutami in devizami ter je sklenjeno, da se osnujejo valutni cd-bori Narodne banke v svrho nadzorstva poslovanja z valutami in devizami.
SOBNA OBRAVNAVA PROTI
ATENTATORJEM.
LDU. Belgrad, 24, nov. Kakor se doznavn, je sodišče prve stopnje za , mesto Belgrad dobilo na razpolago j dvorano »Kolarea«, v kateri sc bo ' vršila razprava proti komunistom, ki so obtoženi radi atentata. Te dni ?? k.°.(“° ^oločiii tudi državni obto-žiielj in branitelji ter se istotako pre-
daja' obtoženih od preiskovalnega sodnika. Sodijo, da se bo sodna obravnava pričela v kratkem.
POŽAR UNIČIL KNJIŽNICO.
LDU. Lippe, 23. nov. V deželni knjižnici v Lippeju, ki je ena najstarejših knjižnic Nemčije, je danes ponoči izbruhnil požar. Pogorelo je približno 30 000 zvezkov. Škoda znaša več milijonov. Pri rešilnih delih so bili trije učenci ranjeni.
’ NEMIRI V BELFASTU.
LDU. London, 24. nov. Kakor poročajo listi iz Belfasta, znašajo iz-gube pri včerajšnjih spopadih v Belfastu 11 mrtvih in približno 100 ranjenih. Danes popoldne je bila pri ponovnih izgredih ubita ena ženska, štiri osebe pa ranjene. Izgredniki so poškodovali več voz cestne železnice.
ZA ENOTNO SOCIJALIST1ČNO INTERN ACI JONA LO.
LDU. Bruselj, 24. nov. Izvrševal-ni odbor druge internacijonale je pod predsedstvom Vandervelda sprejel resolucijo, po kateri naj se skliče mednarodna socijalistična konferenca v to svrho, da bi vzpostavila edinost internacijonal in ki naj deluje za razorožitev Evrope ter za utrditev miru.
JAPONSKA IN RUSIJA.
LDU. Moskva, 23. nov. Japonci na washingtonski konferenci so izjavili, da ne bodo preje zapustili Sa-halitia, preden ruska vlada ne povrne japonskim državljanom škode, ki so jo utrpeli.
Uiksto® vesti,
R»ski tečaj. Vsem, ki sc žele priučili ruskega jezika, kar jim bo veliko koristilo, ker bodo petem čitali duševna dela velikih ruskih pisateijov in znanstvenikov, sc jim nudi ta prilika sedaj, ko priredi »Svoboda« začetkom decembra v Ljubljani ruski tečaj, katerega bode vodil g. Jože Vidmar. Vsi ki se tega tečaja žele udeleževati, naj se takoj vpišejo v tajništvu »Svobode«, Aleksandrova c. 5. desno.
Cankarjeva proslava. Pri včerajšnjem poročilu je pomotoma izostalo, da se bo vršila Cankarjeva akademija na Vrhniki v nedeljo, dne 11. decembra popoldne. Predava so-drug Angelo Cerkvenik.
Sram naj jih bo! Po vzorcu drugih antantnih prifrknjencev bodo tudi naši izključno - patrioti priredili komedijo z nepoznanim našim vojakom. V to svrho bodo izkopali na belgrajskem Avalu grob nekega reveža, ki ni znano njegovo ime. Pogrebna kornisiia se je že podala k temu grobu, da ugotovi, »je-li dotični vojak tudi res jugoslovanski in ne morda kak neprijateljski«. Burzoa-zijo po vsem svetu je po vojni ugriznila neka veicpalriotska manija, ki se javlja posebno tudi v tem, da oskrunja s prireditvami, podobnimi veselicam, bedt.ike, kateri bi vse prej kot z veseljem končali svoje življenje, če bi vedeli, da si bo po vojni ta buržoazija napravila iz njihove krvi udobno življenje. Naša buržoazija je prav malo boljša kot vse ostale in kakor opica posnema francoske, ameriške in druge obžalovanja vredne vzglede. Ali ne veste, da jc francosko frakarstvo s proslavo neznanega vojaka priredilo proslavo in parado sebi in svojemu sramotnemu zverinstvu, ne pa kakemu globokejšcmu idealu in najmanj požrtvovalnosti tistih revežev, ki so prelili kri za domovino? Če že hočete postaviti spomenik požrtvovalnosti naših trpinov, ne delajte tega z neokusnim, banalnim posnemanjem pariških vzorov, kakor bi posnemali katerokoli zanikano pariško novo modo! Pustite reveže, naj mirno spe, spominjajte se jih s tem, da se zaveste: za našo udobnost so padli! In pomagajte raje njihovim svojcem, ki so s smrtjo njih izgubili morda svojo edino oporo! S tem jih boste najbolj človeško spominjali, ne pa s puhlimi paradami !
