AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 59 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 10TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Tisoč milijonov dolar- Štrajk hišnih uslužhen-jev dovolj za reiif v letu 1937 Nemčija obdana z jeklenim obročem TS SFlTSZZ končano 1. maja kmalu poravnan Paris, 9. marca. Francoska udarca, ko je Mussolini ugodno izvajati sankcije napram Nem-' Unj_ vlada je izjavila, da ne bo obrav- j odgovoril na apel Lige narodov ■ čiji, ker se boje izgubiti dobro' či.ja ne umakne svojih čet iz Po- mani zahtevali včeraj preiskavo cev v New Yorku je sprejela na- glede uprave relifnega fonda, črt, kakor ga je predlagal žu- demokratski kongresmani pan LaGuardia'za poravnavo te renja" To P°meni, da bo morala 'prišli do prepričanja, da bo ti- -stavke. Zastopniki zveze hišnih zat?ti fwsredovati med Nemči' soč milijonov dolarjev zadosto- lastnikov so pa izjavili, da bodo j° Franci-'° tret.ia sila- "" to punfarje in bogofajce Detroit, 9. marca. — Nedeljska radio pridiga Father Cough- Washington, 9. marca. — Do- New York, 9. marca. , . „„ .....„„, čim so republikanski kongres- ja štrajkujočih hišnih uslužben- im'H z Nemčijo o nobenih po-;glede vojne v Abesiniji in ko trgovino z Nemčijo. Končno se Washington, 9. maja. — Kon- godbah in pogojih, dokler Nem- je diktator Hitler pogazil locarn- S je pa tudi v slučaju Italije iz- gres Zed. držav je odločen da r sko pogodbo. kazalo, da so sankcije skoro brez preneha s svojim zborovanjem Je blJt prvi .V1/sti na£er_ Gotovo je sedaj, da bo Fran- pomena in nazadnje trpijo one 1- maja, ker se želi večina kon """ ' " ^ ^ ci.ja na zborovanju Lige narodov dežele, ki so sankcije proglasi nastopila proti predlogu, da se le. valo za relifne svrhs v 1. 1937. načrt predložili članstvu v odo- bo najbrž Anslija. j uveljavi petrolejne sankcije na- Prihodnja naloga fi_________________________________, ..................... Mnogi senatorji, med njimi britev. " šest močnih držav se je takoj j pram Italiji. vlade bo pridobiti Italijo popol- marne volitve. mstu-ne stranke v Zedmjcnih tudi nekaj demokratov, je vče- Vodja štrajka .James Bamb-j p08tavil° na stra" Franci->e' ini Na vsak llači" 1,0 imela'noma za sebe. Nadalje si bo Več važnih postav, ki so bile , . raj zatrjevalo, da se relif meša 'rick je napisal županu pismo v'S,Cer Rusija' PcI-jska' Belgija. | Liga narodov ta teden mnogo francoska delegacija prizadeva- na programu tekom sedanjega , | 5! 'ie' , Pos'us:i' 111 ca~ jnr^iomu (^ehoslovaška, Jugoslavija in Ho- . bolj važnega dela kot pa govori- la zopet dobiti Poljsko, ki se je zborovanja, bo moralo radi te«*a se 7A i"J« • **"*./"•> ' ^ venuii Kim- /i.....t,. i , . proglasi- gresmanov vrniti nemudoma polt, * !"! f,0"16"'1' da ,e L maju v svoje volivne okra e, J? IZ J "'"T, rancoske da so navzoči, ko se vršijo nrf.'I',.1?.derja' kl ;'e tajnik kon jena proti komunistom. Rev. Cough lin je omenil, da je poslu- arl komu- munska. Vse te države bodo | ti o sankcijah. Okupacija Po-. zadnje čase odtujila Franciji' in odpasti. Pripuš^ene bodo ",>riJ",StpV izjavil> da zaka-> mora~ s političnimi zadevami. Zlasti katerem "brezpogojno sprejema glasen tozadevno je mladi sena- njegov načrt za poravnavo." —i tor Hold iz West Virginije, ki je Ker tudi zveza lastnikov nima podp,rale fl"ancoski Protest na-1 renja je sedaj v ospredju. Vi-! se približala Nemčiji. hodnjemu zasedanju kongresa zahteval preiskavo. večjih ugovorov proti načrtu, pram Nemč,:'ii pri Liffi »arodov.; (leti je, da so Italija, Francija i V očigled resnega položaja, za uvaževanje. Med temi po- Senator Holt je zadnji teden se pričakuje, da bo štrajk v ne- Na ta način je N?mčija obckl"1111 An«'li-'a tesno združene v na- namerava francoski ministerski stavami je tudi predlog za elek-1 rdi I, da je nekdo vlomil v nje-'kaj dneh poravnan. "a °vd.V8eh strani od jeklenega stopu proti Nemčiji. predsednik zahtevati, da se od- trifikacijo farmerskih okraj govo pisalno mizo v Kapitoiu. Toda vodja štrajka Bambrick (;broca' katerega ne bo mogla Pariz, 9. marca. — Francoski; godijo parlamentarne volitve, ki ki je bil Že sprejet v senatni V pisalni mizi je im I shranje- .ie obenem izjavil, da če lastniki razbltK V vsakem »lučaju so,ministerski predsednik je imel ^o bile napovedane za 2(5. apri- zbornici kongresa, i'redlog za-ne dokaze glede pol.tičnega poslopij tekom 24 ur brezpo-' <>me.n-,«ne države pripravljene; včeraj govor francoskemu na- h. Sarraut namerava tudi iz- hleva $420,000,000 vladne po-graf ta pri oddaji WPA del. j gojno na sprejmejo načrta župa-:pri? ^ranciJ1 z orožjem na P°-j>'()flu potom radia. Tekom go- ■ premeniti svoje ministrstvo in moči, da se vpelje elektrika v Repubikanski. .senator Stei- na LaGuardia, da bodo pozneje a ko bo potrebno. | vora je nevoljno odklonil nem- poklicati v kabinet zastopnike one podeželske kraje, kjer je wer iz Oregona je stavil drugo štrajkarji zahtevali več in bodo' ' poslanik v Panzu X ,a"j ško l)0»»dbo, kakor j<» je predla- nasprotnih političnih striuk, sedaj še nimajo, resolucijo, v kateri zahteva, da i poklicali vse hišne uslužbence v ' otemkin ie oseb»° izja- j«:«! Hitler, in v kateri bi se Nem-. tako da bi tvorila francoska via- Kongres bo moral, pralno se posebni odsek senata preišče vse Mew Yorku na Štrajk. vU napram francoaki vladl- da!^a zavezala, da tekom prihod-; da "narodno enoto." razide, vpeljati nove davke ha poslovanje WPA, na kakšen na- Bam brick se je včeraj tudi iz- ?.re 80VJetfka vlada ze]° simpa-l njih 25 let nikakor ne bo napad Moskva, 9. marca. — Rusija korporacije, kakor je zahteval astopnik komu- tično na francosko zahtevo, da Nemčija umakne svoje čete iz Porenja. Berlin, 9 marca. Nemški čin je bilo potrošenih $4,800,- javil, da se rabi zvezni denar, da 000,000, ki so bili dovoljeni za j se zlomi štrajk. Brzojavil je na javna dela. j Jesse Jones-a, načelnika RFC, V poslanski zbornici je pa' da vpelje preiskavo. Bambrick kongresman Buchanan ki je na-'nadalje trdi, da je sedaj štrajk kr(™ s° ,blh začude»' včeraj' ko čel n i k" odseka za dovolitve, izja- v polnem teku v 6000 poslopjih, '^ussolmi sporočil v Pariz, da vil, da kongres ne bo dovolil v toda policija je mnenja, da j,: lilija za slučaj vojne med prihodnjem letu več kot en ti-ištrajk uspešen samo nekako v soč milijonov dolarjev za relif. ISOO posopjih. Relif mora biti polagoma od- Načrt župana La Guavdia je pravljen, je izjavil Buchanan, lati priliko vsem hišnim usluž-Ta leden bo predsednik Roosevelt bencem, da odglasujejo, h kateri sam naznanil kongresu, kako vi- uniji želijo pripadati. Ko je .soka vsota je po njegovem na- enkrat glasovanje končano, pa ziranju potrebna za bodoči re- nastanejo pogajanja glede plač lif. in delavskih ugodnosti. -_o---o--- 'a Francije. nemirno gleda pohod jo ameriški državljani voliti komunistični tiket. Toda Browder tega ni povedal, pač pa je samo l-i-i da se mora ustanoviti de- ''"'p.' lavs ko - farmerska stranka, ki 1,1 bo odpravila gorje in mizerijo iz Zed. držav. Rev. Coughlin je into trdil, la Browder ničesar ni povedal, cer se je tajnik komunistične stranke — bal javnosti. Ostro je Rev. Coughlin prijemal Brow-lerja, kot zastopnika komunistov, zakaj ni poslušalcem na •adio povodal čiste resnice, kaj Nemčijo in Francijo na pomoč Franciji. Nemški vladni krogi .označujejo to izjavo Mfussolini-ja kot politično potezo. Neki visoki nemški uradnik se je izjavil: "Ako je to resnica, tedaj namerava Francija najbrž potlačiti vsak nadaljni nastop 'apn ni Italiji radi Abesinije. S to zadevo se bo ta teden pečala Liga narodov." samo z orožjem. v ^ "WY1 j , i .urn iiui'iwimv i cehi in Masarvk Ukradeni avto Združeni Čehi in Slovaki v Taksi šofer Wm. Lawson se marca. — »anlccijam j rudi n. verjetno, da bi bile ne pozicije in zaplesti potem vse Cleveland!, so preteklo nedeljo je včefaj pritožil pri policiji, da; bl!a pnzadeta dva smrtna evropske države pripravljene'evropske narode v vojno, na jako slavnosten in svečan! mu je nekdo odpeljal njegov tak-1 " ~ način proslavili 86. letnico roj- si izpred restavranta. — Polici- 1 redsedniski delegati Demokrati na Vladi Carter /.a Euclid I V bližnjem mestu Euclidu na- M možni tajnik vladnega oddelka I je končno organizi-1 bi rajo podpise državljanov s e predsed. ril je župan Burton, kije v ime-, hotel taksija ukrasti pač pa se nk Roosevelt nikakor ne namenu mestne vlade čestital Čehom; je hotel nekoliko peljati na iz-jrava odobriti kandidatov, kate-in Slovakom, ker imajo tako