Rajko Nahtigal: Doneski k vprašanju o postanku glagolice. 1. Črka „pe". Kakor znano, se nahaja v celi vrsti spomenikov, tičo-Cih se glagolske azbuke, med črkama O in *V neko dose-daj še nepojašnjeno „pe", ki more kot tako biti le ime neke črke, katera je stala nekdaj na tem mestu in katero je pozneje nadomestila ligatura W.1 V najstarejših spomenikih W še ni bilo v rabi,2 z druge strani pa zahteva številčni red glagolskih črk, da predpolagamo na označenem mestu črko z vrednostjo 800, ker je © - 700, M - 900. Katera črka bi bila mogla prvotno veljati 800, o tem je razmišljal tudi V. Jagič, ali vprašanja ni mogel razrešiti. Brčič je sicer našel v nekem horologiju iz 1. 1391 enkratno A za 800, toda Jagič sam iz raznih razlogov ne pripisuje temu nobenega odločilnega pomena.3 Že red glagolske azbuke, v kateri v dodatku k grškemu delu naj preje slede znaki za soglas-nike (O-700, „pe"-800, V-900, V-1000, 111-2000)* in še le potem za samoglasnike, odklanja to domnevo. Omenjeno „pe" se pojavlja v spomenikih na sledeč način. V rokopisu Hrabrove apologije slovanskih pismen moskovske duhovne akademije, ki je ohranil več sledov pre- 1 Prim. M. Rešetar, Zum ältesten slavischen Alphabet (Arch. f. slav. Phil. XXXV 65 si.). 2 V. Jagič, Glagoličeskoje pis'mo (Enciklopedija slav. filol. vyp. 3, str. 205). 3 V. Jagič, Welcher von den zwei slavischen Schriften soll die Priorität zuerkannt werden? (Arch. f. slav. Phil. XXIII 117 ff.). * J. Črnčič, Popravci ka glagolskim spomenikom (Rad jugoslav. akad. XVI3), id. Brojna vriednost slova //> (ib. XXIII 21), V. Jagič, 1. c. 118- Razprave. I. jq pisa iz glagolskega originala in v katerem beremo dandanes tudi že po drugem spisku potrjeno opazko „cjkt ew eijje *hkh, cxTb KHAtAH nje" (t. j. Konstantina i Metodija),1 stoji v seznamu 24 črk, „podobnih grškim pismenkam", po črki w še „h ri-k, tV. Jagič, Razsuždenija str. 317, je videl v tem zadnjem izraz za grško xp, R. Abicht2 pa ravno narobe §, ip, kar naj bi bil cirilski prepisovalec Hrabrove apologije našel v glagolskem originalu, smatral za neke vrste ligature ter transskribiral na navedeni način. To mesto pa se mora po mojem mnenju drugače razlagati. Z ene strani se „pe" nahaja tudi še drugod, kar mu daje neko samostojno veljavo, z druge pa za £ in ip v glagolici ni nobenega sledu. Ker nameravam govoriti o f\-L in fi še v posebnem odstavku, omenjam tu le na kratko, da se krije v tem označba za pismenske dublete, ki jih je jeden iz gla-golskih prepisovalcev Hrabrove apologije mogel najti že v sta-rocerkvenoslovanskih spomenikih kakor n. pr. ^ poleg b vedno le v besedi iui.3 „Pe" kot samostojni zastopnik posebne črke med w in u je jasno videti v abecedni molitvi Konstantina presby-tera bolgarskega, učenca slovanskih apostolov, ki se je tako isto ohranila v nekolikih rokopisih in s sledovi glagolskega originala kakor Hrabrova apologija.4 Najstarejši tekst je 1 V. Jagič, Razsuždenija južnoslavjanskoj i russkoj stariny o cer-kovno-slavjanskom jazyke (Izsled. po russk. jazyku I 302); P. A. Lavrov, K voprosu o vremeni izobretenija pis'men i perevoda svjaščennago pi-sanija (Zbornik u slavu V. Jagiča, str. 357). — Sledovi glagolskega originala so ohranjeni predvsem v številih: tako je V. Jagič, 1. c. str. 301 število 14 izraženo po glagolsko z r h in ne po cirilsko z A', število 3 z b in ne i, število 6 z ein ne s; tudi na str. 302 je pomanjkljivo število Št r, v katerem bi pred f moralo stati še nedvomno v zvezi z glagolskim originalom. Končno kaže na to isto tudi a za m na str. 301. 2 R. Abicht, Das Alphabet Chrabrs (Arch. f. slav. Phil. XXXI 211 ff.). 3 Prim. L. Geitler, Die albanesischen und slavischen Schriften, S. 125 f. u. S. 113. 4 Prim. M. Murko, Geschichte der älteren südslavischen Litteraturen S. 62 f. u. S. 74 f. Pesem je izdal med dr. J. J. Sreznevskij, Drevnije gla-goličeskije pamjatniki, str. 23 si. Z nje rekonstrukcijo sta se bavila V. A. Sobolevskij, Drevnija cerkovno slavjanskija stihotvorenija IX—X vekov (Sbornik otdel. russ. jazyka i slovesn. t. 88, Nr. 3, str. 1 si.) ter J. Franko, v rokopisu moskovske sinodalne biblioteke iz XII.—XIII. stol. Rekonstrukcija teksta z dvanajsterci in cezuro po petem zlogu ne zahteva posebnih izprememb; vendar so gotova mesta še dvomljiva, pa bi stavil glede njih neke svoje predloge, o katerih glej v pripomnji pod črto. Tu naj sledi le pesem sama v rekonstruirani obliki: 1 Ajjh CAOKOMt || chwl moakk ca Bor»y: Ko/K« BbCiMi II TBAfH H ^H/KAHTCAN KHAHIUraHMl || H HOEH AHMilHIUI! TiCnOAA II nOCZAII «HBftUJTAArO, Konstantins „Alphabetisches Gebet" (Arch. f. slav. Phil. XXXV, S. 151 ff ). Na glagolski original kaže verz za drugim n in pred k, ki se pričenja z a in ki tukaj predpolaga glagolsko ,\f. V znanih nam cirilskih prepisih je ta verz že pokvarjen. V rekonstrukciji Sobolevskega, o kateri pa sam dvomi, se glasi: AeThi-i Hbui-te h caok'Iihkcko magma; Franko pa rekonstruira: I letit' bo dnes' slovensko plemja, ali tudi: I letit' nyne slovensko plemja. Jasno je, da te rekonstrukcije ne morejo biti pravilne, ker je, kakor rečeno, prvotno moralo stati na početku glagolsko m, ki ga je le bosanska cirilica prevzela. Kaj naj pomeni Abichtova poprava M A »TITO-B (Arch. f. slav. Phil. XXXI 214), mi je neumljivo. Variante so po Sreznevskem 1. c. str. 24 sledeče: AeTHTb bo Niin-fe. h caoe-Ishuko magma. — I a-ijtl tn bo NilN-fe CAOKGNbCKO MAGMA. — I A-feTHTZ. BO CH6 CAAKGNLCKO MAGMA. — H AGTHTb K -h tgb1j CAOKiNbCKO magma. Končno stoji v jednem rokopisu le caokgnckog magma, S tehnične strani ima verz sestajati iz dvanajst zlogov s cezuro po petem zlogu. Druga polovica verza — sedem zlogov — je tedaj povsem jasna: u CAOE-fcNbCKO magma; prva polovica pase mora pričenjati z «. To sili zvezati to črko z varianto a-utl in videti v črki le izraz števila 30, kar bi dobro sovpadalo ne le po zmislu s sosednimi verzi, temveč tudi po dobi s postankom abecedne pesmi 1. 894 (prim. C. Jireček, Geschichte der Bulgaren, S. 432) ter početkom moravske misije slovanskih apostolov 1. 863. Druge podrobnosti v verzu, je-li sledilo th bo ali niiM-h ali morda tudi kaj drugega, niso važne. — K drugim verzom bi bilo pripomniti sledeče: v. 4. zahteva metrum končnico -Aro, kakor Sobolevskij tudi piše; vendar bi radi rokopisnega -aapo in končnice -o^ovjmovj v pesni kakor tudi radi tega, da stoji v supraselskem kodeksu pretežno -aato in -ovovmov, raje pustil -aapo toda z dostavkom, da se je tu avtorju dvojno a zlilo v enozložno dolžino. Prim. analogni slučaj pri -oyvjMo*j v v. 37. — v. 9. rokopisno h CMjTi ctlzamt, ima zlog premalo, v drugem rokopisu manjka še h; zato in pa radi boljšega zmisla dodaja Sobolevskij Toro. — v. 11. nedostajoči zlog v prvem delu bi jaz popolnil z vstavljenim ta. — v. 13. k predikatu v pluralu prim. v zografskem evangeliju Mark. III 7. MNor-z. NApOA^ ott. taaha^a mo H6Mb iaomia — v. 15. rokopisno teoigia, kar 5 A* KiAT^urn ßxe ESAITI /Khesuithhui ^UA« EO eCTb ^AKOHfc TEOH, 10 l*» HWT6Ti H npocHTi (ta) TR, AHTZ TH BO K'b KpbUlTCNHK Awahk TEOH 15 Mhaocth teoia IIa ULNti 112.111-6 K7> CfbAbltf MH CAOEO, na oycnnjci EbCfcMfc, SI ^AnOB-fcAbJCi TH. CK-STHAbNHKZ /KH^NH CEliTL (Toro) CTb^tUl, fKAIltif ALCKA CAOKA AAfll TEOIA nfHhATH. H CAOBtHbCKO flACMA OKpATHlilA CA EbCH, HAfiUJTH CA ^OTAUITC, co;t;e npocAT7> 7/kao. nfOCTfANO CAOKO AA/KAb pušča Sobolevskij in kar je za en zlog predolgo, bi jaz nadomestil s teoia kakor je to večkrat najti v supraselskem kodeksu in tudi v gla-golskih spomenikih (prim. Leskien, Handbuch ° 99 in Vondrak, Altkirch-slav. Gramm. ! 