Bedna meščanska pamet! Lastniki belgrajske »Politike« in »Prav-
S te v. 268.
de« (ki imata lastne tiskarne) skušajo svoje osobje premamiti, da bi jim stalo ob strani in omogočilo izdajanje obeh listov tudi v slučaju, če bi prišlo do konflikta s tipografsko organizacijo, skušajo ga torej pre-3 na miti s tem, da mu obljubljajo 3000 dinarjev mesečno in da dobi delček čistega dobička (kar imenujejo ine-ščam »socijalizacijo«). Že pristavek o konfliktu s tipografsko organizacijo kaže, kako čist namen imajo lastniki. Ker, za božjo voljo, kako bi mogli z organizacijo priti navzkriž, če bodo dobro hoteli svojemu osobju?!
Koliko bi bii polkovnik Vasic prigoljufal s svojo »kupčijo«, Dodatno k včerajšnjemu našemu poročilu dostavljamo iz »Politike«, da bi bil Vasič pobasal v svoj žep nad 80 milijonov kron, če bi sc mu bila goljufija posrečila.
Zagrebške srednje šole so zaradi pomanjkanja kuriva za nekaj časa zaprli. — Znak, kako dobro skrbe za šolo -. . .
Tiiiotapsivo z dragimi k inami jc v naši državi v najsijajnejšem cvetu. V Zadru so te dni zaplenili nad 1200 kg samega srebra, ki so ga tihotapci iz hrvaške Like skušali spraviti čez mejo. Omenjeni tihotapci imajo sploh velikansko prakso v tem poslu in prenesejo skozi Zader povprečno vsak teden po 200 kg zlate in srebrne kovine čez mejo na rovaš vsej naši ne slabo organizirani carinski straži.	*
-Sprejemanje delavcev pri južni železnici. Ker sc obrača delavsko osobje s prošnjami za sprejem o službo direktno na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, opozarjamo vnovič, da delavcev ne sprejema ravnateljstvo, ampak posamezna službena mesta, t. j. postaje, kurilnice, delavnice, materijalno skladišče v Mariboru iti progovne sekcije. Na prošnje, ki bodo vposia-ne obratnemu ravnateljstvu, isto v bodoče ne bode odgovarjalo.
Razpis trgovskih prostorov. V hiši meščanske imovine bodo na novo oddali trgovske prostore, katere imata dosedaj v najemu Franja Kasti ter tvrdka Gerkman & Lc-nasi, in sicer prostori prvo imenovane z dnem 1. maja 1922, prostori tvrdke Gerkman &. Lcnasi pa z dnem 1. avgusta 1922, lter poteče dosedanja najemna pogodba. Ponudniki za te prostore naj vložc prošnje pri mestnem magistratu do 15. januarja 1922, in sicer z natančno navedbo prosilce vib podatkov, značaja njegove trgovine in navedbo letne najemnine, katero je pripravljen plačati. Mestna občina ima pravico oddati prostore tudi drugemu, kakor pa najvišjemu ponudniku. Sarnoobsebi je umevno, da smeta dosedanja najemnika istotako staviti svoje ponudbe.
Popravek. Prejeli smo naslednji dopis in ga objavljamo: »Sklicevaje se na določbe tiskovnega zakona prosim, da z czirom v Vašem listu štev. 261 z dne 17. t. m. priobčen dopis iz Velenja objavite v postavnem roku, mestu in črkami sledeči popravek: Ni res, da sem akordno delo spremenil po svojem sistemu, pač pa je res, da se vedno natančno držim po predpisih. Ni res, da delavce prikrajšujem pri zaslužku, pač pa je res, da se njihovo delo prevzame kakor se zgotovi. — Z odličnim spoštovanjem Franjo Kovač, nadpaznik drž. premogovnika v Velenju. -■ Velenje, 20. listopada 1921.
Lovci, spominjajte se muzeja! Ravnateljstvo deželnega muzeja v Ljubljani naproša gg. Jovce kakor tudi drugo občinstvo, naj bi po možnosti darovalo muzeju ustreljene ali pa na drug način pridobljene dobro ohranjene eksemplarjc sesalcev vseh vrst. Objekti naj se pošiljajo v muzej.
Tedenski zdravstveni izkaz. V Ljubljani ie v tednu od 13. do 19. t. m. umrlo 20 oseb in 14 v zavodih, rodilo pa se jc 31 oseb in 1 mrtvorojenček. Izmed nalezljivih bolezni so nastopale davica, šker-iatiiika, trebušni legar in ošpice.