prehod. Toda kljub temu je biL re jfi odobrib^odstvo d€mokrat-odličnega moža, ki je lahko vzor aretiran. v> ske stranke v Clevelandu. F. D. vsem drugim državnikom sveta, j Nevarno oro/ie Roosevelt želi delegate ki so nje Govorili so nadalje češki gene-j 3-letni Wm. Goowi i, 10222 mu absolutno naklonjeni," a Mr. ralni konzul, predsedniki čeSkih : Massie Ave., je .tekom dneva br-;GonjfWei% načejnlk Ktranke v mtriotičnih organizacij in dru- >kaJ po hiši. in prišel tudi v oče- C]eve!andlli mis]j drugače Pred. gi. Glavni govornik- je bil Hen-jtovo. spalnico, kjer je imel oče v|,0{f zaupnika preds> RooseVelta ry F. Payer, bivši pomožni dr- nekem predalu nabasan revol-,je bi]> da se imenuje kct kandi_ žavni tajnik v Washingto-nu, od- ver. Otroška radovednost je na- dat(J za pfedsedniške (]elegate ličen elevelandski Ceh. Godba ob malčka, da se je pričel ig- priliki tega slavnostnega pro- rati z revolverjem. Kmalu je grama je bila nenavadno sijajna i mati zaslišala strel v hiši. Ko m svečana. Urednik deportiran Vlada je odredila, da mora biti Emil Gardos, bivši urednik madžarskega dnevnika "Uj Flore," deportiran kot kOmunistič-! ni agitator. Deportiran bo na Romunsko, kjer je bil rojen. Gardos je dospel v Ameriko leta 1922. in leta 1928 je bil postal vse one, za katere je Gongwer in vse one, za katere je senatoi Bulkley. Pri primarnih volit-je prišla v spalnico, je dobila |vah bi Ke potem od]očilo> komu otroka ležečega na tleli, zraven SQ v()livci bolj naklonjeni pa revolver. Fant je tri ure po- jzneje umrl v bolnici s strelom glavi. Društveni dom | se je v nedeljo predsednik F. D. Tem iiotom se -pozi vije člane Roosevelt z vso svojo družin0; direktorija Slovenskega drust- „ KVOjimi pomočniki in z vsem , venega doma v Euclidu. da se kabinetom udeležil službe božje, : udeležijo jako važne mesečne j t e k 0 m katere je predsednik Vsi v cerkvi J z Washingtona se poroča, da zbornica potrdila. Po zakljue komunizem absolutno bogotaj-ku zborovanja bo senatna zbor- '"ki Ali ni resnica, da je konica začela z obravnavo proti munizem proti vsaki privatni sodniku Ritterju iz Floride, ki!1'istnini in da bo zaplenil vse, je obdolžeu grafta in zlorabe slučajno pride na površje? urada. "Ali ni resnica, da pod ko-mu- --o--— nistično vlado ni nobene svobo- Uničeno mleko de, pač pa. absolutno suženstvo, Dva velika truka, naložena z da časopisje ne sme tiskati, kar mlekom, namenjena v Akron za želi, da ljudje ne smejo govori-ra/idelitev po hišah pr'teklo ne- ti, kar imajo v mislih? Da predel jo, sta bila napadena od ne- vladuje svoboda govora v Ame-zm-nih vandalov. Vandali so riki, je dokaz, ker voditelji ko-prisiljli voznike trnkov, da so munistov lahko svobodno po ra-pobegnili, liakar so polili 4000 tlijl', govorijo, d očim sovjetska galon mleka s petrolejem in ga- vkula v Rusiji niti Rooseveltu solinom. Mleko je bilo namenje- ue bi dovolila nastopiti v javno za družine s številnimi otro- aosti. ci in za bolnišnice. Kot znano,j "Xa drugi strani pa." je kon-so v Akronu zaštrajkali razva- /u] u,.v. Coughlin, "se mora žalci meka, ki zahtevajo višje j Amerika zavedati, da odpravi plače od gospodarjev. Farmer-1v»e ono, kar pospešuje ko-mu-ji. ki dobivajo mleko za Akron, nizem. namreč izkoriščanje de- -Jpana, in naš councilman Mr. L. ^ "" SlabC ^^ °dvZet° ljud" >;R. Wess. Euclid ima 5400 regi- ' 'sko pravice in slabe življenjske landu. Prvič v 21 letih so demo-j vlade v Euclidu. Mnogo stot in krati načelniki vseh važnih od- podpisov .je že nabranih. Kor,č-borov in imajo v vseh odborih ni namen zagovornikov novega večino. Dva slovenska council-, čar ter j a je, da dobi Euclid ma-mana sta bila imenovana za na-; nager sistem mestne vlade in se cenika odsekov kot tudi Mr. j tako gotovo znebi sedanjega žu-Emil Crown. Naši couneilmani! pana Elyja. Med zagovorniki so dobili sledeče urade v posa-| novega Čarterja so Thomas meznih važnih odsekih: Travni- Thompson, Stanley Dunbar, ki kar je član finančnega odseka, j je že večkrat kandidiral za žu-odseka za parke in javno blago-1 stanje in član odseka za nove gradnje. Mr. Novak je član od- j striranih volilcev in zagovorili ^eka za javno varnost, član od- ki tiovega čarterja pričakujejo, ^eka za reke in pristanišča, član odseka za javne gradnje in član Centralni odbor demokratov Uradniki centralnega odbora! razmere. odseka za delavske zadeve. Mr. Kniil Crown je imenovan za na-1 jelnika odseka za mestni razvoj ' Zadeva pride seveda končno pred volivce. Mr. Ulle v bolnici Poznani slovenski pionir in ameriški državljan. Toda bil je! " ' i tudi P°magal cerkvenemu zbo" tako rabiaten komunistični pri- 7.f ^f; v '.ia!adnlh pr0stf" | ru pri petju. Ob koncu službe digar da mu je zvezna sodnija : f,h; B?dlte VS1 ob čaS^ kef ->f božje je Roosevelt tudi prejel ob- i , , , . i ■ , ! treba sklepati o mnogih važnih i,„jji0 leta 1984 vzela državljanski pa-; , . .. n ^ najno. . ,, zadevah. Prosi se tudi Gospo-pir m'sedaj }e dospela odredba, ..... , , , , . .. „„ , , . diniski odsek, da se udeleži po da mojra biti deportiran svoji moči. Delegatinje Tajnik. ' • Sinoči je imela podružnica št. * Popravek V bolnico 25 S. ž. Z. sejo, pri kateri so V zahvali za pokojnim Ajn- S Svetkovo ambulanco je bil; bile izvoljene sledeče delegatinje drejem Možek je družina pomo- odpeljan v bolnico Mr. John De- za konvencijo: Mary Otoničar, torna izpustila ime Mr. Edward jak, 14207 Thames Ave. Naha- Josephine Per par, Frances Po I in Mrs. Angele Možek, ki sta da- ja se v Glenville bolnici. Danes nikvar in Dorothy Strnisha. Na-rovala krasen venec. Na tem ob 7:80 zjutraj smo pa dobili j mestnice so: Mary Marinko, mestu se družina Andrew Mo-' sporočilo, da 'je Dejak umrl. Po-j Margaret Tomaži n in Anna Ro-žek obema iskreno zahvaljuje, drobnosti jutri. i de. da se jih bo nad polovico podpi- združenih slovenskih političnih laina posvetovanja salo za novi čarter. Zadeva pri- demokratskih klubov v 32. vat- ^ dni se vršijo v Akronu taj- di so: predsednik John Rožantv na posvetovanja med uradniki prvi podpredsednik John Toni, delavske unije, katere člani so druga podpredsednica Mrs. Ur- zaposleni pri Goodyear Tire & nadalje je član odseka za javne| . ' U/-J,il"' momr m has> tajnik Mihael Lah, zapis-1 Rubber Co., in med kompanij- utilitete, član odseka za parke,! mar I'rank Lile iz Madi- lljkar j6hn Terček mL, blaga j- jkimi uradniki. 14,000 delav-Han odseka za postavodajo. Mr.!sona' ()hl(>• se nabaja v 1>aines" nik John Hoehevar. Nadzor- "fv je že tri tedne na štrajku. Anton Vehovec je načelnik od-lvllle Memonal bolnici v Paines-',liki. George Turek, Mrs. Mil-. Pričakuje se, da bo, prišlo obo-seka za javno postrežbo (v ta vil,e' Podvreč-i se je moral ner, Mrs. Katarina Skufca. P>, jestransko do sporazuma in da odsek spada čiščenje in poprav-1 operaciji in jo je srečno prestal, rečevalec za moški klub John tekom enega tedna zopet za-1 j an je cest, odvažanje smeti, in!Naha'a v sobi št. 10, kjer ga Rožanc, za ženski klub Mrs. Ane z delom, ima' Vehovec torej jako odgo-1 P«J'atelji lahko obiščejo med 1. gkufca in za mladinski klub Mr. i Previsoki renti vorno mesto kot načelnik odse-iin 8' ur0 Popo,dne in od 7" d<) John Toni. Država plačuje mnogo preveč ka); nadalje je Mr. Vehovec zvecer- Vrlemu možu želimo, da' Kulturni vrt za najemnino, kjer se nahajajo član transportacijskega odseloa "-'''uprej in dobro ozdravel in Društvo sv. Lovrenca št. (v! državne trgovine za prodajo (cestna železnica) član odseka se vrnil k svoji liubi družlni- KSKJ je darovalo $5.00 za olep- opojne pijače. To sporočilo je za reke in pristanišča in član' V bolnico šavo in izpopolnitev Jugoslov. dobil governor Davey od poseh- delavskega odseka. Mr. Ed. Pu- Mr- Fred Mah, sin poznane kulturnega vrta. Zavednemu ne komisije, ki je preiskovala družine iz Madison, O., v sv. cel je načelnik odseka za reke in U1"US5UW r/" kj., je bii 'društvu najlepša hvala. Želeti položaj. Za 187 trgovin v drža- pristanišča in član odseka za ljrePeljan v sv. Luka bolnico v je, da bi vsa društva in posa- • vi Ohio, plačuje država letno javne uHlitet° (elektrika, voda,|Clevelandu' k-'er se moral'mezniki darovali enako vsoto $188,000, kar je za $46,000 pre-!)lin) čan odseka za postavoda-' P°dv.reči operaciji in njegovo 'in Vrt bo letos gotov, kar bo v i več na leto po mnenju komisije. jo, in član delavskega odseka. stanje se izboljšuje. Prijatelji ponos nam in našim potomcem. Zadušnica j ga lahko obiščejo v sobi št.:— Jacob Resnik. 