465). V istem verzu bi bilo morda bolje npocA-ri zameniti s npocAum, na kar bi moglo kazati jcoTAiure drugih rokopisov. — v. 17. voc. Cime se nahaja v supraselskem kodeksu (prim. Scholvin, Beiträge v Arch. f. slav. Phil. II 511), pa tudi v glagolskih spomenikih (Vondräk 1. c. 420). — v. 19. v drugih rokopisih stoji mesto rop-b zanimiva varianta EiicnpK (prim. Jagič, Entstehungsgeschichte 332, 428). — v. 23. adj. poss. 4>af>awiub je izvajati od <)>aj>awcz, kar se nahaja n. pr. v supraselskem kodeksu (prim. Miklosich, Lex. palaeoslov.). Drug rokopis ima izpre-menjeno (J)ApA0NA. V drugem delu verza bi se nedostatek enega zloga dal izpopolniti s participialno obliko. — v. 24. za ^epoBbCK/K, kar spominja na ime črke ^-fefi — (xepv. (prim. Miklosich, Lex. palaeoslov.), stoji v drugem rokopisu predolgo ^epoyKHMbCKOv[K>. — v. 26. v rokopisu, v katerem stoje pred verzi odgovarjajoče črke, tu ni nobene črke, znak, da se je bil tedaj pomen prvotnega „pe" že izgubil tako kakor pri M. — v. 29. Zakaj je Sobolevskij rokopisno uiecTbKphAArz, zavrgel ter povzel raje po drugem rokopisu uiecTOKpbiAATbijci, mi ni umljivo. Glede besede prim. Miklosich 1. c. V drugem delu verza izpopolnjuje Franko nedostajajoči zlog z aa, kar izpreminja interpunkcije nasproti Sobolevskemu. — v. 30. neki rokopis ima tu pred verzom črko 4J, kar pač ne odgovarja verzu in kar je drugače umeti nego ako stoje pred v. 31—33 črke z—zj—b, ki sploh ne začenjajo besed. — v. 31. je pri Sreznevskem pomotoma natisnjeno ic-ro, kar se ne strinja z dualom v prejšnjem verzu ovpimAro. Gorskij—Nevostrujev, Opisanije II 2, str. 410 imata natisnjeno k-io. — v. 34. stoji v enem rokopisu pred verzom pomotoma -te; sicer pa v tem zadnjem delu pesmi red črk v akrostihu ni več pravilno pridržan. — v. 37. dat. caiHOvj je v supraselskem kodeksu in tudi drugih starocerkveno-slovanskih spomenikih bolj pogosto nego czihobh (Scholvin 1. c. 511, Vondrak 1. c. 420). Končnica -ovovjmovj je tako razumeti kakor -aapo v v. 4. 0TLH6, Cil Ne ri(>0(ALlJT0Y0YU«Y PiJU-fi KO CBOH 20 CHAS npHlATH Tli BO AAiUJH SnotTACb «e ApAWUJA M A XC(»OBbCKX MH 25 Q HbCTbNAlA ileHAAb iuioex l,l'6A0UXApbH0 M M A« A TKO-K LLIfCTbKpH AATL 30 LUbCTKOyt* MlINU Hmchh «tO 'Kk-S CZTBOptiK XBAAX KI^AAIA noen 35 H)ni ti cTApi hA^Tv! KZ NO KI OTbHM, CllNOy 6uoyxi HbtTb Oti BbcetA Bi BbCA B-6K1I H nptiCKATTJH A0yuje, nOMOUlTH OTZ TfBi. ropu Bi^Ati« npHCHO, H M&ApOCTb Oy TSE(. AOCTOHNOM7. CHAS, BbCUK^tiK U-6AIIUJH. ^LAOBZI H£EAKH(KI), LTilCAb H O^MZ AA/KAb. np-tCKATAU TpOHU«, NA pAAOCTb iipUAOPKH, AA NAHbN/K ilbCATH np-feAHBbNAU 3-6A0, CHAS (AA) ElCnpHHUl no CA-6A0y O^HHTOAM, H A1iA0y nOCAUAO^IA. CKAHliiAbCKO CAOKO, TfOHUH KI EO/KbCTKU, KbCBKUH K2£ApACTl, CKOHMb pA£OyUOIblb JCKAAJK B^AAtA npHCNO h nptcKAToyoyMoy Aoy^oy, H Apb/KAKA H (AAKA TKApH H AIIJfANH-fc H NA BUKZI AMHNl, Tudi neka druga abecedna molitev, nazvana a^ib^kok-nhki, v ruskem zborniku iz druge polovice XIII. v. s sledom glagolice postavlja med verza, začenjajoča z w in u, verz s „pe": nucHbMH th noio, npHnAAAA.1 Isto je v frazah, ki se v alfabetnem redu vrste v nekem srbskem zborniku s spisi Konstantina iz Kostenca: med w in u Se vedno stoji iiuchuh caakat ua ArrAH.2 Pred frazo stoječa črka ip nima tu seveda nobenega zmisla, ker stoji v cirilici po grškem alfabetu pred 1 Prim. Sobolevskij 1. c. str. 3 in 13. Sled glagolice je v r med h in k: reoNbi h ua hzeaeh eijhhua. V nekem poznejšem prepisu te molitve iz XVII. stol. je ta verz že izpušien. Ostalo je pa limone th eociiom, npmiAAAK), le da ni pred verzom tu nobene črke, med tem ko sta pred spredaj stoječim w in pred sledečim u. 8 Prim. Lavrov 1. c. (Zbornik u slavu Jagiča str. 356). O r ni tu več sledu. w, v glagolici pa te črke sploh ni bilo. Prim. v tetraevan-geliju Luk. XX 42 Zogr. ki KiNHrAjca c'iuA-z.LihCK7,i^T,, Mar. k/. Ki.NHrA^ ncAAOMiCKU^, Mat. XXIII 25, 26 Zogr. b in Mar. luponcHA-fc; v evangelistariju sploh ni slučaja s ip.1 Prof. Re-šetar 1. c. str. 67 je sicer izrazil domnevo, da je prvotno morda le \p stalo na mestu „pe", kar bi bilo iz rmiibium, to pa prevod besede ^AAiuri. Toda ne glede že na preje rečeno o tp, je za nas vendar mnogo pomembnejša pesem Konstantina presbytera in ta ima nmAh. V ostalem se prva na nekih mestih naslanja na to drugo, ali tega ne gre tu dalje razpravljati. Ime črke naravnost kot „pe" zapisano imamo v t. zv. abecenarium bulgaricum,2 kjer stoji po „ot" naziv „pe". To „pe" se nahaja sicer napačno nad *V; ker pa je ime za to zadnje („ci") izpuščeno, je očividno, da je morala v prototipu odgovarjati imenu „pe" tudi posebna Črka in sicer, razume se druga, nego *V. To potrjuje arhaistična glagolska abeceda, ki je pripisana v bosensko-bogomilski knjižici iz XV. stol.3 V njej je napisana med O in "V črka (p z obojestranskim okraskom na vrhu (v kijevskih in pražkih odlomkih je okrasek le levostranski). Stati bi morala sicer pred b — O, in res jo je tam tudi najti, ali le kot popravo nad začrtanim -0- ali morda bolje °fk Pisec je imel pred seboj dva različna znaka kot dubleti iste glasovne veljave (p in »9°, pa jih je v njihovom redu zamenjal, kar je opazil in na prvem mestu popravil. Po Račkem, Starine XIV 23 se nahaja abeceda v knjižici še enkrat (poleg konca prve strani 1. 55 še na prvi strani 1. 57 po očenašu). Jagičeva faksimilia predstavljata prvo mesto. Zanimivo bi bilo vedeti, kako so odgovarjajoče črke napisane na drugem mestu. Prof. dr. M. Slavič, ki je bil v Rimu in na katerega sem se radi tega obrnil, knjižice žal ni mogel več zaslediti. 1 Prim. tudi v praških odlomkih II a ncAA(Mi). Podobno je s £: Mark. XV 21 Zogr. äa6k'can'a(>ok(aj, Mar. aackcaha|>oko\/, Ass. aa6kcaha|>°bo\j, Luk. III 36 Zogr. AJkJjAICCAAOBTI, Mar. Apc^AKCAAO&l. 1 Gl. posnetek pri Jagiču v Glagoličeskoje pis'mo tab. VII 16. 3 Prim. V. Jagič, Analecta romana (Arch. f. slav. Phil. XXV 20 si.) ter id., Glag. pis'mo str. 114 si. Na obeh mestih je podan tudi faksimile abecede. Na nekem pergamentnem listu z latinskim tekstom XI.—XII. stol. je nekdo pozneje napisal cirilski in glagol-ski alfabet.1 List je lastnina Jagičeva. Po njegovem in Reše-tarjevem opisu stoji med O in V neki znak, ki je podoben glag. M. Ta znak to seveda ne more biti, že radi tega ne ker se M na svojem mestu pravilno nahaja. Preje bi se moglo misliti na glag. f, zlasti ker to potrjuje istočasni cirilski alfabet. Tam namreč po w po Rešetarjevem opisu sledi cir. n, le da je vodoravna črta na levo nekaj podaljšana, navpična desna pa spodoj presekana z vodoravno, v desno smer potegnjeno črtico. Hoteli bi vedeti, kako je z znakoma

in n v gotovih spomenikih kakor n. pr. v srbskem apostolu XIII.—XIV. stol., ki ga je obdelal V. Jagič in v katerem sta piscu (j) in n naravnost dubleti iste glasovne vrednosti. 2 Končno je še v neki poznejši zbirki raznih alfabetov dunajske dvorne knjižnice iz XVI. stol, v pretežno cirilskem alfabetu vkljub vsej pokvarjenosti konstatirati med w in u naziv „pi".3 Mogoče pa je seveda, da bi se slične stvari našle tudi še v drugem podobnem gradivu. Kaj naj je tedaj ono zagonetno „pe", o katerem ne more biti dvoma, da je bilo enkrat ime za neko glagolsko črko s številčno vrednostjo 800 in z mestom med O in "V, in katera črka naj bi to bila? Najodločilnejšega pomena so v tem oziru pač kijevski odlomki, ki so nam ohranili, ka kor je to splošno priznano in kakor se to takoj vidi, gla-golico v njeni najprvotnejši obliki. Ako v teh tako arha-ističnih in iz latinščine poteklih odlomkih vendar že nahajamo dubleto z isto glasovno veljavo f v obliki <}> in tedaj je temu gotovo pripisovati globlji pomen ter iskati razlago v zvezi z vsem gori rečenim. V fotografskih posnetkih pri Jagicevi izdaji beremo oba znaka v isti latinski besedi: tab. III prefacija s proti tab. IV, V dvakrat, VI in VII dvakrat prefacija s v tekstu, ki je preveden in še tako rano iz latinščine, ne moremo govoriti o poznejšem vplivu gr. (p. Pri tem ne smemo prezreti paleo-grafski tako pomembnega dejstva, da je hrvaška glagolica za glas f prevzela le znak (p. Paleografski važen je tudi fakt, da poznajo