Hsrlfeor«
Občinska seja v Mariboru sc
vrši 30. t ,m. ob 18. uri z običajnim dnevnim redom.
. Peki stavkajo, ker jim občinsko sodišče ni dovolilo zahtevanega po-draženja, dasi se jim je dovolilo po-draženje belega kruha na 18 K za kilogram, črnega na 15 K za kg. tako da stane hlebec belega kruha 9 kron, hlebec črnega kruha pa 7.50 kron.
Ljudska univerza. V nedeljo zvečer je sklical profesor s. Favaj zastopnike profesorjev, medicincev, juristov in novinarjev na mestni magistrat, da se posvetujejo o ustanovitvi ljudske univerze. Sestanku je predsedoval župan s. Grčar. Po daljši debati se je izvolil pripravljalni odbor in sicer: predsednik okrajni glavar dr. Lajnšič, tajnik profesor Favaj, odborniki ravnatelj dr. Tominšek, prof. dr. Kovačič in urednik Borko. Dr. Lajnšič je izjavil, da ima za ljudsko univerzo pripravljenih 20.000 K. Župan je izjavil, da bo dala mestna občina na razpolago prostore v kazini, ki sc v porabijo samo za kulturne svrhe.
PfUl.
Zakaj pa je tako? »Ptuj — zapuščen in pozabljen«, tako piše neki dopisnik v »Slov. Narodu«. Gospodarstvo občine hira, je brez vodstva in nadzorstva, draginja se je poljubno razpasla, za koristi ptujskega prebivalstva se ne briga nihče. Skrajni čas je, da dobi občina svoje legalne zastopnike itd. Tako dopisnik v »Slov. Narodu«, ki pa ni prav nič pamislil na to, da so temu žalostnemu stanju občine največ krivi demokrati sami. Koliko časa je žc, odkar smo si izvolili župana, na čelu novega občinskega odbora, pa zaradi demokratskih domišljij in intrig še sedaj ni potrjen. Pa tudi sicer ni nobene rešitve na ugovore de m ok r at škili »vel mož «.
V pondeljek, 21. t. m. jc umrl g. Franc Pirkmajer, oče vodje okrajnega glavarstva g. dr. Pirkmajerja. Pokojnika so v sredo prepeljali k zadnjemu počitku v Fram. Preostalim naše sožalje.
Sz
Diskusijski večer se bo vršil na-nes ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma«.
Sčrnišče pri Ptuju. V pondeljek, 28. t. m. se vrši javni sliod, na katerem poroča poslanec sodrug Golouh o političnem položaju. Shod se vrši ob 6. uri zvečer v društvenem lokalu. Sodrugom priporočamo, da se shoda udeležijo v obilnem številu.
Ptuj. V torek, 29. t. m. se bo vršil pri »Belem križu« javen shod, na katerem poroča poslanec sodrug Golouh. Shod se vrši ob 6. uri zvečer. Sodrugi iz Ptuja, Brega in bližnjih krajev naj se shoda udeležijo v obilnem številu.
Is sftrok. organizacij
Zborovanje lesnih delavcev v Celju se bo vršilo dne 29. novembra 1921 ob 7. zvečer v gostilni g. Svetla v Gabrju. Zborovanje je važno,
zato naj se ga sodrugi polnoštevilno udeleže. Sprejemali se bodo tildi
incidentov, ker so demonstranti razbili nekaj izložbenih oken In kradli izločene, stvari.
— Mirovno Nobelovo nagrada
podelijo, kakor poročajo razni listi, švedskemu sodrugu Brantingu.
— Revolucija na lalandi!. Komunisti so v glavnem mestu Islandije Rejkjaviku poskusili izvesti revolucijo. Spodili so policijo in se utaborili v njenem poslopju. Meščanska straža je potem nastopila proti njim in revolucijo končala.
. Koncert Udruženja jugoslovanskih novinarjev. Kakor že javljeno, piiiedi ljubljanska sekcija Udruže-. n ja jugoslovanskih novinarjev v če-: trtek 1. decembra t. 1. ob S. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«; koncert. Spored velezanimiv. Sodelovali bodo kot solisti člani kr. nar. gledališča, sopranistih ja gospa Pavla Lovšetova, baritonist g. Štefan Romanowski in tenorist g. Marcel So\vilski. Nadalje nastopi na koncertu šest ljubljanskih pevskih zborov in sicer: Pevski zbor »Glasbene Matice«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, pevsko društvo »Slavec.', »Pevsko in glasbeno društvo Ljubljana«, pevski zbor »Zveze ju-: goslovanskih železničarjev« in »Pevsko društvo Krakovo - Trnovo«. Pevski zbori bodo izvajali razne moške in mešane zbore, večinoma iz moderne slovenske in jugoslovanske glasbene literature, ter priljubljene narodne pesmi, solisti pa deloma solotočke modernih slo-! venskih skladateljev, deloma operne arije odličnih svetovnih skladateljev. Sodeluje tudi orkester Dramske divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Po koncertu bo prosta zabava z neprisiljenim spe« redom.