4 y sredo se bo brala sv. ma- . --o--205. Direktorska seja V zadušnica za pokoj. Johnom Prosvetni klub SNI) Danes zvečer se vrši redna Roldanom ob fi. uri zjutraj v " L- Miami, Florida se poroča, V sredo 11. marca se vrši ob s.eja direktorija S. N. Doma. Za- cerkvi sv. Vida, in sicer ob prida je tam divjal včeraj silovit 8. uri zvečer seja Prosvetnega četek ob 8. uri. Prosi se polno- ]jki 25-letnice smrti pokojnega, i tornado, ki je povzročil obilno'kluba SNI), staro poslopje, soba številne udeležbe. — John Ta v- Sorodniki in prijatelji so prijaz-1 škodo. št. 4. — Tajnik. čar, tajnik. \ no vabljeni. I AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 10TH, 1936 11 AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •HI 8t. Olalr A v«. Cleveland. Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNIKA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po po«ti, celo leto <7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta >3 50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00,- Posamezna številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. O. S. and Canada $3.00 (or 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for fl month«. Cleveland and KucUd by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A. G. Entered as second class matter January 5th, 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879 at the Post Office 83 No. 59, Tues., March 10, 1936 Sovjeti pred svetovno kritiko Zjutraj je prišel čuvaj, ki mi je povedal, da se še ne zavedam, v kakšni veliki nevarnosti sem bil. Odklenil je postajo, kamor sva vstopila. Najprej je zakuril v peči, da sem se odtajal od vseh strani, potem mi je pa odstopil od svojega luncha, da sem se okrepčal. Ker je bilo padlo toliko snega, nisem hotel iti naprej, ampak sem počakal, da je prišel vlak, s katerim sem se odpeljal nazaj v Rock Springs. Takrat sem sklenil, da ne k()m nosil firbca okrog po teh prerijah. Iz Rock Springsa sem šel v Portlandt, Oregon. Tudi tukaj je bilo več naših ljudi. Podnebje je tukaj kot v Floridi. Tukaj Sovjetska država z vsemi mogočimi sredstvi podpira brezboštvo. V ta namen so ustanovljene posebne brezbožne organizacije, ki so namenjene v prvi vrsti mladini. Brezboštvo se poučuje v ljudski šoli, v neštetih javnih predavanjih in nastopih. Posebne državne tiskarne se bavijo samo s tiskanjem protiverskih listov, plakatov, karikatur in oklice na delavce in kmete. Vsi javni in uradni prostori so polni gnusnih brezbožnih I služilo se je dobro in tukaj smo Cleveland, kjer sem tudi ostal Ko sem pred osemnajstimi le- slike o življenju Slovencev Ameriki. Nabavili smo si pro- jektor in sedaj kažemo slike pri raznih društvih. V nedeljo 16. februarja smo kazali slike v Domžalah. V dvorani je vladalo veliko navdušenje in ljudje so .v , , . . i nas prosili, naj se Vam zahvali- ti prišel v Cleveland, sem takoj ... . n „. . „ 1 ■ •> ■ - - I mp za slike v imenu Domzalcev. Polagoma bomo obhodili vso domovino z vašimi slikami. dO'tyil delo v tovarni Twist prill j Co. Tu so me radi imeli in tudi potrpeli z menoj, če sem ga včasih slučajno imel malo pod kapo. (Ko sem bil pred dnevi s Frankom v omenjeni tovarni, so ga vsi veselo pozdravljali in ga spraševali, kdaJ pride nazaj- S palico si mora sedaj Frank pomagati. pa vendar so ga vsi,! foremani, delavci in .dekleta v j pisarni, prijazno pozdravljali. OV>. pisca). Frank je danes siromak, ker so mu odpovedale noge in mu silno zatekle. V petek 2$. februarja je šel v mestno bolnico. Je sem delal v papirnici sedem l.et.|^an ' samostojnega društva Kraj tukaj je zelo prijazen, ves obraščen z zelenimi gozdi, kakor naši kraji v stari domovini. Za letakov in spisov, ki srampte Boga in religijo. Stalno se ponavlja isto: Bog jc isto kot kapital, Jezus Kristus je zaveznik kapitalistov in ljudskih izkoriščevalcev proti bednemu imeli vesele čase. Kadar sem imel prihranjenih nekaj stota- Sprejmite tem potom zahvalo za Vaš trud, da ste filme snemali. Priporočamo se tudi za l'i)m o Baragovi slavnosti lansko leto v ClevelancjLu, ko ste odkrili spomenik." Mr. Grdina je že odposlal du-plikat tistega filma, katerega je plačal iz prijaznosti zdravnik dr. Anthony Perko, torej tudi ta film je že v Ljubljani in bo nedvomno vzbudil veliko zanimanja med našimi rojaki v domovini. Mr. Grdina zatrjuje, da bo v tem smislu še nadalje deloval, da se bomo tako bolj zbližali z domovino. -o- "Kranj." Frank Saj.qv.ca poznam že dolgo vrsto let, ker je stanoval bli zu naše hiše. Bil je dober delavec in veseljak, a pri tem poštenjak. včasih je maio ropotal v Mladinski zbor Slov. jdoma ljudstvu. Krščanski nauk o ljubezni, usmiljenju, potrpežlji- prijateljem, si vzela par mesc- kov, sva se domenila z nekim stanovanju, kadar je prišel iz sa- vosti, posmrtnem plačilu itd. je prevejana izmišljotina kapitalistov, da z njo sleparijo proletariat, da se ne upre svojim zatiralcem. Vera se vedno predstavlja kot zaveznik buržo-azije, ki naj ovira socialni, tehnični in gospodarski napredek ljudstva. Obenem se religija prikazuje kot popolnoma neznanstven pojav, ki ne vzdrži pred "dokazi" znanosti. Izključeno je, da bi kak aktiven vernik mogel zavzeti katerokoli pomembno mesto v javnem življenju. Tako upa boljteviški režim, da bo z nasiljem in smotrnim širjenjem brezboštva polagoma izbrisal z ruske zemlje zadnji sled Boga in njegovega češčenja. Močnejši so to poskusili, pa so morali priznati poraz. Kakor je znano, gleda boljševizem na družino v našem smislu le z mrkim očesom. Po njegovem naziranju je družina, kakor jo mi pojmujemo, "meščanska" ustanova in zato nasprotna zamisli boljševiške družbe. Družina, pravijo bolj-ševiki, je čisto zaokrožen svet za sebe, je družba za sebe, ker nasprotuje kolektivizmu. Dalje vzgaja po njihovem k individualiziral, k sebičnosti, k izključni skrbi za svojce, ki jih odteguje vplivu kolektiva. Zato je treba družino razbiti ali pa ji dati čisto drug zna- cev dopusta in se odpeljala v San Francisco ali Sacramento, ki so najlepši kraji v Ameriki, saj meni se zdi tako. Tam sva obiskavala gledišča, posedala po parkih in pohajkovala. Nekoč jo mahava s kovčegi peš proti Sacramentu. Da si prihraniva nekaj poti, jo udariva kar po železniškem mostu, po katerem je tekla samo ena proga. Tukaj je bil napis, da kdor gre po tem mostu, riskira svoje živ- luna domov. Ker je bil sam in ni imel človeka, s katerim bi malo Seja našega mladinskega pevskega zbora se je vršila na 3. debatiral, je navadno zagnal kak i marca zveger. Slišali smo poro-star krožnik po tleh, da je malo čilo naše zastopnice Mrs. Turk, zaropotalo, da je bila štima. Ta ko si je dal duška, ki mora na dan. No ja, mi drugi se znese -mo pa nad ženo ali otroci, pa nam odleže. Po tej debati je Frank sladko zaspal, drugo ju- kako obširen program so podali glavni odborniki mladinskih pevskih zborov. Prav nič bi ne bilo pretirano, če bo šlo vse po vašem načrtu. Toda dostikrat se računi brez krčmarja izjalovijo. v minska knjiga in kdor bo dal $1.00, bo ime tiskano v knjigi. Simon Gregorčič je naš primorski rojak, velik pesnik, ki je klical naše duše, da se prebudimo in se otresemo okovov. Napravil nas je trdne in našega duha niti Mussolini ne more ukloniti. In Gregorčič zasluži, da se mu postavi spomenik v Ju-goslovanskem kulturnem vrtu. Jaz bi rada obiskala vse primorske rojake, kar vas je v Cleve-landu, toda ne vem za vaše naslove. Prosim, pišite mi samo eno kartico in pošljite naslov, pa bom prišla do vas, da se bomo kaj pomenili iz starega kraja. Drugikrat pridem pa kolektat za Gregorčičev spomenik, če ne boste sami dijtli pri prvem obisku. Vidite, tako sem navdušena jaz. Ah, če bi mogla dobiti še kaj takih rojakov kot je Mr. Ralph Čebron na 4030 St. Clair Ave., ki je d;,U 25 dolarjev in sicer za Gregorčičev spomenik $20, za Cankarjev'pa $5. Čestitam Vam, Mr. čebron, da boste imeli Vašega strica, Simon Gregorčiča v našem kulturnem vrtiČ Lahko ste ponosni na to, kot so vsi primorski rojaki. Torej pričakujte nas kolektor-jev na svojem domu v kratkem. Nikar se nas ne ustrašite, ampak pomagajte k dobri stvari, ki bo v ponos našemu narodu in bo priča še poznim rodovom, da je nekoč bival v Clev.elandu zaveden slovenski rod, ki je znal spoštovati svoje velike može, narodne buditelje, da jih je lahko pokazal tudi drugorodcem, ki IZ DOMOVINE tro je bil pa zopet v tovarni pfi j Nikdo ne sme koga zavezati, da delu in vse večerne nevihte in .mora kupiti ali storiti, ako jih nimajo večji-h i» ne bolj slav-tornadi so bili pozabljeni. , sam ni pri volji