praški odlomki ta znak v isti obliki kakor kijevski z okraskom na gornji levi strani. V nasprotju s hrvaško glagolico se je v starocerkvenoslovanskih glagol-skih spomenikih za f razširil drugi znak °fr, tako da je postalo to sploh navadna oblika glagolskega (ne hrvaško gla-golskega) f. Izjemo dela Assemanijev evangelistarij, ki piše (p brez okraska, vendar je po Crnčičevem uvodu k izdaji (str. X) napisano poleg efimij^ s (p enkrat tudi efimij^ s °fr. Jagič, Glag. pis'mo str. 202 se ne vpušča v razpravljanje o razmerju med «fr in (p, ozir. <}> . Prvo obliko navaja iz kijev-skih odlomkov, Clozovega zbornika, marijanskega kodeksa, sinajskega evhologija in Grškovičevega odlomka, drugo iz macedonskega listka in hrvaško-glagolskih spomenikov (praških odlomkov ne imenuje), obojno pa le iz zografskega kodeksa in ne tudi kijevskih odlomkov, ozir. Assemanije-vega evangelistarija. Zanimivo bi bilo vedeti za razmerje med obema znakoma v zografskem evangeliju, ker mi razen Jagičevih posnetkov pri izdaji drugih (n. pr. Grunskega) ni na razpolago. Gotovo pa govori že način nahajanja znaka °fr v spomenikih, v kolikor nam je to moči pregledati, zato, da je tudi ta znak iz najstarejše dobe. Seveda je potem morala biti prvotno neka razlika v glasovni veljavi med obema znakoma, pa je še le po sovpadu glasovne veljave zdaj jeden, zdaj drugi drugega izpodrinil. Sled različnega mesta v abecednem redu in s tem tudi nekdanje razlike po glasu se je ohranil v abecedi v bosensko bogomilski knjižici. More se pa to dokazati še na drug način. 0 poreklu znaka «fr so paleografi in slovanski filologi različnega mnenja. Paleograf J. Taylor, ki je v slovansko filologiji vpeljal teorijo o zvezi glagolice z grško kursivo, je izvajal «fr iz grškega kursivnega 0.1 Misel o zvezi znaka ■0» 1 Prim. J. Taylor, Über den Ursprung des glagolitischen Alphabets (Arch. f. slav. Phil. V 191) in Jagič, Glag. pis'mo str. 84 si. Prim, tudi, kar z grškim $ pa sta izrazila že pred njim Šafarik in Miklošič, a za njim Geitler, Vondrak, Črnčič in Grunskij.1 Nasprotno izvaja Jagič z jedne strani i °f}> i (p iz grškega kursivno-minuskulnega cp, z druge pa glagolskega znaka za grško # v nekih glagolskih spomenikih sploh ne uvršča med gla-golske znake, ker mu je to očividno sekundarno in ker razlaga iz grškega # glagolsko Istega mnenja kot Jagič sta glede «fl0 tudi Beljajev in Amfilohij.3 Novejše ■O- za ^ se nahaja precej pogosto v Assemani-jevem evangelistariju; v marijanskem in zografskem evangeliju pa se nahaja po Jagičevih podatkih le po enkrat: Mar. Jo. I 45 kh-kahaii (prim. izd. str. 422) in Zogr. Jo. XXI 2 •O-OMA (prim. izd. str. XXXVII). Zakaj je Jagič v obeh izdajah postavil v tabeli transskripcije glagolske abecede -O- poleg za -o- (a(J>iiiilcth) v macedonskem praksapostolu; Miklošič, Glagolitisch 406 — opozarja na vifinija za grško [iifrjvia v supra-selskem kodeksu ter citira Vergl. Lautlehre 193 (v 2. izd. str. 215); Geitler, Die alb. u. slav. Schriften 127; Vondrak, Glagolita Clozuv 32 ter „Zur Frage nach der Herkunft des glagol. Alphabets" (Arch. f. slav. Phil. XIX 185 si.) — pri tem misli Vondrak, da je <0. poznejšega postanka in iz pokrajine, kjer se je & izgovarjalo kot /; Črnčič, Assemanovo izborno evangjelje str. X; Abicht, Das Alphabet Clirabrs (Arch. f. slav. Phil. XXXI 212); Grunskij, Kijevskije glag. listki v. II 46 (Učen. zapiski Jurjevskago univ. 1904, Nr. 6). 2 Jagič, Četyre kritiko paleogr. statji in Glag. pismo 88. 3 Prim. Jagič, Glag. pismo 83 in 100. 4 'AJiiaOxp, 'Api(ia0»ia, BapOoAoparo,-, B^vta, Brflsuoi, Bri0Xčllu, BijOaaVSa, B/i9yapj, IV)ar,(iav?>, rEvv7)7otps9 poleg — k, To^oGa, AaXjj.avouOa, Ass. manjka 12, f 14, d 2 (pred a), -O- 7, i -f O- 3 iMar. „ 4, f 32, d + f 1 (pred ff), ci + t -f -0- 1 (pred ff) Zogr. „ 3, i 27, / 4, f +/1, t + -0-1, t + d 1 (pred a)t n 1 (pred n).1 Za naše svrhe so zanimivi zlasti slučaji s f, ozir. t+f, v zografskem kodeksu,2 ker jim stoji nasproti primer, v katerem moramo predpolagati narobe t za f. Ta primer je Mark. XI 1 bhtaIihkk za grško B/jO-ia^o, za kar nahajamo še Luk. XIX 29 EHTi.AhHiiK, Mark. XI 1 in Luk. XIX 29 KHTtAhHt7K. Kako si je to razlagati, ne vem. Iz drugih navedenih mest pa sledi, da je bilo Assemanijevemu evangelistariju -fr sorodno s (p. Nekaj sličnega predpostavlja tudi pisava khtaIihkk zograf-skega kodeksa, le s to razliko, da je tu moral jeden iz prepisovalcev že jako rano najti v svojem originalu -0- ali za ep, da je smatral to za d- ter ga zamenjal po običaju staro-cerkvenoslovanskih spomenikov s t. Na podlagi tega pa je mogoče sklepati, da so zamenjave nekega že glagolskega $ s t lehko ravno tako mogoče kakor poznejše t s ■©■ pod novim grškim vplivom in da je torej najbrže bil že v najstarejši glagolici poseben znak za po vsej verjetnosti kakor se nam bo to pokazalo še po drugem potu. Ako pa je temu tako, potem ni treba, da bi bil slučajem s <# za £ v zografskem evangeliju predpogoj f > -0- > »0», temveč je mogel «B» tu že prvotno veljati za 'K Tako naziranje potrjuje tudi paleografski in jezikovno-glasoslovni značaj zo-grafskega kodeksa v razmerju k marijanskemu in Assemani ('E^M^r, prim. lat. Elisabeth), s?(ia;, 'IioiOm, XiOoaTpwro;, M*x1, MicOOzO poleg -tO-, Maflaios poleg -tO-, MaOflav poleg -x6-, M*0ouaaXci, MapOa, MxtuQo, iVIartaOia;, Na£ape0 poleg Nafloiv, Naflavmuanov;4>ami.cku, Luk. III 38 ch t proti zogr. tako rekoč vseskozi izvedena, ne govorilo za prvobitnost tega stanja. M. Vasmer uči, da se d- v stari cerkveni slovanščini v narodnih izposojenkah nadomešča s i, v knjižnih pa s -O-in navaja za to primere kakor anat$mathcath proti aiia-osma. 1 izgovor '} kot aspirata, kar ima svoj sled v th latinskega prevoda biblije, je že v jako rani dobi prenehal, pa se je aspirata izpremenila v interdentalni spirant p, iz česar se je dalje razvilo dialektično različno ali dentalni spirant 5 ali labiodentalni f.2 V gotski transskripciji grških besed iz IV. stol. nahajamo še p. Na slovanskih tleh se pojavlja, kakor rečeno, poleg knjižnega & še eksplozivno t, razen tega pa tudi f in dentalni spirant, kakor priča n. pr. pisava iiansta TA .e^NH za -avta ta Iö-vyj proti taaaca za fta/.asaa pri Joanu eksarhu bolgarskem.3 Slučaji z d za # pred a v starocer-kvenoslovanskih evangelijih kažejo končno na to, da izgovor & ni bil vseskozi enoten, temveč v zvezi z gotovimi soglasniki različen. Za nas je tu seveda važno predvsem vprašanje, ali je Konstantin, ko je sestavljal glagolsko azbuko, vpošteval pri tujih neprevedljivih izrazih s # grškega originala njemu samemu grško dialektično lastni izgovor črke nekako j>-<—*/, kakor je n. pr. vpošteval izgovor yi~ys, ali pa je postopal po analogiji slovanskih narodnih izposojenk iz grščine ter povsodi substituiral t za d-. Da grščina sredine IX. stol. sama kot taka ni mogla dati povoda za t iz je jasno. Gre tedaj za to, ali velja Vasmerjev nauk o knjižnih izposojenkah s # že za Konstantina, ali še le za poznejšo dobo, oziroma z drugimi besedami, ali bi bil Konstantin glagol-ski pisal n. pr. ime svojega brata Metodija s d- ali s i.4 1 M. Vasmer, Grečeskija zaimstvovanija v staroslav. jazykü (Greko-slav. etjudy II. Izv. otd. russ. jaz. i sloves. XII 2, str. 211 in 217). 8 Prim. Brugmann-Thumb, Griecb. Grammatik 4 123 si. in Brug-mann, Grundriß * I 2, str. 655 si. 3 V. Jagič, Razsuždenija str. 323. 