P@pisL
člani. Odbor.
P@
— SpSešna stavka v Italiji v Liguriji jc končana. Začela se bodo nova pogajanja o odpovednem roku na podlagi kolek-| tivnih pogodb. Splošna stavka v Trstu, katero so uprizorili kovinski delavci, bo torej tudi samo malo časa trajala.
-- Velika brezposelnost na Dunaju. Listi poročajo, da se je predvčerajšnjem na Dunaju v več ulicah notranjega mesta, posebno v bližini mestne hiše, nabralo veliko število brezposelnih. Prišlo jc do
Moste. Kaj je z občinskim odborom v Mostah? Minulo je že sedem mesecev, kar so bile občinske volitve. Izvolili smo si delavske sociia-: listične odbornike (bilo jih je dvanajst) in tudi župana. Od takrat pa je vse tiho in v občini vlada še venomer klerikalna kapitalistična dru-s žba s svojini gerentom, ki se ne more posloviti od občine. Ta družba, ki nam je že toliko gorja naredila, sa< ma pa’med vojno obogatela, si vzlic temu še upa gospodariti z ljudskim imetjem. Imamo gerenta (samo na papirju, ki še pisati ne zna), ki se prav malo briga za občino, ter pre-* pušča vse dele prejšnjemu županu g, Oražnu (vojni župan), ki je hud ših štercijanec. Ne vem, zakaj pusti pokrajinska uprava te može tako dolgo vladali, a novega odbora in od ljudstva izvoljenega župana pa ne potrdi. Zahtevamo, da se novo izvo-J jen i župan potrdi ali pa. naj se raz-: pišejo nove volitve! — Več volilcev.
Vrhnika. V opekarni g. Lenarčiča v, Verdu je delovodja g. Janez Rosemvirt, ki ie pravcato orodje g. Lenarčiča. Mož je cisto v oblasti gospoda velekapitalista. Le tako je molilo priti do prizora dne 19. t. m. Janezu Dobrovoljcu je občinski agrarii! odbor cdkazal s potrdilom agrarnega ura-> da v Ljubljani njivo. Dne 19. t. ni. pa je dobil nalog g. Rosernvirt, da z delavci prepodi Dobrovoljca in njegovo ženo z njive. Šest delavcev, katerim je Rosen.-wirt to ukazal, pa tega ukaza ni hotelo i.-.vcsli, ker je vedelo, da ima Dobrovoljc pravico do njive in če bi je tudi ne imel, pa nima Rosernvirt te pravice. Delovodja so je siccr hudoval in zagotavljal, da prevzame vso odgovornost sam. Delavstvo jc ukaz dosledno odklanjalo, 'ker ni hotelo biti sokrivec pri nasilstvu. Ako je g. Lenarčič dal tak ukaz, potem moramo le konstatirati, da ima jako malo pojma o pravnih stvareh.
§tw§z Agnola
Piana, iiiiia cesta 11
p??gs©r©£s svof© z a 1 © g ©
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Sleklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. 1
J@slp Prešeren
Ccvlf.ar
Sps^nja ŠSf&a	CelsBš&E	cesta	82
PnporoJa $\o|o {»lego
ra®. tmM ijitr !tfi cmtfli fott*
lAosJeftu m tjjieifio dago. * Ctm cUfc*
Postrežb« loin*
IfllSt	**	V*!®!1
©L.
JS
Tovarna
£31vsakovrstno - -ll9if¥Šl .blago.
Kemično čisti
leaaiSEEHJsrsasaaaiasaaa
obleke.
f jubljana, Poljanski nasip 4. Svetlollka ovratnike, zape-
Podi ttžnica: Šelenburgova ul. 3.
Maribor
Gosposka ul. 33
Podružnice:
Novomesto
Glavni trg
stnice in srajce.;
Kočevje
% 39.
Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku
vpisana zadruga s craejcnim poroSJvom
========= sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4 Gi©0
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež K 120.20i*82.
Društveni delež K 17.10B*7i.
Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,968,093,48. Delež znaša K 100’—,
Clan poslane lahko vsak.
{iuk-jmolj: 1 \m Mffanr.
[Tisk Učiteljske tiskarne v. Liubliani*
.Odgovorni urednik:	s	Žagnf,