prevzeti. Dan- nih. Pozdrav! vlak. No, korajžna, kakcr sva bila, sva rekla, saj tukaj ne vozijo vlaki tako pogosto in ni pes, da bi prav na naju čakal. Bila I sva že daleč na širokem mostu, j ko v daljavi zagledava vlak, ki Rose Zupančič, 923 E. 73rd St., Cleveland, O oa uru/.uiu i azuui an pa ji uau ui ugi .... i,n nn " , .. čaj. V ta namen je boljševizem popolnoma zrahljal vez med j g £ ^Jft&g "^C^^i I i možem in ženo, ker ji ie vzel trajen značaj. Ustanovil je ,l,Jm(W......nn sama ,1(lhoka in Amenkanci. BogTeziv,, skupna vzgojevališča za otroke, ki so državna last, pritegnil je v najvišji meri tudi žene v tovarne in k javnim delom, da se tako ne morejo baviti z družino in otroki," osvobodil" jih je skrbi gospodinjstva, ko je vpeljal skupne obed-nice, a mnogokje tudi skupne spalnice. Tako popolno je razbil družino, da je voditelje same postalo strah pred zlimi posledicami in da so zadnje čase pričeli zavirati usodni razvoj. Frank Sajevic je vedno rad či- j danes je veliko družin, ki nima-1 Ijenje, ker se nisi mogel nika- j uu časopise> Poicg Ameriške j0 niti za svoje najbolj važne mor umakniti, če je pridrvel Domovine je imei tudi Ave Ma-j potrebščine. Kako naj bi potem rijo in A. S. Frank je pravi tip kupovali druge postranske stva- korenjaškega Gorenjca, kot nam | rj. Torej opozarjam celokupni PnHrilŽniCJi Št. 15 S. Ž. Z. priča njegov zanimivi življenje-; odbor, da ste previdni s tem pro- ".. . r* pis. želimo mu, da se kmalu vr- j gramom. Meni se zdi, da bo to ne med nas zdrav in nadaljuje precej visok program v finan-svoje veselo življenje, ker obilo čnem c-ziru. Glejte, da se bo med stvar izvedla kolikor največ mo-ankljgoče poceni. Kadar se kaj ku- pod mostom pa sama globoka in široka vocla. Noben izmed naju ni znal plavati, poleg tega pa še težke kovčege v roki. Priznali boste, da sva bila v kaj kočljivem položaju. Nisva imela prav dosti časa, torej sva pametno porabila tiste trenotke, ki so nama bili na razpolago. Hitro Velika francoska revolucija si je postavila cilj, da poli- priveževa kovčege ob mostn.ee, tično izenači državljane. Ruska revolucija je šla korak dalje in je hotela odpraviti gospodarsko razliko med ljudmi in vse zenačiti V enem proletarskem razredu. Ali je svoj smoter dosegla? Danes moremo reči, da se ji je pač posrečilo uničiti rusko elito, ki je štela morda dva milijona med 160 milijoni da so viseli čez rob, sama sva pa čakala prav zadnjega hipa in se obesila za roke čez rob, ko je prišel vlak mimo. Rečem vam, da je bil ta vlak najdaljši, kar sem jih še videl v svojem življe- prebivalstva. Toda tudi za neveščaka sta tudi še po desetletju ostala vidna dva socialna razreda: delavstvo po iyicstih, ki tvori proletariat v pravem besednem pomenu, in pa množico kmetskega ljudstva. Delavski proletariat je priviligiran razred, na katerega se naslanja režim. Zaveda se, da bi se zrušil tisti dan, ko ne bi v delavstvu več našel opore. Zato mu na vse .načine daje prednost Omogočil mu je, da jc kljub veliko manjšemu ste- se rad odpeljal v Spokane, Wash, ki zavzel politično odločilno in vodilno mesto v državi. V Vpraša sem na postaji, koli- i - . ■ i_ .....t- : ...X 1.-. J1-. k*-, r i l-i t* i in n nju in zdelo se mi je, da ne bo nikdar odbrzel mimo. No, končno je šinil mimo zadnji voz in napol trda ocl straha zlezeva zopet nazaj na most, živo vero v srcu, da nikoli več! 0 slikovnih predstavah Z čč. gg. župniki smo se dogo- puje, naj bo po en zastopnik od vsakega zbora navzoč, da ne bo potem nepotrebne kritike. Pri našem zboru so jako pre- Cleveland (Newburg), O.— Vse članice podružnice št. 15 SžZ so prijazno prošene, da se prav gotovo vse udeležite seje v sredo večer po cerkvenem opravilu. Na tej seji bo treba volit) delegatinje za konvencijo Slovenske ženske zveze, ki se vrši v vorili, da se bodo vršile slikovne, pa nftg in blagajnik. predstave v naših farah in si-;pi.. i)jjju ne gre ^ pod .^z- cer VI sredo večer v prostorih no>„ ampak je vsaka styar na-pod novo cerkvijo sv. Vida ob: tančno zapigana in nam 0 vsem četrt čez osmo, in potem zopet v;^^ na Vsaki seji. Naši sredo 18. marca. odborniki bodo zasledovali vsa Pri far i sv. Kristine dva pet-; naro^a> ki se tičejo te priredi-ka, 13. in 20. marca v šolski dvo- tve Ako se bo pr0naši0, da ne rani in sicer obakrat zvečer po bo kaJ- y redu> bo naš 0dbor iž-pobožnosti v cerkvi. stopil Ako bodo predstave dobr.o ob-1' KaR to> da S(J prcj ni (lalo ka. .ska.ic,sc boto lahkonadaljeva-:kega obvcstiIa na vse te zb0r0; lo v postnem času s primernimi, da bj - gkupno s |arši otrok slikami. Predstave se vršijo V;razmotriva)o 0 tem programu? korist omenjenih fam. Kdor mo- !gami dobro veste( da tako pri. irc, naj plača vs opnino, kdor neh^tve veliko stanejo. Koliko , more vseeno l#;ko pride, da tr„da in tov je potreba. Kdoi Nekega dne se spomnim, da b. | nekoliko razvedri. | je y0 kusil> ta že ve. Sledeče slike se bodo kazale :i r„ ■ . , . , lorej opozarjam skupni od , . .mesecu, maju v Milwaukee, če vidni in natančni odborniki. Po-| ;mislite p0slati prfdite na s,ejo vse in povejte svoje mnenje ter dobre nasvete, da bo v korist podružnice in naše zveze. Preglejte pravila in če najdete, da bi bilo potrebno kaj pre-narediti in kako novo točko pristaviti, da bi bila SŽZ bolj popolna in da bi dajala boljše ugodnosti članicam pridite na sejo in to predlagajte na seji. Nikakor pa ne bodite užaljene, če predlog^) ni sprejet. Saj zato je pa seja, da vsaka lahko pove svoje mnenje. Vse enako plačujemo, vse imamo enake pravice v odločevali ju in sploh v vseh zadevah. Ve članice ste gospo- vseh sovjetih, v vseh izvrševalcih odborih, ki odločajo o po-j ko stane vlak do tje. Ker litiki in gospodarstvu, ima delavstvo veliko večino in sko.ro" " izključno oblast. Odločilen vpliv mu ie zagotovljen tudi v armadi in mornarici, ki sc po večini rekrutira iz delavstva, kakor tudi častniški zbor. Sovjetska ljudska politika gre za tem, da vedno bolj narašča prebivalstvo mest kot delavskih središč in da polagoma zmanjšuje prebivalstvo kmetskega podeželja. Leta 1914 so vsa ruska mesta štela komaj 22 milijonov, danes živi v mestih že nad 40 milijonov ljudi! Režim posveča vso svojo pažnjo delavstvu: ga neguje in vzgaja, daje mu možnost, da se šola in izobrazuje, po boljševiško seveda, njemu so predvsem namenjene zabave in dobrine sovjetskega carstva, njemu je izročena oblast iii vladanje, kar naj ga navdaja s ponosom in samozavestjo, da je pionir novega reda in nove človeške družbe. Delavstvo je prednostni stan v sovjetski Rusiji. (Pride še.) ---o-- TRILETEN MOŽ V Debtecinu so privedli te dni relost. Tako se otrok v bolnišnico triletnega Franca Kissa, ki je po izjavi profesorja Huttla nenaravano razvit in popolnoma dozorel. To ni osamljen primer v zdravniški praksi, a s tem triletnim Kisom je zadeva malo prehuda. Njegova lobanja, se skoro nič ne razlikuje od lobanje kakšnega odra. filegs' človeka,-in s t'ein"-se- sfcla-I5a "njegova iloll ne zanima za (Jruge otroke, živi samo v družbi odraslih, a če zagleda ženske, se za meške. ne zanima več. Nekega dne je zavrnil otroško hrano in zahteval klobaso in vina, poleg t,ega tudi ciganske godbe, tor.ej same reči, ki jih delajo odrasli Madžari. Zdaj mu bo profesor Hull! £ majhno operacijo odpravil taksna poželenja in ga napravil spet"— otroka. sem * bil v navadni delovni obleki, mj uradnik niti odgovoriti ni hotel. Najbrže si je mislil, da take opravljen človek nima denarja, da bi se tako daleč peljal. Jaz sem pa segel v žep in položil predenj tri desetake in uradnik je začel takoj govoriti prijazno z menoj. Povedal mi je, da listek do Spokane stane 22 dolarjev. Da, da, Fraucelj iz Šenčurja se je peljal, kamor je hotel, ker jc imel vedno greš. Obleka pač ne naredi še človeka, sem si mislil jaz. Samo da imaš kaj cvenka v žepu in korajžo v srcu. Potem sem se odpeljal v Milwaukee, kjer sem delal v usnjar-nt. Potem sem šel v Calumel, kjer so znani bakreni rudniki. Od tam sem šel zopet v Milw?.ui kee in potem v Battle Creek, blizu Detroita. Ker sem bil sedaj že tako blizu Clevelanda, sem sklenil obiskati naše Gorenjce tukaj. Pa tukaj nisem dobil dosti prijaznih rojakov, pa sem se odpeljal v Lorain. Tam cem delal devet mesecev. Potem sem se pa vseeno ša enkrat odpeljal nazaj v Pasijon, pri katerem nastopi več j kot, 1.0,0 oseb in ki je bil predstavljen na slovenskem odru. V to spadajo tudi slike iz Kima. Potem več slik iz Jeruzalema, Betlehem, Oljska gora, Kalvari-ja iu drugo. To sliko bi moral videti vsak katoličan. Dalje bomo dodali nekaj slik; iz Floride, da vidite, kako tam zore pomaranče v času, ko tu-j kaj od mraza vse poka. Lahko' boste videli tudi oba evharistična sjioda, parado Baragovega dneva in še mnoge druge slike, ki jih imam na izbiro. Ker so slike lepe in d.omače in ker gre vstopnina v dobe'' namen, se pričakuje velike udeležbe od strani občinstva. Pozdrav! A. Grdina. Domovina gleda uaše slike i bor, da ne napravi prevelikih : stroškov. Jaz vem, kako so pri takem delu plačani odborniki: J čimprej si raztržejo Svoje podplate, prej si morajo kupiti nove. Pozdrav! K. Može. Naš kulturni vrt Mr. Anton Grdina je prejel od Prosvetne zveze v Ljubljani pismo glede filmskih slik, ki jih jc dal škodu dr. Rozmanu, da jih ponese, v domovino. Pismo se glasi: "pre\^'•. itseui dr. Eoaiuan. nas je naprosil, da predvajamo pri naših društvih vaše filmske'vrieno. Cleveland, O.