4 V legendi o sv. Metodu, ki je potekla iz glagolskega originala, se seveda piše vseskozi -o-. Na glagolski original kaže zanimivo mesto o prevodu knjig v pogl. XV: np-tiAoxn . . . iuccthio u-bcant, nahuiz otz Pogled na sestav glagolske abecede nam govori le za prvo. Kako tesno se je Konstantin pri tujih izrazih, prenesenih iz grškega svetopisemskega teksta v slovanski bogo-služni jezik, oklepal izreke in pisave grškega originala, dokazuje, da ni le prevzel ki se je morda le kaj razlikoval v izgovoru od o,1 dalje v in, kakor se splošno sodi, tudi dva i, temveč da je šel še preko tega ter za grško palatalno /, t. j. spirantično j (y pred palatalnimi vokali) celo naravnost skonstruiral lastno posebno črko M, dotle neznano v grškem alfabetu, v slovanski tekst pa tedaj vpeljano le radi grških tujk in ne morda tudi iz potrebe slovanskega glasoslovja. To nas pač tudi opravičuje smatrati za zelo neverjetno, da bi bil Konstantin povsem v nemar pustil grško Ako je zavrgel £ in ip, je baš iz principa, ki se zrcali v Konstantinovem delu, popolnoma razumljivo. Ne glede na to, da v evangelijskem tekstu ni bilo velike potrebe za ta dva znaka, oba tudi v fonetičneip oziru nista predstavljala ničesar novega, od n + ozir. it -f- a različnega. Za to jih tudi deli, kakor je v slovanščini delil palatalno št' — žd'. Do kake minucioznosti pa je razvit fonetični princip v novem alfabetu, tako da predpostavlja naravnost geni alno nadarjenost za opavovanje in razlikovanje glasov,2 se MAjMVA U"feCIMJ,A A& A^BOIO A^CIATOVJ H UjeCTH A^Nt. oktiabphv M-feCI&U.A. Iz mehanične cirilske transskripcije za fc —8 s s—6 je nastalo izpisano in z dalnjim naštevanjem mesecev nesovpadajoče ujsctmi«. 1 F. Fortunatov, O proishoždeniji glagolicy (Izv. otd. russ. jaz. i sloves. XVIII 4, str. 244), misli, da ne. 2 Konstantinov resnični notranji poklic za jezikoslovje lepo predstavlja t. zv. panonska legenda že pri opisu let njegovega izobraževanja V pogl. III: CTpAllUIB .-ne NiiKOH E-fe TOV, OVJM^tC rpAMATHKHM, H Kt. N16M0VJ ujhAt» MOMiiiie h, ha Horovj ic-ro riAAAi« h buaaic- ce kmovj, AOEfbA^i«, HAovph ms, pene, ¡amath4!>ckomovj. one a>e taaahete cboh norpeEh. pene K t. MKMOV: I0N0UI0, H C- TpO\pAAH C6, OTpC-KAK EO C6 1€CME OTLHOVJA^ NHKOPOJKfi N6 0\jLIHTH c c-MOV' BK M0I€ A^HH. HAKbl ikc- OTpOKE KAAMtMO c6 I6M0VJ, CE CAE2AMH rAAroAAiue: kk-^kuii bucov mow mccte otu aomovj otmi.a Moiero, te»« mh ao- CTOHTB, A NAOVfHH M6. IIC- ^OT-feBEUJOVJ 346 ONOMOVf M0CA0VI1IATII IC['0, UJEAE BE A0M1. C BO M BE MOAUTBAXE npC-EUEAAtlje, AA EU OEp-feAE ttCAAIHIIC CpEAEU,A CKOICTO. BE CKOp-te »6 EOrt CETBOptl BOAK) E016L|JH^ C6 WrO. V pOgl. IV prim.: lerAA JK6 npitHAC KI. Ha p 10 rpAAO^, BLAAlLie liro O^MIITeAlOME, AA CC- OVMIITK, H BE TpH M-tceno iiabeike i'pAMATHKHio no npo'iAiA cc KTb ovjmc-hhia . . . Ko je Konstantin dozorel, se je zanimanje za jezik, ozir. jezike pri njem še po- vidi enako iz grških elementov — n. pr. M — kakor tudi slovanskih — n. pr. razlikovanje v dotedaj nepismenem jeziku -8 — £ — SS, nosnih samoglasnikov, diftonga A, šumev-cev ter afrikat in mn. dr. Svojevrstnega izraza slovanske palatalnosti v alfabetu in grafiki pa jaz ne smatram za tak nedostatek, kakor se to navadno trdi. Za to, da je bil # že v prvotni glagolski azbuki, priča posredno tudi Hraber. On poroča, da Konstantin Slovenom „CITBOpH TfHAeCATb nHCUeNI h WCMb. VVEA vgw flO HHN^ rpmCKbl^ [1HC-UiNt, VVEA /Ke n« CAOKiNCLVfcH f6HH . . . W CHJC C/RTb KA [lVVAOEHA rpenhCKhiMh nHCueHeub.., a rii no CAOBeNCiOf A^biKJS."1 Katere so t. zv. slovanske pismenke, nam Hraber sam dovolj jasno pove, potrjuje se pa to tudi z današnjim stanjem glagolske paleografije. Hraber pravi: kako mojkctz ca fihcath aoej>-6 rpesb- CKblMH nHCMeNbl e£, HAH *HKW, HAH S-BAO, HAH Up K bi, HAH MAAIIK, HAH UJHpOTA, HAH lAAb, HAH XAbl, HAH JKNOCTb, HAH A^blKfc, HAH HHA nvvAKiiAA CHMb. Ako mesto starocerkvenoslovanski pravilno večalo. Prim. v pogl. VIII: XepcoNA aombab maovjhh ce tovj jkhaobbcivfeh EeC6A'6 H KMHTAMbb, OCMb 46CTHH np-fcAOJtlb rpAMATHKHt€ H 0Tb TO TO pA^OVJUb BOAHH BbCnpHKMb. CAMApijHHNb ¡K6 N-feKOH T0\J »HK-fellie . . . npHHiCb KIJ H TU CAMAp-fellbCKbl, nOKA7,A ICUOV. H HCnpOUJb K> OVf Micro 8 —88 —S. V prvotnem tekstu so manjkale pač le tri zadnje črke, kar je umevno, ker ne stoje nikdar na začetku besed. Prim. tudi imena črk: jera, jery, jerb. Rz — rb v imenih stoji morda v zvezi s pogosto pisanim ra — rb v drugih slučajih, ki jih silno povečuje zlasti svojevrstna grafika trzt — trbt za so-nantni r. Drugo mesto, ki našteva posamezne črke in ki ni izpisano v vseh rokopisih,1 je očividno pokvarjeno: . . . nHCIUčNA CAOBONCKAA ... A, K, K, A, X (hiland. A, E, B AA* AO A)... no CAOBiHClOf A^blK^ CH' B, JK, % A, H, H, HI, 1, UJb, Mb. ■h, u, i«, m, a. Mogoče je celo, da tega mesta s podrobnim naštevanjem posameznih črk ni bilo v prvotnem tekstu, gotovo pa ga ni moglo biti v ohranjeni obliki. a, i je seveda lehko popraviti v e, h, b. Pomen kratic uib, Mb ni prav jasen: nanašajo se najbrže na z — b. Abicht2 je mislil na ■l ujHpoKi in b maaz. V resnici imenuje Maksim Grek z se-ahki, a b UAAi.3 Izpuščeni bi bili črki zi in pa zopet ki pa stoji na početku, ki je brati: a. e, k ao s. Seveda bi po tem dobili 15 črk, pa ne more biti dvoma, da moramo tu a za h odšteti, ker ni to noben slovanski glas; saj morajo biti tu le znaki, ki so „no caobcnck^ a^mkV", „no caobcncu-bh psHH". To bi tudi predvsem govorilo za poznejšo interpolacijo drugega mesta. Kar se tiče zadnje črke v alfabetu, je to najbrže bila 3€ in ne §€, ker imamo na prvem mestu naštevanja po besedah povsodi a, ravno tako pri naštevanju posameznih črk v obeh rokopisih, moskovske duhovne akademije in v hilandarskem, in ker je končno „ao a" hilan-darskega rokopisa najbrže za „ao a". Po tem takem bi dobili res 14 črk za slovanske glasove, ki jih potrjuje tudi paleografska in linguistična znanstvena analiza: C, 36, ■V, 4?, UJ, 8, «S, B, A, P», §€, 3€. Preostane nam torej 24 grško-slovanskih črk, med katerimi ni dveh — | in ip —, mesto tega pa je jedna — M — 1 Nahaja se tudi v hilandarskem tekstu, v katerem imamo tudi pripomnjo: csst bo eijie ¡kheh, hjk6 c»t eha^ah (H^b). Gl. Lavrov, Zbornik u slavu V. Jagiča str. 557. 4 Abicht, Arch. f. slav. Phil. XXXI 213. 3 Jagič, Razsuždenija str. 605. pridejana. Da dobimo število 24, moramo tedaj ne le vključiti t), temveč šteti še oy kot posebno črko, kakor je to tudi pri u neobhodno potrebno. Da je to brez ozira na red grškega alfabeta mogoče in celo zelo verjetno, vidimo iz Hrabra samega, ki pripisuje tudi Grkom J8 pismenk; da pa dobi to število, mora k znakom za črke in številke prišteti še dvoglasnike (11 j.AKorAACNhiH^O- Razen tega stoji oy po t, kjer bi moralo stati v. Sicer pa imata oba ta dva znaka v in o + v isto številčno vrednost in v spomenikih mnogokrat tudi isto glasovno veljavo u (prim. izd. cod. Mar. str. 422 in izd. glag. Cloz. str. 28). Ako bi dopustili, da se naj vsled kakega nesporazuma šteje AK mesto >88 med slovanske pismenke — nota bene pa na prvem mestu pri Hrabru manjka — in da se naj tudi oy ne šteje, tedaj bi imeli samo 22 grških črk, ki bi jih ne vedeli s čim popolniti, kajti | in t to gotovo ne moreta biti. Da je -88 in Ž8 smatrati za enoten izraz odgovarjajočih glasov, dokazuje tudi najstarejša glagolska pisava, v kateri je drugi del navideznih dvoglasnikov manjši in torej sestavni del cele zveze. Pri nosnikih sta dela tudi združena, pri u in y pa je videti pač vzorec grške pisave. Manjše druge dele je pri imenovanih vokalih lepo razločevati v kijevskih odlomkih. Pri u tam sicer ni več po večini v drugem delu 0- ali 0* , t. j. gr. v; pač pa je drugi del manjši, a sled stare oblike znaka se je ohranil še po faksimilu na tab. VII b 11 v kratici hu ali na tab IV a 21 v besedi upivanije in drugje, n. pr. na faksimilu iz Assemanijevega evangelistarija pri Črnčičevi izdaji.1 Vse tedaj vede k zaključku, da moramo že Konstantinovi glagolici pripisati neki znak za grško d-. Imamo pa zato še neki drug povod, ki rešuje tudi uganko, kako naj črki, čije izhodišče je grško odgovarja ime ,,pe', ter mesto med © in "V. Kakor znano in kakor tudi Hraber popolnoma jasno pripoveduje,2 sledi glagolska abeceda najprvo grški (vklju- 1 Prim. tudi Jagic, Glag. pismo str. 201—2 in 215 ter Vondrik, Glagolita Clozuv str. 28 si. a (KoHCTAHTHNz) CZTBOjm TfHAeCATb MHCMeilT. H VVCMb. WRA XGW flO •ihhX rpehlckti^c rihcmen^, wba jkb no caom:n'civfeh p-feih. $ npibaro »e haieh^ no rp6hbckx. vvhh Seiv aaa, a cch az,z. C5 aza tahatz WEoe. h tak0*e whh nOAWGAbUie CA iKHAWE'CKblUb nMCMONGMV» CZTSOpHUJA, TAKO H Cl rpe'lbCKblMb. čeni so v njo le Kf, 36, za slovanske b, ž, dz in M za grški glas /), potem pa se vrsti pretežna večina znakov izven grškega alfabeta, pouzročenih vsled glasovnih razlik med grščino in slovanščino, in sicer najpreje konzonanti, potem vokali. Od konzonantov so to po „pe" "V, W, Lil za c, č, i. Že Vondrak1 je opozoril na to, da š ne stoji poleg s, kakor i poleg dz — z, temveč da je uvrščeno po c, kateremu je pridruženo č, kakor je to v orientalnih semitskih abecedah, hebrejski, samaritanski i dr., kjer je tudi najpreje sade (Vondrak piše tzade) za emfatično .s in potem še le šin V. za š. Razen tega je tudi podobnost oblik obojnih znakov — v glagolici in v semitskih abecedah — neovržna ter gre pri š celo tako daleč, da izpolnjuje odgovarjajoči znak v sama-ritanščini ravno tako kakor v najstarejši glagolici le gornjo polovico vrstnega prostora.2 Paralelizem med semitskimi abecedami in glagolico pa gre bas na tem mestu še dalje, tako da ni več mogoče misliti na navaden slučaj. Neposredno pred sade stoji namreč tudi v semitskih abecedah črka z imenom „pe" in glasovno vrednostjo f ali p z ozi-rom na to, ali se nahaja pred njo vokal i dr. ali ne.3 Vrhu tega imata pe in sade v hebrejščini v svoji t. zv. finalni obliki, t. j. na koncu besed, torej z leve strani pogledano — na početku, številčno vrednost 800 in 900,4 kar natanko odgovarja mestu glasolskega pe z veljavo 800 ter sledečemu ci z veljavo 900. Tudi glede oblike stoji finalno sade p z ravnim spodnjim koncem bliže glagolskemu V nego sicer rabljeni znak X s koncem zavitim na levo.6 Kakor sade nastopa tudi pe v dvojni obliki — finalno ^ in nefinalno S — s to razliko, da je finalni znak bolj oglat in daljši. Seveda . bi hoteli imeti kako rokopisno obliko sredine IX. stol. iz Carigrada, samostana Olimpa v Mali Aziji ali pa Hersona. 1 V. Vondräk, Zur Frage nach der Herkunft des glagolitischen Alphabets (Arch. f. slav. Phil. XVIII 552). 2 Vondräk 1. c. XVIII 553 in XIX 180. 5 Prim. H. Strack, Hebr'. Grammatik S. 6.; G. Beer, Hebr. Grammatik S. 27 (Samml. Göschen Nr. 763). Drugega mi ni na razpolago. 4 C. Faulmann, Das Buch der Schrift S. 81. 6 Posebno kakor se piše n. pr. v kijevskih odlomkih V. 6 Prim. k temu tudi Arch. f. slav. Phil. XIX 180. To hebrejsko ps tvori po mojem mnenju most od glagol-skega do grškega -O- katerega koli načina pisave,1 kajti vsako grško # je bolj oblo, zaokroženo in eliptično (prim. tudi ❖ na faksimilih Assemanijevega evangelistarija). Znak •8» je kontaminacija grškega theta in hebrejskega pe: od prvega ima strnjenost glavne linije in prečno črto, od drugega oglatost in potegnjenost cele oblike. V rezultatu je lehko tudi le izpopolnjeno hebrejsko pe, težko pa bi bilo pojasniti neposredno pot od grškega -O* do "fr. Kar se tiče glasovne vrednosti je šin identičen s slovanskim i, pri sade je od emfatičnega s zelo blizu do dentalne afrikate c, pe pa je moral v svoji veljavi brez punktuacije (točke v sredi oblike) kot labiodentalni f zelo napominjati tedanji dialektični izgovor grškega .'>. Tako bi imeli glagolski konzonantni znaki, ki slede po grškem delu abecede, v glavnem za svojo podlago hebrejsko-samaritanski alfabet. Izhodna točka je bil pač glas š, ki ga ni imela grščina, ki pa ga je Konstantin poznal iz orientalnih jezikov; zato se je tudi glede označbe k njim zatekel. Da pa se nova abeceda kombinira iz drugih, vsaj dveh, zato imamo dokazane analogije kakor n. pr. v koptščini, kateri je tako isto podlag3 grščina, za glasove, tej neznane, pa demotska pisava, kar je omenjal že svoj čas Miklošič. Prim. še sestavo Vulfilovega gotskega alfabeta. Da pa je na enak način tudi glagolici poleg grščine še drug vir, orientalni semitski alfabet, ima svojo oporo ne le v historičnih sporočilih, po katerih je bil Konstantin nedvomno učen orientalist,2 ne opira se dalje le na podobnost znakov, tudi vsi drugi pripadajoči momenti kakor sorodnost glasov, red znakov, številčna vrednost in deloma celo ime prve črke, „pe" govore za to. S tem pa je seveda ovržena teorija, katere se še danes mnogi slavisti krčevito drže, da je treba glagolico do zadnje pičice izvesti le iz grške pisave. Toda zapirati oči pred gori navedenimi momenti, ne priznavati vsaj v bistvu glavnega dejstva, bila bi neka neosnovana in trmoglava hiperkritičnost. Da se je doslej zlasti od strani, 1 Prim. Jagič, Glag. pis'mo str. 85 in 87 ter ib. faksimilia raznih grških pisav. 1 Prim. pripomnjo 2 na str. 12. Razprave. 1. 11 ki so iskale vire glagolici v najrazličnejših alfabetih sveta,1 postopalo precej nekritično, o tem seveda ne more biti dvoma. Lovile so se predvsem le razne podobnosti v znakih brez prave metodično kritične utemeljitve in omejitve še drugega nego grškega vpliva po kakem kritičnem principu. Ne samo podobnost poljubnega, večjega ali manjšega števila znakov, temveč predvsem neki notranji razlog, neka psihološka nujnost za odstopanje od glavnega grškega vira in pa fonetična sorodnost mora tvoriti podlago dokazovanja. V drugem poglavju hočem poskusiti, pokazati s tega stališča še na neke druge negrške elemente v sestavu gla-golice. Za sedaj pa se mi je na kratko vrniti še k „pe" — «fr. Ako "fl" res izhaja iz grškego ©, bi se moglo reči, zakaj ga ni Konstantin uvrstil na svojem mestu po grškem alfabetu. Toda Konstantin je tudi v nekem drugem podobnem slučaju postopal po svoje, neodvisno od grškega alfabeta in v skladu s hebrejsko-samaritansko abecedo. /Vf za y ni uvrstil po y, ampak ga je postavil po obojnem i pred k, kakor je tudi v hebrejsko-samaritanski abecedi jod pred k. Da je tudi to moglo dati povod za nameščenje znaka in ne le fonetična sorodnost j z i, kakor se navadno misli, za to bi govorilo tudi razmerje oblike znaka z ene strani po Jagiču do grške ligature yt, z druge po Vondraku do samaritanskih znakov za jod "L2 Nedvomno je sled y v starejšem tipu glagolskega ^f tako neznaten, da se more zopet vsaj o nekem skupnem vplivu obojnih virov govoriti. Jagič je sicer mnenja, da stoji grško & v glagolici na svojem mestu, celo s številčno vrednostjo 9, ker je vpo-rabljeno za &>,3 ali to ne more veljati, ker odgovarja gla-golsko Oo v tujih izrazih praviloma le grškemu £.4. Tudi 1 Literaturo o tem gl. do ok. 1910 pri Jagiču, Glag. pis'mo v I. pogl. Istorija izučenija glagolizma. * Prim. Jagič, Glag. pis'mo str. 88 in Vondrak, Arch. f. slav. Phil. XIX 176 si. ' Prim. Jagič, Glagol, pis'mo str. 87 in Vondrak, Arch. f. slav. Phil. XIX 186. * Prim, samo izraze z začetnim C v evangeliju: ZalJouXtiv — zogr. Mat. IV 15 7,euA-b zarvaonI;, Zaxyaia; — zogr. Luk. XIX 8 '/.akk^oi, Zapi — ass. Mat. I 3 7,A(ia, Za^sp!