—Pomlad se približuje. Zopet bomo morali začeti z delom na kulturnem polju, ker nam jc še dosti dela ostalo od leta I935. Letos moramo postaviti v Jugoslovanski kulturni vrt še dva spomenika: Simonu Gregorčiču in Ivanu Cankarju. P a tudi vrt v splošnem izgotovi-ti. Vsem je znano, da bo zvezna vlada pri tem pomagala s kakim 55 tisočaki. Nam je potreba spraviti skupaj kake tri tisočake. To mora biti skupaj do 4. julija. Videli ste v Ameriški Domovini, kateri smo kolektorji in bomo pobirali po hišah. Upam, da nas boste prijazno spreieli. No ja, saj vam ne bo 1110 ničesar ^ ;eli,.Baj bee te sami r?di pomagali, da bo to delo dc~ opet že ho izdala spo- —Deček žrtev eksplozije. V bližini domače hiše je našel 14 letni posestnikov sin Matija Turner v Veliki Poljani naboj, ki ga je nesel v sobo in začel pregledovati in razstavljati. V sobo je stopila sestra, kateri je hotel prikriti svojo najdbo in je stisnil naboj k sebi. Toda v tem trenotku se je naboj raz-počil in deček je obležal v krvi na tleh. Ponesrečeni deček je kmalu nato umrl za strašnimi poškodbami. Sestri se k sreči ni nič pripetilo. —Ob tisočake. Skoro neverjeten, pa vendar resničen dogodek. Posestnik K. iz novo-mestne okolice si v svojem življenju ni hotel ničesar dobrega privoščiti, dasi bi to storil laže kakor drugi, ker je imel doma spravljenih 50,000 dinarjev. Noben sosed ni slutil, da je pod siromašno streho toliko denarja. Na dan je prišlo to le po naključju. Lastnik, ki je imel tisočake spravljene v slamnatem peharju v nekem kotu 11a podstrešju svoje hiše, je hodil skoro vsak dan ogledovat svoj zaklad. Tako je šel tudi pred dnevi. Na svojo žalost pa je zapazil, da so v zaklad vdrle miši in si v njem napravile čedno gnezdeče z njegovimi tisočaki. Vseh 50 zdrobljenih tisočakov je mož s tresočo roko stisnil v pest in jih zanesel v hišo. Da je bilo v posestniko-vi hiši ta dan bolj glasno kot po navadi, ni treba še posebej omenjati. —Samoumor Emila Klobča-verja. Nedavno je prišel v neko ljubljansko prenočišče znani ljubljanski obrtnik Emil Klobčaver, lastnik mehanične delavnice v bežigraškem okraju. Pripovedoval je, da prihaja iz Maribora in da je zelo utrujen. Hotelirju je povedal, da bi rad kakšne tri ure spal. Klobčaver se je zaklenil v sobo ter ga ni bilo na spregled. Okrog dveh drugi dan pa se je ljudem čudno zdelo, da Klobčaver tako dolgo spi ter so s silo odprli vrata v spalnico. Našli so ga mrtvega. Klobčaver je namreč natresel v porcelanasti umivalnik oglja ter ga zažgal in 11a postelji vdihaval strupene pline. Posoda se je pri tem razpočila in padla 11a tla, tako da je preproga na tleh in približno en kvadratni meter lesenih tal pregorelo. Sreča v nesreči je bila, da je ogenj sam od sebe ugasnil. Ko je bil samoumor odkrit, je prišla policijska komisija, ki sta jo tvorila zdravnik clr. ^uznar in dežurni uradnik Florjan. Komisija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico. — Pokojni Klobčaver se je rodil leta 1884 v Ljubljani. Zapušča ženo in šest dar, uradnice smo pa le vaše nepreskrbljenih otrok. Najbr- orodje, s katerim se izvršuje delo pri podružnici. Nekatere še niste dobile certifikatov, na katere se izplačuje posmrtni na. Povejte tajnici, da vam jih preskrbi. Priglasite se tudi, če mogoče ne dobivate Zarje. Morda nimate pravega naslova priglašenega. Za tajnico je težavno za vsako posebej pisariti. Ravno tako ni prijetno za gl. tajnico in urednico Zarje, če jih vedno nadlegujemo. Vsak hoče imeti red in hoče o pravem času urediti svoje delo. V sv. Luka bolnico je bila odpeljana naša članica Mrs. Lucy golden, da si tam poišče zdravja. članice in prijateljice so prošene, da jo obiščejo. Na bolniški postelji so tudi Mary Kužiiik in Josephine Vdovec. Vsem želimo zdravja. Zadnji dve se nahajati na domu, lcjen ju obiščite. Še enkrat prosim, da pridete vse v sredo 11. marca na sejo. Imamo tudi neko drugo zadevo, katera mora biti rešena na seji. Torej bodit.e vse na\ Aoee. Pozdravljene do svidenja. Apolonu' " predsednica. že je vzrok Isamomora v govih gmotnih razmerah. nje- Če verjamete al' pa ne Neki časopis je poročal, da se jo zaročil France špegovec z gospodično Liziko Tremplan. Drugi dan je ta časopis prinesel sledečo vest: "Kot smo bili mi prvi, ki smo poročali, da sc je zaročil gospod France špegovec z gospodično Lizike Tremplan, tako smo tudi danes prvi ki poročam^, da ni nič resnice na tej stvari." A Razgovor dveh rojakov 11a St. Clair ju: "Odkod si pa li doma?" "Dve uri od Iga." "O, tako, torej od Kureščka?" "Oh, n.c, na drugo stran." "Torej od Višnje gore?" "Ne. na drugo stran." » "Torej iz Žabje vasi?" "Tudi !!.£-" "Od kje pa torej"?"- ••• '•'Iz' Ljubljane.", AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 10TH, 1936 KRIŽEM PO JUT80VEM rn »fniUtm I« rimi k* R. M»)> "In še to povej svojim ljudem," sem klical za njim, "da naj se izgubijo od tod! In le-stvo naj vzamejo s seboj! Nihče ne :«me blizu hišej če bomo koga opazili v naši bližini, bomo streljali." Prilezel je na cesto in se polglasno pogovarjal s svojimi ljudmi. Nisem razumel, kaj so se menili, pa črez nekaj časa so vzeli lestvo in se porazgubili. šele tedaj sem poklical psa. Pustil je Kurda, pa obstal korak pred njim. Počasi in okorno je vstal Kurd in globoko zasopel. Slabotne postave je bil in njegov glas je donel mladostno, ko je vzkliknil: "Gospod—!" Le to eno samo besedo je povedal, pa v njej je ležala vsa njegove smrtna groza. "Imaš orožje pri sebi?" sem ga vprašal. "Bodalo imam. Stopil sem za korak nazaj in mu zapovedal: "Položi bodalo predse na tla in stopi za dva koraka nazaj!" Ta previdnost je bila potrebna. Tema je bila na strehi in sam nisem imel nobenega orožja pri sebi- Kurd je ubogal, pobral sem bodalo in si ga vtaknil za pas. Dojan je ostal na strehi, midva pa sva zlezla v vežo. Tovariši so me že vsi radovedni čakali. Povedal sem jim, kako je bilo. Anglež si je pogledal ujetnika. Bil je kvečjemu 20 let star. "Master," je dejal, "zelo podoben mu je! Staremu! Yes!" Tudi jaz sem opazil podobnost, ki mi je prej na temni strehi ušla. "Pa res! Ai je morebiti njegov sin?" "Got,ovoj čisto gotovo! šajte ga, lopova!" Ako je bil ujetnik res sin občinskega predstojnika, se je ta seve po vsej pravici bal za njega. Obenem pa je slučaj pomenil hudo kršitev gostoljubja. "Kdo si?" sem ga vprašal. "Kurd." "Odkod?" "Iz Mije." "Lažeš!" "Gospod, resnico govorim!" "Iz Ti je si!" Le za hip se jc obotavljal, pa dovolj mi jc bilo. Izdal seje, da sem pravo zadel. "Iz Mije sem!" je ponovil. "Kaj pa počenjaš tod, tako daleč od doma?" "Občinski predstojnik Mije mo je sem poslal." "Zdi se, da občinskega predstojnika Mije ne poznaš tako dobro-kakor tukajšnjega! Njegov sin si!" Vidno se je prestrašil, pa pogumno jc dejal: "Kdo te je tako grdo nalagal?" "Nalagati se ne dam, ne od tebe ne od koga drugega. Govori, kar hočeš, saj bomo že jutri zarana zvedeli, odkod da si. In gorje tebi, če si me nalagal!" Ves v zadregi je gledal v tla. Pomagati sem mu moral. "Poslušaj! Kakršen boš ti do nas, taki bomo mi do tebe. če boš odkritosrčen, ti bomo prizanesli. če boš o nesli, ker si še premlad, da bi svoja dqjanja dobro premjislil. če pa boš trdovratno lagal, te bomo pac spet izročili našemu psu v varstvo." "Gospod — saj boš itak vse zvedel!" je tedaj povedal. Res sem sin občinskega predstojnika iz Tije." "Po kaj ste prišli v našo hišo?" "Po konje." "Kako ste jih. mislili odpeljati?" Vpra- "Vas bi bili zaklenili, odprli bi bili obojna vrata in konji bi bili naši.' Izpoved ni bila sramotna za njega. Pri Kurdih velja konjska tatvina in vobče vsak odkrit .