«« — zogr. Luk. I 5 7,AXApii-b. Zsj&Saio; — zogr. Leskien, pa i Beljajev in Amfilohij vežejo ^ s i,' seveda v kursivno-minuskulni obliki. Sporadično c^nh za e&vr, pri Joanu eksarhu ne prihaja v poštev proti slučajem identificiranja # s/v cerkvenoslovanskih spomenikih. V grško-slovanskem t. zv. cirilskem alfabetu se je grško 0 sploh vseskozi izvedlo ter zadobilo glasovno veljavo f (prim. rus, -Ooma = oua). Vprašanje je seveda, kdaj se je v gla-golici izvršila zamena & s t. Da je bilo d- v Konstantinovi azbuki vpoštevano in sicer na svojevrsten način kot „pe" — fl», mislim, se je dalo ugotoviti, ker drugega izhoda iz danih premis, kakor se 2di, niti ni. Gotovo pa je moralo že jako rano, še v moravo-panonski dobi glagolskega pis-menstva z ene strani, kakor kažejo kijevski odlomki, °Eh kot neprikladno za slovanska usta glasovno sovpasti s (p ter postati tako znakovna dubleta za isti glas/; z druge strani pa se je morala v starocerkvenoslovanski grafiki obenem izvršiti tudi izprememba, neke vrste korektura ali nova redakcija, ki je substituirala za grško & refleks v narodnih slovanskih izposojenkah t. Dasi so se nahajali taki primeri predvsem med južnovzhodnimi Slovani (prim. pri Joanu eksarhu taaaca), je vendar bila najugodnejša sredina za omenjeno substituiranje zapadni moravo-panonski svet s svojimi zapadno latinskimi vplivi. Vse glavno starocerkveno-slovansko književno delo se je tam izvršilo — saj nam pripoveduje legenda o sv. Metodiju v pogl. XV, da sta skupno s Konstantinom prevela psalter, evangelije, apostol in „izbrane cerkvene službe", Metod sam pa je prevel „homoka-noni" in „OTkHbCKWA KNHrii" ter z dvema „popoma skoro-piscema" „ki Bip^-t kicia KNHrii HcniAttb, ^a^ku makak-sh", kar je bilo pač t. zv. parimejnik in morda še kaj (del prorokov i dr.). Ta program potrjujejo tudi ohranjeni glagolski spomeniki in v primeri z njimi tudi cirilski. Ne more biti tedaj ničesar nemogočega, ako so se tu pri označenem vse-kako intenzivnem knjižnem delu izvele kake poprave bodisi v metodah prevajanja iz grškega, bodisi v sestavu Mark. I 20 z^eca^a, Ct^utr[i — zogr. Luk. VI 15 t,haota, /opo^iel — ass. Mat. I 13 2,0p0kaec-al>. 1 A. Leskien, Zur glagolitischen Schrift, Arch. f. slav. Phil. XXVII 162; Jagič, Glag. pis'mo str. 83 in 99. prvega Konstantinovega elaborata glagolske azbuke, ki je nedvomno morala eksistirati tudi kot poseben traktat, ker bi si drugače ne mogli objasniti njenega postanka, reda, številčne veljave in imen črk, kar vse sledi že iz Hrabra. Pri njem beremo tudi naravnost pripomnjo, da se je Kon-stantinovo delo popravljalo: aijje ah kto pisetb, iako n-fcCTb ^CTfCHAt (seil. KomCTAIITHIIi) AOEfrfe, AA TUlUTi CA ilOCTflAAlOTb H (IlJe/ WTK-6TA (»CHCUI CHMZ . . . JfAOEfc GW «Tb flOCA^JKA« tlOTKO-pHTHj Ne*e npiKoe rampHTH. Kak pomen ima znak, ki se pogosto stavi nad t zu & v zografskem kodeksu v obliki na zgoraj odprtega polkroga, zakrivljene črtice ali apostrofa (prim. na prvem faksimilu pri izdaji teo<)>hae sukali po Grunskem* toma na 1. 19 poleg *oma na 1. 286), ni pojasnjeno. Misliti na lat. th po Grunskem ne gre, ker se protivijo temu drugi primeri. Vkljub temu se je težko izogniti domnevi, da stoji to vendar le v neki zvezi z označbo £ — th. Vsekako je potreben o tem še nov študij nadčrknih znakov v zografskem evangeliju po originalu. Pripisovati diakritični znak že Konstantinu, nimamo seveda nobenega povoda. Za me je v njegovi azbuki sledila po O pred *V po hebrejsko-samaritanskem vzorcu črka „pe" — «Eh s številčno veljavo 800 in vporabo za & tujih izrazov, ki pa je že v moravo-panonski dobi postala dubleta k , med tem ko se je za tuje & — th uvel slovanskemu narodnemu refleksu za to odgovarjajoči t, kateri se je pozneje na jugu zopet moral umakniti grško-slo-vanskemu ■«■ —f. 2. Zmisel nekih negrških elementov v grškem delu glagolice. Ze J. Grimm je opozoril na nekaj črk v glagolici, ki so obrnjene na levo in ki kažejo na zvezo z načinom pisanja od desne na levo, kakor je to v semitskih abecedah.3 Kot take je zaznamoval i, 3 in 9. Ker zavzema grško mi- 1 Pred tem se govori o „slovenskih pismenih", za tem pa o tekstu grškega prevoda sv. pisma. a N. Grunskij v „Priloženije" k „Očerki po istoriji razrabotki sin-taksisa slav. jazykov" str. 271. 8 J. Grimm, Göttinger gel. Anzeiger 1836. I 325. nuskulno o le gornjo polovico vrstnega prostora,1 je jasno, da je § sestavljeno iz dvojnega o po analogiji znaka 3; 3 pa je zopet s svoje strani poslužilo za substrat znakoma § in deloma tudi & in q. Oboje, 3 in 3, je končno še vključeno v ligaturah na nosne vokale 36 in 3€. Preostane nam tedaj govoriti le o znakih in 3. O kaki podobnosti glagolskega h z grškim minuskul-nim in kursivnim x ne more biti govora; zlasti ni ta, kar je vendar najbolj tipično za glagolske črko, nikdar na dva kosa razsekan:2 tako se piše le še hebrejski kof p. Ta kof sledi neposredno po sade ter pripada tako onemu delu hebrejske abecede, ki se je vtisnil v glagolici po ut. O zvezi glagolskega znaka s hebrejskim je zadnji podrobneje pisal Vondrak,3 ne da bi seveda podal pri tem kake utemeljitve, zakaj je Konstantin opustil grško x. Razlog za to je moral biti fonetičnega značaja. Že pri M smo videli, kako je Konstantin pazil na grški izgovor, da je za poseben glas ustvaril celo novo črko. Tudi 5wmxa ni bil vseskozi enoten glas: pred palatalnimi vokali se je izgovarjal kot palatal; nasprotno pa se je slovansko k moglo nahajati le pred velar-nimi vokali (u, o, o, y, z, a). Kakor Katera se je različno glasil tudi hebrejski kaf: pod gotovimi pogoji je bil to h*; pač pa se ni izpreminjal v izgovarjavi kof, ki je glasovno predstavljal zadnjevelarno emfatično k. Zanimivo je, da se je tudi pri starih Grkih rabil «otm le pred o, v, qo, «, dokler ga ni nadomestil /.sbnta.5 Glagolski znak za e — 5" s podaljšano gornjo srednjo črtico in ključico na koncu, kakor se piše v kijevskih odlomkih, je po obliki identičen s starohebrejskim in sama-ritanskim he, o katerem je razpravljal tudi Vondrak6 in na katerega napominja tiskovna samaritanska oblika dasi je 1 Gl. Jagič, Glag. pismo str. 88 in tab. I grških faksimilov. 8 Gl. Jagič 1. c. 8 Vondrak, Arch. f. slav. Phil. XVIII 552 in XIX 179. * Strack, Hebr. Gramm, str. 2; Beer, Hebr. Gramm, str. 27 si. s Prim. Handbuch der klass. Altertumswissenschaft I 423. 6 Vondräk, Arch. f. slav. Phil. XVIII 554. Prim, tudi Dobrowsky, De antiquis Hebraeorum characteribus dissertatio. Pragae 1783. Knjižici so priloženi „Characteres e codicibus manuscriptis: Hebraici. — Samaritani". že nekoliko izpremenjena proti starejši rokopisni. Z grškim minuskulnim in kursivnim znakom za s nima glagolsko 3 tudi s pomočjo ligatur nobene podobnosti, ker je tipični gornji del za se zaključen in obrnjen ravno narobe na desno.1 O zunanji oblikovni identiteti glagolskega in semitskega znaka ne more biti tedaj nobenega dvoma; gre le še za notranji razlog, za zmisel opuščenja grškega e. Med grškim e in slovanskim e je moral Konstantin občutiti razliko, ki je obstajala v svojevrstnem palatalnem značaju slovanskega e, tako da se v stari cerkveni slovan-ščini na početku besed ni mogel nikdar izgovarjati brez t. zv. prejotacije med tem ko v grščini ravno te ni bilo nikjer. Drugo je vprašanje, zakaj je segel Konstantin baš po semit-skem he, ki je bil prvotno nezveneči laringalni spirant (grški spiritus asper). Toda zveza z e je bila že iz pradavnine dana, ker se je iz tega razvil tudi grški e. Z druge strani je moglo he na koncu besed (finalno) že v hebrejščini zaznamovati e.2 Ev imenu črke he se je izgovarjalo ozko. V samaritanščini so laringali kot glasovi sploh izginili,3 pa je znak za he, ki se je imenoval tudi i, označeval e in med dr. celo ja.* To in pa dejstvo, da se je Konstantin, kakor smo videli, zatekal k semitski abecedi, kadar mu po njegovem mnenju ni zadoščal ali dovolj odgovarjal grški alfabet, bi moglo tvoriti most med glagolskim e in semitskim znakom za he. Mogoče pa je tudi še, da je Konstantin zvezal zaznamovanje prejotacije slovanskega e neposredno s he v veljavi e ravno radi h v he. Na to bi mogla navesti zanimiva raba grških spiritusnih znakov v kijevskih odlomkih, ki je pri e povsem drugačna nego n. pr. pri i in pri večini drugih samoglasniških znakov. Na početku pišejo namreč kijevski odlomki redoma J* z znakom za spiritus lenis, nasprotno pa 3 z znakom za spiritus asper. Prvo se nahaja na početnem e v dvanajstih slučajih in sicer v besedah: jego tab. III a 6, 8, VII b 18; jesi Va 3, 11, 15, VI a ' Gl. Jagič, Glag. pis'mo str. 87 in tab. I grških faksimilov. 8 Strack, Hebr. Gramm. str. 2; Beer, Hebr. Gramm. str. 30. 3 C. Brockelmann, Grundriss der vergl. Gramm. der semit. Sprachen I. 17; Vondrak, Arch. f. slav. Phil. XVIII 554. 4 Vondrak, 1. c. str. 551, 554, 556. 3, 22, VII b 3, VIII a 6, 13; jesti VII b 3. Le na enem mestu imamo obratni spiritusni znak v jesi tab. VI a 18; to je pač pomota vsled obilne rabe tega znaka; sledi pa tudi o z istim znakom. V šestih primerih je spiritusni znak izpuščen: ježe tab. III b 8, jesi V a 8, b 16, 18, jesmi V a 20, b 3. Na štirih izmed njih stoji nad e znak akuta, o čegar pomenu tu ne morem razpravljati. Kakor na e tako stoji tudi na p v enem iz obeh nahajajočih se primerov isti spiritusni znak: j$že tab. V a 15; v drugem slučaju je znak izpuščen: jV tab. VIII a 6. Nad jo, ki se nahaja tudi le na dveh mestih, ni nobenega znaka. Pri drugih samoglasniških črkah kakor za o, u, pa tudi i in e-ja — izjemo dela le a — je običajen samo drugi spiritusni znak in sicer nahajamo o 45 krat z znakom, 8 krat brez znaka, u 10 krat z znakom, 1 krat brez znaka, i ok. 90 krat z znakom, ok. 10 krat brez znaka, e—j a 8 krat z znakom, nobenkrat brez znaka. Pri a se nepričakovano stavi isti znak kakor pri e: apostolu tab. III a 20, apostoli IX 19, anfeli VIII b 6 in najbrže tudi IX 18, a Vb 13, VI b 5, 16, 1X2. Izpuščen je znak le enkrat: apostoli tab. VIII b 8. Izjemo pri a bi bilo mogoče razlagati s posnemanjem grške grafike po primerih kakor a-fj-e^o? in aro tjudeiskv spi sami. Be že i napsant>e nap'sano nadi nimh' kinigami eliniskami' i rimb-skami t evretskami* st e esti crb ijudelski. V marijanskem kodeksu in v Assemanijevem evangeliju ni po izdajah sodeč na tem mestu nobenih nadvrstnih znakov. Sploh so vsi drugi spomeniki proti kijevskim odlomkom in zografskemu kodeksu tudi v tem oziru mlajši, pa se to v njih polagoma izgublja ter zadobiva novejše sekundarno lice.2 Z opisanim paralelno teče v spomenikih raba glagol-skih dublet za i: "S — T in 8. Med tem ko se v spomenikih s starejšo grafično tradicijo še dobro vidi njih različni pomen, se pozneje to polagoma popolnoma izgubi. Navedene dublete pa stoje tudi sicer v tesni zvezi s tukaj obravnavanimi vprašanji, tako da spadajo po vsej priliki celo po svojem postanku sem. Ker vsebujeta znaka S in T nedvomno enoten tip in ker tudi po številčni vrednosti glagolska azbuka le dva znaka za i S —10 in 8 — 20, razlikuje, moremo za prvotno glagolico govoriti samo o dveh i, pa se običajno misli, da je iskati v njih ravno radi njih dvojnosti 1 Grunskij 1. c. str. 267 in Kijevskije glagolič. listki (Učen. zap. Jurjev. univers. 1904, Nr. 5, str. 19 si., zlasti 31 in 33). — Zveza z grško grafiko se v kijevskih odlomkih vidi še na zanimiv način v vporabi t. zv. si«v enako kakor Mark. I 4 töani za 'icoavvvjs, Luk. V 14 iereovi za tepeic, ali Luk. XVI 8 tko-noma za olv-ovo^o;; Luk. VI 15 zilota za ftqXorcfc, Jo. XII 20 ellini za "EXXr(v enako kakor Mark. I 6 äkridi za äxpt;, Jo. XIX 13 litostrato za XiO-octptuTo;, ali Jo. XII 13 finikz, za ?oivt5, Luk. III 30 eliekimovfc za 'EXi«xei[A, Luk. X 32 leuY'itz za Xe-ui-njc; Luk. I 19 Gavriih za TaßpiviX enako kakor Mark. V 22 iam za 'lastpoc itd. Moglo bi se seveda reči, da je Konstantin grško dvojnost y — i (pravilneje bi bilo govoriti o če tvornosti grafičnega izraževanja i v grškem) vporabil za neko razlikovanje v glagolski grafiki brez vsake zveze s čem enakim ali podobnim v grškem. Toda proti temu govori z ene strani zmisel Konstantinovega odstopanja od grškega alfabeta tam, kjer je bil za to podan kak fonetičen razlog, z druge strani pa tudi oblikovno ni mogoče znaka 8 drugače nego le nasiloma izvajati bodisi jz t], bodisi 1 Jagic, Glag. pis'mo str. 85, 87, 90, 190-1; Leskien, Zur glagolit. Schrift (Arch. f. slav. Phil. XXVII 164). 2 Jagic, Arch. f. slav. Phil. XXIII 116. iz t.1 Lažje je z znakom 5?, ki ima isto številčno vrednost kakor grško ». Kakor vidimo na prvem faksimilu z mi-nuskulno pisavo pri Jagiču, se piše i" z dierezo tudi na početku besed; na spodnjem koncu pa se konča navpična črta s ključico, oziroma malo v precej oglatem kotu na desno zavito črtico. Iz teh elementov bi slednjič ne bilo nemogoče sestaviti glagolskega 5?, kakor misli to tudi Jagič: pikama bi odgovarjala krožka, dolnjemu koncu levi kot. Da se je glagolski znak v resnici tako pisal, da sta se najpreje napravila krožka, potem levi kot in na zadnje še le poševna, na desno se spuščajoča črta, nam lepo kažejo kijevski odlomki n. pr. na tab. III b 7 v besedi pros.mz. V odlomkih vidimo tudi prehodne oblike med 5? in T, ki so nastale na ta način, da se z ene strani nahaja pri T spodaj črtica, tvoreč bolj ali manj izrazit kot, n. pr. na tab. VIII a 9 v besedi milostijo, z druge pa konča leva poševna črta bolj ali manj desno od ogla, n. pr. na tab. VII b 4 in 17 v besedah sitvor.h in sitvont: i dr. Včasih je naravnost težko odločiti, ali imamo opraviti z 5? ali T, kar se deloma vidi že iz Jagičeve izdaje, posebno dobro pa je opazovati to n. pr. na tab. Vb 6 v besedi našihi ali VI a 24 našim/., VI b 10 očistiti, VIII 1-4, 9-10 itd. Vkljub opisani možnosti izvajanja znaka 5?—T iz grškega i, pa se za primerjanje nehote vriva tudi starosemit-ski jod Z , katerega obris je glagolskemu nedvomno mnogo bližji nego grško minuskulno i'. Govorila bi za to tudi glasovna veljava znaka 3? —°P, ki se je, kakor moremo sklepati iz spomenikov s kolikor toliko ohranjeno staro grafično tradicijo, pisalo po vokalih in na početku besed (prim. ime črke iže) in ki je tedaj izražalo neko več ali manj prejotirano ii, oziroma i i. Takega izgovora i grščina ni poznala in še diftongi z /, v katerih je nastopalo i kot i, so bili že davno pred IX. stol. postali monoftongi. To potrjuje tudi ne le pisava zografskega evangelija v slučajih kakor Mark. V 22 lairz za 'Jič-.ps;, Mat. IV7 21 lekova za la-z-co,'}, Mat. XVI 14 ieremijo za 'Isps^ia;, Luk. V 14 iereovi za 1 Gl. minuskulne in kursivne oblike od v~1 pri Jagiču, Glag. pis'mo str. 85 in 87 ter na faksimilih iz grških rokopisov. fepeii, Mark. VII 3 ijudei za louSaloc, Jo. XIV 22 ijuda za 'Ioöiati, Mat. III 13 tor'dana za 'IopSavv;;, Mark. I 4 toanz za Iwätvvrj? itd., kjer v stari cerkveni slovanščini nimamo v po-četku ja—je—ju—jo ampak ia — ija — ije — iju — io; na isto kaže še dandanes n. pr. rusko ijunu —ijuk za EoiXi? — '.oivi;, kar je zopet s svoje strani iz lat. junius—julius.1 Pri 'frjaoi? imamo po indeksu k marijanskemu evangeliju le kon-trahirano icoyei, kakor je izpisano v marijanskem tekstu Mat. XXVI 50. Jagič naravnost pripominja: exempla scripturae iisust aut tisusi absunt. Po navadi se piše ime, tako tudi v zografskern kodeksu, le kot kratica. Na podlagi navedenega bi imeli tedaj razlog, dopustiti tudi pri S? neki vpliv orientalnega elementa, pa bi se nam tako zopet nudil vsaj slučaj kontaminacije med grškim in starohebrejskim znakom, ki smo jo mogli ugotoviti že drugje. V nasprotju z S? —T se je 8 prvotno pisalo po kon-zonantih ter je izražalo i, oziroma 'i, ki je sicer kolikor toliko palataliziralo spredaj stoječe konzonante — slučaje s prvotnim j po konzonantih puščam tu seveda na strani — in ki se je tedaj od prvega i razlikovalo ravno s tem, da ni bilo prejotirano. Verjetno je celo da se že v tedanji stari cerkveni slovanščini kot južnoslovanskem narečju ni kazala več ista moč palataliziranja po i, kakor je to nedvomno bilo v praslovanščini in kakor se je to še v večji meri razvilo n. pr. v velikoruščini in v poljščini. Grščina je sicer tudi poznala palatalizacijo velarnih konzonantov pred i, ali to je bilo druge vrste palataliziranje nego v slovanščini. Različno grafično funkcijo dublet za i, v kolikor se je to dosedaj dognalo, jasno kaže codex zographensis. Leskien in Vondrak enako učita, da se rabi tu S predvsem na po-četku besed, "E in T po vokalih, 5 po konzonantih.2 Isto razlikovanje med početkom in mestom za konzonanti je opažati še n. pr. v