•oparski napad za veliko junaštvo. "Kdo je oni mrtvi, ki leži na i trehi?" "Lastnik te hiše." "Jako prebrisano, ste začeli ! Lastnika ste poslali naprej, ker najbolje pozna vse prostore! Ampak, zakaj si pa ravno ti pr-/i prilezel za njim? Saj je drugih močnejših dovolj na vasi!" "Tvoj vranec, gospod, bi naj postal last mojega očeta in skrbeti sem moral, da bi ga noben> drug ne prijel za vajeti. Kajti kdor konja prvi prime za vajeti .isti je njegov lastnik." "Torej tvoj oče sam .je naro-iil tatvino? On, ki nam je gostoljubje oblju,bil?" "Obljubil je, to je res. Pa /kljub temu niste naši gostje!" "Zakaj ne?" sem se čudil. "Sami stanujete v tej hiši! ■Cje je gospodar, čigar gostje ite? če bi bili zahtevali, da moja lastnik hiše pri vas ostati, bi Mli naši gostje." Hm! Dober nauk mi je da) nladi Kurd, nauk, ki mi je utegnil še kedaj koristiti! "Pa tvoj oče," sem nadaljeval, 'mi je obljubil tudi varnost!" Kako kuje življenje... Kdo je bil pravi dedič? Ko je neka ženska korakala čez most blizu Evansville, Indiana, je zapazila, da je del mostne ograje odbit. Pogledala je doli v potok in v svojo grozo zapazila tam avtomobil, obrnjen narobe in pod njim je ležalo truplo moškega. Hitela je proti bližnji hiši po pomoč in ko so hiteli doli pod most, so našli še drugo truplo, namreč truplo ženske, ki je tudi ležalo pod avtomobilom. Ljudje so takoj videli, da je tukaj zastonj vsaka zdravniška pomoč, zato so poklicali mrliškega oglednika in policijo. Moški je imel prebito lobanjo, levo roko in kolk zlomljena ter prsni koš udrt. Ženska je imela zlomljen vrat, levo roko strto. Mrliški oglednik je po natančni preiskavi izjavil, da sta žrtva mrtvi že kakih osem ur in da sta ponesrečen-:a živela par minut, oziroma morda le par sekund potem, ko se je zvrnil avtomobil na njiju. V času te preiskave ni gotovo nikomur prišlo na misel, kake velike važnosti bo ugotovitev, katera izmed obeh žrtev je bila mrtva prva in kako se bo to dokazalo. To vprašanje ni prišlo na površje prej, dokler se ni •poznalo ponesrečenca za Mr. in Mrs. Henry Bunge. Dognalo se je, da sta imela oba otroke h i prejšnjih svojih zakonov, toda "Obljuba ga ne veže, ker niste ,lz sedanjega njiju • zakona ni laši gostje." 'k*'0 nobenega otroka. "Moj pes je u,smrtil lastnika j Kdo toreJ Je opravičen do za-Ali zahteva njegova smrt iPuščin ? Zapuščina je, obstojala iz zavarovalne police ter po- n se. trvno osveto?" "Da." l'In kdo jo mora maščevati?" "Njegov sin, ki je v naši vasi doma." "Dobro! Zadovoljen sem s te-joj! Lahko odideš!" jsestva. Zavarovalna polica jc j krila oba, moža "in ženo. Zapustila nista nobene oporoke in v hči iz njegovega prvega zakona, sedaj poročena Schnautz. Zavarovalna družba ni zamikala, da mora denar izplačati in je bila pripravljena izplačati ga takoj, toda zahtevala je, da se določi, kdo je postavni dedič. Otroci Mrs. Bunge so mislili, da so edino oni pravi dediči, a hči od Mr. Bunge je zopet trdila, da pripada zapuščina njej. Edina pot je bila sedaj, da sodnija odloči vso stvar. Izjava mrliškega oglednika in zdravnikov, ki so, bili poklicani kot izkušenci, ni imela dosti veljave. Ker je bil Mrs. Bunge zlomljen vrat, se je lahko domnevalo, da je umrla tre- IZ PRIMORSKEGA —Gorica, jan., 1936.—Pretekli mesec so aretirali v Solkanu pri Gorici radi protifašističnega delovanja dvaj mladeniča in sicer Komavlija Riharda, trgovskega pomočnika v kon-zumnem društvu v Mirnu in Grosarja Vladka, mizarja, ter ju odpeljali v zapore. Po enomesečnem preiskovalnem zaporu sta bila obsojena na triletno konfinacjjjo. Pravi vzrok nam ni znan. Kaj se skriva za tem, da sta bila obsojena zaradi protifašističnega delovanja, pa tudi ne moremo presoditi, ■ker fašistične oblasti motivirajo s tem vse, česar ne morejo dokazati. —Reka, jan., 1936.— Porazi, ki .jih je doživela zadnje čase Ita- notno. Toda lahko pa tudi ne. Dokazano je, da so ljudje, ki so lija v Afriki porazno vplivajo na si zlomili vrat, živeli še do petnajst minut. Za Mr. Bungea bi se pa lahko z gotovostjo trdilo, da je živel še kako minuto, ko ga je pritisnil avto k tlom. Okrog njegovega trupla je bila kri, ki bi sicer ne bila, če bi -rce nehalo utripati prej ali takoj po nesreči. Torej nihče ni mogel z gotovostjo trditi, kateri obeh ponesrečencev je umrl prvi in kateri zadnji. Sodnija ni bila v majhni zadregi, ko je morala odlo-1-iti za te ali one dediče. Niti nakega slučaja niso mogli naj-i v zapisnikih, ker navadno, kadar se je zgodilo, da sta umr-a mož in žena istočasno, reci-.Tio na morju, če se je potopila adja, sta navadno zapustila )troke iz tistega zakona, torej liso bili dediči spomo vpraša-ije. V splošnem bi se lahko eklo, kot je sodnik v neki knjigi našel, da je žena umrla pr-a, ker je šibkejše narave, vendar kdo more na to priseči? j zavarovalni polici je bilo zapi- Sodnik je potem dobil v angle- "Gospod se j e veselo zavzel. "Misliš za res?" "Da. Dejal sem, da bomo pra,v taki do tebe, kakršen boš ti do nas. Odkritosrčno si odgovarjal in zato boš prost. Povej oče-;u, da so Nemci zelo miroljubni .judje, ki nikomur nič žalega ne sano, da pripada dedščina preživelemu. In od te točke naprej se je začela vsa zamotana stvar. Ako je Mr. Bunge umrl prvi, je njegova žena podedovala zapušči-: no, čeprav je morda živela samo par sekund dlje kot njen i mož. V tem slučaju bi bili opravičeni do zapuščine njeni .. , , .otroci iz prvega zakona, Violet, tonjo, k. pa se znajo tudi b^a-1 Th^odore in Arnold straub ki so bili njeni postavni dediči. Na drugi strani pa, če je žena prej umrla, pa magari samo za eno liti, če jih kdo razžali ali celo na-1 )ade! Obžalujemo, da je umrl astnik hiše. Pa sam si je kriv. Njegovega osvetnika pa se ne »ojimo prav nič!" "Lahko se odkupiš. Govoril ioni za tebe." "Ničesar ne plačamo. Da ni irišel krast, bi se mu ne bilo lič zgodilo." "Gospod, ubili vas bodo, vas /se, koj ko se zdani!" "Vkljub temu, da sem ti po-laril življenje in svobodo?" "Da, vkljub temu! Toda dober sj z menoj, zato te svarim. Vaše konje hočejo, vaše orožje in ves vaš denar. Dokler vsega tega ne oddate, ne smete vasi zapustiti. In razen tega bo osvet-nik zahteval še tvoje življenje." "Nič ne bo dobil, ne našega denarja ne orožja ne konjev. In naše življenje je v Allahovah rokah, ne pa v rokah Kurdov. Videli ste, kako je naše orožje, ko sem streljal na listje in na drevo. Občutili pa ga bodete na lastni koži, ko bomo streljali na vas!" "Gospod, vaše orožje nam ne bo moglo škodovati! Skrili se bomo tamle v tiste hiše onstran ceste in streljali skozi okna. Še videli nas ne bodete !" "Torej oblegati nas mislite? Ne bodete nas dolgo!" "Vemo, da ne. Glad in žeja vas preženeta iz hiše in nazadnje bodete še radi_ dali kar zahtevamo!" "To je zelo dvomljivo! Ne poznate nas še! Toda povej očetu, da smo prijatelji gumrijskega beja!" "Ne bo mnogo zaleglo! Dober konj je več vreden ko bejeve prijateljstvo." (Dalje, prihodnjič) sekundo prej, je bil dedič njen mož Mr. Bunge in za njim pa ?kih postavnih knjigah, po katerih se ameriške postave večinoma ravnajo, da če mož . in žena umrjeta istočasno, da se zapuščina razdeli enakomerno med otroke. Tako je torej sodnik odločil tudi v tem slučaju in ukazal, da dobe otroci Mrs. Bunge in hči Mr. Bunge enak delež zapuščine. No, vsi so bili zadovoljni s to salomonsko razsodbo. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! Italijane, zlasti na priseljence v naših krajih. Ne samo, da molčijo o prej toliko prorokova-nih zmagah, ampak tudi tožijo nad zgubami in porazi. Zlasti pa se boje enega, in sicer tega, da bodo morali oditi iz naših krajev. Tako se je že večkrat slišalo tarnanje italijanskih inteligentov napram našim češ, vi boste ostali, mi pa bmo morali oditi. —Trst, jan., 1936 — Številni so slučaji, ko so vojaki iz Afrike poslali svoj skromni zaslužek domov. Zlasti oni, ki so v prvih linijah in ki ne morejo niti tistih par lire, kj jih tedensko dobe, zapraviti. Za veda je se namreč, da so njih starši v velikih potrebah in poleg tega tudi, da jih sami ob najmanjši bitki lie bodo mogli več nikoli uporabiti.. —Po nedolžnem obsojen na dve leti konfinacije. Študent Slavko Vičič iz Trnovega konfi-niran. Reka,- .januarja 1936. — (Agis) — Nekaj dni pred Božičem so aretirali v Trnovem pri Ilirski Bistrici študenta Slavka Vičiča. Omenjeni je bil že leta 14 t. m. konfiniran za dobo dveh let. Kam je bil poslan, še ni znano. K tej krivični obsodbi naj še pripomnimo toliko, da kolikor vemo je bil Vičič leta 1933 obsojen na policijsko nadzorstvo za dobo treh let. Sedaj bi bil ta rok potekel in bil bi prost. Ker pa to ni bilo po volji raznim elementom v Bistrici, so si izmislili zadevo o prekoračitvi določenega urnika, na podlagi česar so Vičiča aretirali in tudi kon-finirali. —številne konfinacije zaradi nepohajanja predvojaških vaj. Reka, januarja 1936. — (Agis), — že pred časom je bilo aretiranih v reški pokrajini več mla-deničev. Oblast jih je prijavila zato, ker se niso udeleževali predvojaških vaj v predpisani uniformi ali pa zato, ker so izostali od vaj. Vsi ti so bili postavljeni pred reško konfinacij-sko komisijo, ki jih je poslala na razne kraje v južno Italijo. Kot je razvidno iz pisem se tem najnovejšim konfinirancem zelo slabo godi, zlasti pa se pritožujejo zaradi slabe in pomanjkljive hrane. MESTNE VEST! Pet radio programov V Clevelandu imamo sedaj kar pet jugoslovanskih radio programov vsak teden. In sicer redni' slovenski radio program vsako nedeljo, hrvatski radio program ob nedeljah, dva srbska radio programa ob nedeljah in radio program A. Grdina in Sinovi. Obeta se še šesti na postaji WGAR, vendar je stvar precej dvomljiva. Idealni ti programi niso, ker so skrajno komercializirani, 10 minut glasbe in petja, 20 minut vsakovrstnega oglaševanja, da vas bolijo večkrat ušesa. Bridka resnica pa je, seveda, da bi brez oglaševanja tudi radio programov ne imeli. Na drugi strani je pa tudi resnica, da če bi se vseh teh pet ali šest sku- 1933 aretiran in zaprt ter obso-lphl organiziralo v eno celoto, bi jen ha policijsko nadzorstvo. !lahkd dobili užitka poln in do" Bil je pa tudi sicer stalno nadzi-j^en radl° ne ran in zasledovan in očividno v> e veliko napotje fašističnim prvakom v Bistrici. Ob ponovni aretaciji mu prav za prav niso imeli kaj očitati. Zato so si enostavno izmislili, da je prišel ne- dobil čast, da bo predlagal ime Franklina Roosevelta predsedniški konvenciji kot zopetnega predsedniškega kandidata. Tako bo rojen Čeh uradno neminiral predsednika Ze,d. držav. DNEVNEVESTI Francozi se pritožujejo radi orožja v Jugoslaviji Paris, 7. marca, francosko časopisje se ostro pritožuje napram jugoslovanski vladi, kj je sklenila kupiti orožje za armado v Nemčiji namesto v Franciji kot dosedaj. Jugoslovanska vlada odgovarja, da ima v Nemčiji za 300,000,000 dinarjev kredita, katerega ne more iztirjati in je na račun tega nemškega dolga naročila blago za armado. Poleg tega je Jugoslavija silno trpela radi sankcij napram Italiji, da si mora pomagati na gospodarskem polju kakor najbolje mogoče. -o- Tri nadaljna leta si^še v Ameriki San Marino, CaJ., 1. marca. Strašne posledice suše, ki prevladuje že zadnja leta v Ameriki bodo trajale še vse do leta 1939, pravijo znanstveniki. Po omenjenem letu pa bo za prihodnjih dvajset let zopet prevla-dqyalo normalno vreme. -o- Je bil pokopan na napačnem pokopališču Pittsburgh, 9. marca. — Zadnja želja Leonarda Haneya je bila, da bi bil pokopan poleg svoje matere na pokopališču. Ko so včeraj pripeljali truplo Haneya na pokopališče, je bila jama že izkopana in po zadnjih obredih so izpustili krsto v kalilo. Tedaj so pa sorodniki pro-našli, da se nahajajo na napačnem pokopališču. Truplo mrtvega so zopet potegnili iz groba in odpeljali krsto več blokov daleč na drugo pokopališče, kjer je bila pokopana njegova mati. -o- kaj minut pozneje domov kot mu je določeno s policijskim nadzorstvom. Bil .je postavljen pred reško konfinacijsko komisijo in V n h I<■/. 12. nmj'ca, ob 1:80 popoldne in 7:HO zveča' l.cr v petek ob osmih zvečer bo ka ;<'/ vlomil v mizo iij odnesel ves denar. Payer i p llooseyell Najbolj odlični češki odveU nik v Clevelandu, H. F1. Payer, bivši pomožni državni tajnik Zedinjenih držav, dolgoletni prijatelj brž kandidiral za predsedniške-1 njem' ga delegata "at-large" za demokratsko konvencijo. Ob istem1 času prihaja iz Waah|iigtona tudi vest, da bo Mr. Payer najbrž _ Štrajk delavcev v Jean-ette poravnan Jeannette, Pa., 9. marca. — 870 delavcev pri Pennsylvania Rubber Co., se je včeraj vrnilo na delo, potem ko so se nahajali pet dni na štrajku. Vsi delavci so dobili zvišane plače in razne druge ugodnosti. MALI OGLASI Delo dobi ženska srednjih let, da bi delala v klubovih prostorih. Mora znati tudi kuhati. Za naslov se poizve v uradu tega lista. Naprodaj je izvrstna candy trgovina. Velik Ice Cream fountain. V sredi slovenske naselbine. Vredno $1,200.00. Se proda za $275.00. Vprašajte pri J. Tisovec, 1366 Marquette lid., blizu St. Clair in 55. ceste. (58) VSE VLOŽNE KNJIŽICE zamenjajte /a pohištvo, električne pralno, stroje ip rcfriffcratorjc. KlllJCHiVtAN & PERIJŠEK 1HJRNJTUHE CO. 15428 WATERLOO ROAD Odprto zvečer (i) NIKAR BITI SUŽNJI NEPREBAVNOSTI Trinerjevo Grenko Vina vas reši tega "Zahvaliti se Vam moram za Trinerjevo greuk.o ,Vinp. Skozi leto dni sem trpel radi ncprebuvnosti — karkoli sem použil, je ustvžirilo plin v mojem želodcu. Pred treini tedaj sem opazil vaš ogla;;, kupil stekleni«) lil od prve Čajne žličke, ki sem g« použil, jc moja želodčna sitnost prešla. Bilo jc kot oprostitev kaznjencu. Moja čreva f,edw;l delujejo red no kot ura in sedaj jen? s slastjo. VaS zvesti, Wailave A- .Ccmrfw." Ako trpite vsled aepre.bavuusti, Bla-bega apelita, zaprtnice, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega spanja, prevelike utrujenosti, kupite si Tri- našega časopisa, bo naj^^^^^S?^: V vsph lekarnah. THING'S fSllXM OF BITTER W1.NIS i ~i>. i, ».m«; ..i" i., i Vi Luckies so manj kislobne Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Zadnje kemične preizkušnje kažejo* da imajo druge znane vrste preobilico kislobe nad Lucky Strike od 53% do 100%. Preobilica Kislobe Drugih Znanih Vrst Nad Lucky Strike Cigaretami ' ? • ? t § 5 J BALANCE j......"j, | LUCKY STR I K E........j ! Cimperman Coal Co. 12(>1 Marquette Itd. IIEnderson 3113 DOItER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Se priporočamo F. J. CIMPERMAN J. J FRERICKS BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00: $100 In 50c na daii ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja; Člani in članice nad f>0 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-men tov. Jedncta ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član In članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacija potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biLi društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, upadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb'v starosti od 16 do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago. Street, Joliet. Illinois. DVE UGODNI PEOVBI VULCANIA (najhitrejša svetovna motorna ladja i 21. MARCA CONTE di SAYOIA 28. MARCA preko Genove, 15 ur do vaše domovin? Veselite se velike noči letos v vašsm rojstnem kraju. Plujte na enem izmed teh veličastnih parnikih in uživajte luksuzno udobnost, prijazno postrežbo in fina. jedila. Vprašajte pri kateremkoli pooblaščenem zastopniku ali na 1000 Chester Ave., Cleveland, Ohio. ITALIAN LINE Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi RAZBOJNIK AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 10TH, 1936 "Kako da ne? Saj pošljemo vili zvezanega Španca. Vsi bi lahko Dona Diega de Espinoso mu bili sledili sem, da jim ni \ čolnu, katerega veslajo nje- ukazal, naj ostanejo na krovu govi Španci, ki naj zagotovi pri Hagthorpeju. svojemu bratu admiralu, da smo V tem prostoru, ki je bil ta-mi vsi lojalni podaniki njego- ko zvani "ward-room," so sta-vega španskega veličanstva, ha, H trije topovi, ki so moleli svo-ha!" jja žrela proti odprtinam, natan- Kapetan se je naglo obrnil'čno tako, kakor so .jih bili pu-in za trenotek je izgledalo, ka-! stili še Španci, kor da hoče udariti topničarja. j "Tu, Ogle, je delo zate," je Nato pa je njegov obraz nena-|rekel Blood, in ko se slišali Don Diegovc krike, zdaj pa so ga v svojo grozo uzrli privezanega pred topovsko žrelo. Jzmed ujetih Špancev se je nenadoma ločil lep mladenič olivne polti, ki se je po vsem svojem obnašanju kakor tudi po svoji obleki razlikoval od ostalih. Stopil je naprej, iztegnil roke ter zaklical: "Oče!" Zvijajoč se v rokah rebelov, ki so ga držali, ,je mladenič .klical na pomoč nebo in zemljo, da bi preprečila grozno smrt njegovega očeta. Kapetan Peter Blcod ga .je z zadovoljstvom opazoval in videl, da je mladenič pokazal dovolj sinovske doma zažarel cije. je orjas- v ognju inspira-jki Ogle prerinil skozi ostale može, je kapetan Blood poka-"Tako je! Rekel si! Ta!zal na srednji top, rekoč: "Po-prekleti pirat se ne boji smrti, j tegnite ta top nekoliko nazaj!" ampak njegov sin .je