praških odlomkih na 1. I b.3 V drugih glagolskih spomenikih se pojavljajo že več ali manj sekun- 1 Prim. Vasmer, Izv. otd. russ. jaz. i slovesri. akad. nauk XII 2, str. 235 si. * Leskien, Handbuch 6, str. 8; Vondräk, Altkslav. Gramm. \ str. 51. * Prim. dostopni mi faksimile pri Šafarikovi izdaji in isto opazovanje pri Grunskem, Kijev, glagol. listki II 22. dame črte z več ali manj prozornim prvotnim stanjem.1 Posebe je treba razpravljati o kijevskih odlomkih. Po pri-pomnjah Vondraka in Grunskega bi se zdelo, kakor da vlada v njih v bistvu drug princip nego v zografskem kodeksu in bi bilo nemogoče na podlagi obeh spomenikov sklepati o prvotnem. Prvi splošni vtis je namreč, da se v kijevskih odlomkih z ene strani po konzonantih pretežno piše T, z druge pa na početku besed pogosto 8. V resnici je razmerje približno tako, da stoji ok. 70 slučajem z 8 po konzonantih nasproti ok. 300 slučajev z T, ok. 90 slučajem z S —T na početku pa ok. 10 slučajev^ z J5. Toda zadnji obsegajo le prefiks iz-, is- in kratici ism, isu, razen tega je le 5krat T na početku (prim. tab. III 21—22 vi, inokosti — \i, ispovedi), tako da moramo tudi gleds kijevskih odlomkov smatrati za početek besed S kot pravilo. V po-jašnjevanje vseh podrobnosti se tu radi pomanjkanja prostora ne morem spuščati. Po vokalih zavzemajo kijevski listki isto stališče kakor zografski kodeks: slučaja z 8 ni nobenega, od nahajajočih se 35 primerov pa odpada le 6 gotovih na 2?. Po konzonantih je nedvomno razvita tendenca razširiti vporabo T; toda slučaji z 8 nastopajo še vedno tako, da je razvidna njih prvotnost. Poleg tab. III a 1 Klimenta beremo v vseh ostalih treh slučajih i (ib. 3, 12, 17); pri tem je ib. 12—13 raztegnjeno i tudi na sosedne besede: Klimentu močeniku tvoemu' simb. Tab. IX 4 je v nadpisu, v katerih so po navadi ohranjene starejše stvari, napisano z večjimi Črkami molitva; z i pa se piše beseda še IIIb 16 molitvo, IVa 3 molitvami in IVa 2 molimi; v drugih primerih nahajamo T. Prim. še tab. III b 19 in IVa 16 milostijp, VIIIb 16 milosthjo, IIIb 8 milostivae; tab. IIIb 22 živote, Vb 16 in VIa 5 života., VIIb 8 života, ib. 20 živem*; tab. VIb 6, VIII b 17, IX 16 prisno itd. V drugih primerih istih besed stoji T, oziroma tudi 2?. Morebiti je videti v razširjenju vporabe T v kijevskih odlomkih vpliv češko slovaškega jezika, ki ima še dandanes pred i obrobno-palatalne d, f, h in f iz r i dr. Da pa je 1 Poročilo o tem gl. pri Vondraku 1. c. str. 51 in pri Grunskem 1. c. str. 20 si. S bilo res prvotno z drugo grafično funkcijo nego 5? —T na početku besed in po vokalih, kažeta tudi imeni za črki, S — iže, 8 pa le i, kar potrjuje azbučna pesem Konstantina presbytera. Zato se S v (že tudi tako dolgo in vztrajno drži v spomenikih, pa bi bilo napačno sklepati iz tega, kakor to dela Grunskij, da se je 2? ustvarilo le za nekoliko besed in sicer veznik in pronomen i ter pronomen iže.1 Zanimivo bi bilo ozreti se z našega stališča še na glagolsko izraževanje vokala y, ali tudi to bi me tu predaleč odvelo. V prvotni glagolici je bilo tedaj najmanje dvojno i z dvojno grafično funkcijo, oziroma v obče tudi z dvojnim glasovnim efektom, eno —"S— na početku besed in po vokalih, drugo — 8 — po konzonantih, česar niti glasovno, niti oblikovno ne moremo zvezati z grškimi razmerami in čemur v grščini odgovarja jedino le dvojnost tj — /, a še to v obrat nem redu. Ali je že v samem početku nastala tudi varijanta T s funkcijo izražanja ii po vokalih, je neverjetno, dasi bi se mogla glede znakovnih dublet navesti paralela nahajanja dubletnih, t. zv. finalnih znakov ravno iz hebrejske abecede. Vsekako je prvotna bistvena sestavina prejotiranega i kot, oziroma trikot, z ostrim koncem na vrhu, kakor nam to več ali manj jasno kažejo glagolske ligature za j a, ju, jo — A, V, Pa naj je T nastalo tudi pozneje, vendar sega njegov pojav že v najstarejšo moravo-panonsko dobo gla-golskega pismenstva. Za drugi i je tipično, da je obrnjena proti vrhu stranica trikota. Iz grščine tega ne moremo razviti, pač pa temu oblikovno popolnoma odgovarja hebrejsko samaritan-ski yajin J7 —v,2 v hebrejščini z repom v spodnjem delu. V samaritanščini se zove črka in ter ima tudi glasovno veljavo i, za hebrejščino nam ni ničesar bližjega neposredno znano, nego le izgovor e v staroindijskih izposojenkah.3 Fortu-natov je iskal vir za glagolska znaka v dolnjeegiptskih kur-sivnih variantah za grško t, od katerih se je ena, ki bi bila tudi po obliki nekoliko podobna, rabila baje le po konzo- 1 Grunskij, I. c. str. 23. ' Prim. Faulmann, Das Buch der Schrift str. 79 sl. 3 Prim. Vondräk, Arch. f. slav. Phil. XVIII 173 in XIX 182-3. nantih;1 toda značaj teh varijant nam ni prav jasen in tudi obliki nista tako sorodni, da bi se hotelo jemati to v po-štev, dasi priznavam, da je mogla biti tudi koptščina Konstantinu znana, kakor bi lehko sledilo zlasti iz novejših Snojevih študij o redakciji grškega originala za starocerkve-noslovanski prevod evangelija2 ter Konstantinovih študij v maloazijskem samostanu 01ympu pred hersonsko misijo h Kozarom in po misiji k Saracenom,3 kjer mu je zlasti tudi bila dana prilika stopiti v stik z orientnim svetom in se ž njim podrobneje seznaniti. Pa o tem še drugje. Za naše gornje vprašanje se mi zdi, da je manj prisiljeno in bolj v soglasju z vsem dosedaj rečenim, ako se ostane — v kolikor je treba odstopati od grškega alfabeta — po možnosti v okviru hebrejsko samaritanske abecede. Za to bi mogel morda pričati tudi še neki čisto zunanji mehanični moment, kakor je to na prvi mah čudno slišati, namreč oblika glagolskega znaka za s — 8, ki je nedvomno narobe i — 8 in vsaj v spodnjem delu proti grškemu minuskul-nemu in kursivnemu a pomnoženo z novim in tujim elementom. V hebrejsko samaritanski abecedi stoji sameh neposredno pred yajin; poleg tega pa se v starohebrejskih in samaritanskih rokopisih dobe tudi oblike, sestoječe iz dveh enako razvitih delov, iz katerih je glagolski znak lažje izvajati nego iz grščine.4 Za tako diferenciacijo proti grškemu znaku je mogel biti i glasoven i oblikoven povod: z ene strani se je a izgovarjalo tudi kot z, česar v slovanščini tedaj nikdar ni moglo biti (prim. zogr. Jo. XIX 39 zmerno za a.uupva i pod.), z druge je bilo grško minuskulno kursivno a, sestoječe predvsem iz krožka v polovičnem vrstnem prostoru in na desno podaljšano črtico, z ozirom na druge 1 Fortunatov, O proishoždeniji gIagolicy (Izv. otd. russ. jaz. i sloves, akad. nauk XVIII 4, str. 229 si.). * Prim. A. Snoj, Staroslovenski Matejev evangelij. Ljubljana 1922. (Bogoslovna akademija v Ljubljani. Razprave II). 1 Prim. Konstantinovo legendo pogl. VII: vb Olibb že šbdb kb Melodiju, bratu svojemu, načetb žiti i molitvu tvoriti bezb prestanija kb bogu, tbkmo knigami beseduje. 4 Prim. Vondrak, Arch. f. slav. Phil. XIX 180 si.; Dobrowsky, De antiquis Hebraeorum characteribus v prilogi: samar. rokopisni znak"^, hebr. 0 ; Jagič, Glag. pis'mo str. 88 in tab. I grških faksimilov. glagolske znake samo za se oblikovno težko vporabljivo. Sicer pa je to zadnje že tudi vprašanje individualne stiliza-cije glagolske azbuke in kot tako vprašanje za se. Na kak napomin eventualne mehkosti s, n. pr. v slučajih kakor vhs'b i. pod., bi se najmanj hotelo misliti. 3. Dosedaj še neomenjeni znaki za slovanske, a negrške glasove v glagolici. Izmed znakov za slovanske, a negrške glasove v glagolici v razpravi dosedaj še ni bilo prilike govoriti o znakih za b, ž, dz in č. Njih postanek iz grških znakov ali ligatur je vsaj neposredno pri vseh nemogoč.1 Drugi nedvomni vir za glagolico, semitska hebrejsko-samaritanska abeceda, pozna od njih le b, tega pa kakor glagolica na drugem mestu in s številčno vrednostjo 2. Jagičeva razlaga iz grške ligature iu/?, minuskulno fiv, ali ¡.in bi bila tu šenajbolj sprejemljiva, ker je ;