morda j "Ko je bilo to storjeno, je drugačnih misli. Sinovska lju-1 Blood namignil onim, ki so dr-bezen je v Španiji .jako močna." j žali Dona Diega. Spet se je zasukal naglo naj "Privežite ga pred žrelo to-peti ter stopil proti klopčiču pa," je mirno ukazal, in do-mož, ki so stali okoli Dona Die-'čim so njegovi ljudje hiteli iz- ga. "Hoj, vi!" je zaklical. "Spravite ga deli!" In odšel naprej nizdol, kjer .je dišalo po plesnivosti in smoli. Tam spodaj je odklenil vrata doka.j ve- — polncvati njegov ukaz, se je kuje! petan Blood obrnil do drugih. "Pojdite in privedite španske ujetnike! Ti, Dyke, pa pojdi i na krov in ukaži, naj potegne- likega prostora, kamor so s prit- j.jo na jambor špansko zastavo." ~~ i Don Diego, trdno privezan s . v ■ svojim telesom pred topovsko Dekleta in zene žrelo, z rokami privezanimi na „ . . v ! vsaki strani na topovsko koles- Sedaj je cas, da s. .zberete . j& iMji] ^ in strmec ali naročite lino spomladansko; "STERLING" suknjo ali obleko direktno iz Sterling tovarne, po veliko niž jih cenah kakor k j j drugje. Ker mi ni mogoče vas vseh obiskati ob pravem času, zato vas prosim, da me pokličete, pišete ali se oglasite, da pridem po vas in vas peljem direktno v tovarno. Se vam priporočam Benno B. Leustig 1034 ADDISON ROAD Tel. ENdicott 8505 ; zrl na kapetana Blooda. Mož-ho je, da se ta ali oni mož res I ne . boji umreti, toda vendar ga i stresa groza, ko vidi način svo- i je smrti. i I Njegove peneče se ustne so , bruhale kletvice in sramotenja na svojega mučitel.ja. "Prekleti barbar! Nečlove-ka zver! Prekleti heretik ! Mar 1 nisi zadovoljen, če me daš ubi-jti na kak krščanski način?" | Kapetan Blood se mu je ko-! maj vidno nasmehnil, preden j se je obrnil do petnajstih zvezanih Špancev, ki so jih prav 'takrat pripeljali. ' Ko so se slednji približali, so ljubezni, na katero bo mogel šil računati. Peter Blood je zdaj ukazal Ogleu, naj odpre ponvico nad smodnikom ria Srednjem topu, pred katerim .je bil privezan Dcn Diego, nato pa naj prižge lunto. Ko je v tem tre-notku pričel mlajši Espinosa spet tarnati in jadikovati, se .je 'Blood obrnil k njemu ter zarezal : "Mir! Mir in poslušaj! Moj namen ni, da bi razstrelil tvo-• jega očeta ter ga poslal v pekel, kamor spada!" j Ko .je pripravil s to presenetljivo izjavo mlajšega Espinoso k molku in posluhu, mu je pričel pojasnjevati svoj načrt v i eni lepi kastilijanščini, katero .je — v svojo in Don Diego v > 'srečo — tako izborilo obvladal, "Izdajstvu tvojega očeta se imamo zahvaliti za položaj, v S katerem se nahajamo, ko nam I o,1 one-le španske ladje preti I smrt in pogin. Prav tako, ka-!kor .je tvoj oče takoj spoznal j zastavno ladjo svojega brata, |je moral njegov brat spoznati ladjo Cinco Llagas. Kmalu bo ladja Encarnacion dovolj blizu, da se bodo na njej lahko prepričali, da na tej ladji ni vse j tako, kakor bi moralo biti. Prej ali slej bedo ugenili, da je tu nekaj narobe ter otvorili ogenj , na nas. Mi pa nikakor nismo j v položaju, da bi mogli sprejeti boj, kar je tvoj oče dobro ve-;del, ko nas je zapeljal v to past. i Pa kljub temu se bomo borili, ker smo v to prisiljeni. Nikakor se ne borno brez boja vdali Špancem !'* Ob teh besedah .je položil roko na top, pred čigar žrelom je bil privezan Don Diego. "Torej, razumite me dobro vsi: na prvi strel z ladje Encarnacion, bo ta-le top izstrelil odgovor! . . . Ali sem se dovolj jasno izrazil?" Bled in tresoč se po vsem telesu, je mlajši Espinosa zrl v oči kapetana Blooda, ki so ga I tako neusmiljeno gledale. "Če .je jasno?" je vzkliknil in : prekinil molk, ki je zavladal i vsled groze nad to izjavo. "Pri | Bogu, kako naj ne bo jasno? Kako naj vse to razumem ? -t— Ali morete preprečiti boj ? Ce ! vam je tozadevno znan kak na-j čin, in če vam morem pri tem pomagati .jaz ali naši ljudje, tedaj, pri Bogu, imenujte ga!" "Boj bi se lahko preprečil! samo na ta način, če bi šel Don | Diego de Espinosa na ladjo1 mu bi zagotovil, da je na tej ladji vse v redu in da je ladja še zmerom španska last, kar .je razvidno tudi iz zastave na srednjem jamboru. Ampak, se-ve, Don Diego ne more iti osebno na to misijo, ker je. . . no, recimo, ker je drugje zaposlen. Vzemimo, da ima rahel napad mrzlice, ki ga zadržuje v njegovi kabini. Toda ti, njegov sin, lahko sporočiš vse to ž njegovimi pozdravi vred svojemu stricu, admiralu. Torej boš šel ii s čolnom, ki ga bo veslalo šestero teh-le ujetih Špancev, spremljal pa te bom jaz, odll-čen Španec, katerega ste rešili vi s svojim junaškim napadom na Barbados iz angleškega ujetništva. Spremljal te bom, da ti "bom neprestano obujal spomin na stvari na temi krovu. Ako se vrnem živ in' zdrav in brez vsake nezgode, ki bi nam utegnila preprečiti odhod, tedaj bo Donu Diegu darovano življenje kakor tudi vsem ostalim njegovim ljudem. Toda, če se pa primeri najmanjša nezgoda — pa bilo po izdajstvu ali po nesreči — tedaj se bo otvorila bitka na na- ši strani s topom, pred katerim je privezan tvoj oče, in on bo prva žrtev tega spopada." Kapetan Blond .je za trenotek premollcnil. Med njegovimi tovariši se je culo pritrje-valno mrmranje, španski ujetniki pa so se nervozno prestopali sem in tja. Mladi Espinosa je stal pred kapetanom Petrom Bloodom ter po vsej priliki čakal na kako besedo svojega očeta. Toda te besede ni bilo. Ta je povsem brez moči visel pred topovskim žrelom v svojih vezeh. Po vsej priliki si ni upal bodriti svojega sina, kakor tudi ni imel poguma, da bi mu prigovarjal, naj se poda kapetanovi zahtevi. Odlok je ležal torej popolnoma na mladeniču. "Torej?" je silil Blood. "Menim, da sem bil dovolj .jasen. Kaj praviš na to?" Don Esteban si je z jezikom omočil svoje suhe ustne ter si z dlanjo otrl s čela mrzel znoj. Njegove oči so se ztf* trenotek j nemo zagledale na pleča očeta,'ga ujetnika, nato pa nadalje-Ikakor bi od njega pričakoval val: ". . . toda mislim, da se pemeči. Toda oče .je ostal mol-Kam zdaj ni ničesar več bati in čeč. . . bodite overjeni, da bom vso to "Sprejmem," je dejal kon- stvar kolikor mogoče p. spešil." čno skoraj jokaje mladenič tor | Don Diego mu ni dal odgo-se obrnil k svojim Špancem. — vora. "In vi — tudi vi morate spre-| Peter Blood .je še trenotek peti ta pogoj," jih je strastno j postal in ga pozorno mitril, naprosil. "Zaradi Dona Diega in^o se je priklonil in odstopil, zaradi samih sebe — zaradi nas vseh. Ako ne sprejmete, nas bo ta mož brez usmiljenja poklal!" | Ker .se je on vdal in ker tudi njih vodja ni proti temu ugo-varjal, čemu naj hi se torej oni upirali ter zaigrali svoje življenje z gesto, nespametnega he-, roizma? Zato so brez pomisleka odgovorili, da bodri storili, I kar se od njih želi. Kapetan Blood se .je zdaj obrni! ter stopil proti Donu Di- I . jegu: I "Zal mi je, da moram na ta lfačin postopati z vami, — toda. . ." Za trenotek je umolknil ter pozorno pogledal svoje- TWILIGHT BALL-ROOM Najfinejša slovenska plesna dvorana 1 Clevclandu Dominik Krnšovec, lastnik 6925 SI. Clair Ave. Ameriški športni .src/ pričakuje,. da- bo zmagala v o!i.»litijškili igrah v Nemčiji lSletna Helen Stephens i.: Fulton, Mo., hi se ho poskusila r dirki z najboljšimi tekači. Mr. A. Siranson, mornariški tajnik Zed. držav, ki je nevarno zbolel na, paralizi. LAHKA KAJ A BOGATEGA, ZRELEGA DEI,A TOBAKA Vsakovrstni ljudje izberejo Luckies, vsak iz svojega razloga. Toda vsi se strinjajo, da so Luckies Lalika Kaja bogatega, zrelega dela tobaka. Precej presenetljivo dejstvo je, da se listi iste tobačne rastline lahko bolj razlikujejo kot listi rastlin precej različnih vrst. Kemična analiza pokazuje, da vrlini listi vsebujejo preobilico alka-lija, kar zamore dati rezek alkalijski okus. spodnji listi zamorejo dali kislobnost kaji. Samo srednji listi so. ki se približujejo v naravi najbolj okusnemu kislobno-alka-lijskemu razmerju. V Luekv Strike Cigaretah so rabljeni srednji listi. » izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorij:v In Preiskovalnih Skupin. IT'S TOASTED" Zaščita vašega grla-proti dražerru —proti kašlju Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100'«:. K. S. K Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odrailem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 18(5. V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42„letnega obstanka nad $5,900000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane staler., dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se«plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 00 posmrtnine. ra.lka v lepi športni obleki.