271
Šolske stvari.
Iz pregleda šolskih poročil treh gimnazij na
Kranjskem.
Na c. kr. visi gimnaziji Ljubljanski učilo je obligatne in neobligatne nauke 18 u če ni ko v, vrh tega pa neobligatne še 3 drugi; veronauk učil se je po vseh 8 razredih na teden po 2 uri, latinščina po 5 do 8 ur, grščina po 4 do 5 ur, nemščina po 3, slovenščina po 2 do 3, zemljepis in zgodovina po 3'do 4, matematika po 2 do 4, prirodopis po 2, fizika po 3, in propedevtika po 2 uri. Učencev skupaj je bilo 384, med temi Slovencev 291, Nemcev 88, Hrvatov 3, Italijanov 2 — vsi katoličani. Štipendije je imelo 96 učencev. Alojzje-višče je dalo gimnaziji 54 učencev. Preskušnji zrelosti se je izmed 30 učencev 8. razreda podvrglo 23, med katerimi jih je 20 preskušnjo prestalo, od katerih se jih podä : v studije pravoznanstva 9, zdravilstva 2, učitelJ8tva 5, bogoslovstva 4, Zraven teh 4 pa pride v bogoslovske šole še eden, ki je ponovljeno maturo prestal, 7 jih pride brez mature. — Na čelu šolskega poročila stoji spis prof. Sukleja z naslovom: ,;Die Entstehung und Bedeutung des Verduner Vertrages vom Jahre 843 n. Chr."
Na c. k. realni in vis i gim nazij i Novomeški učilo je obligatne in neobligatne nauke 14 učenik o v, med katerimi 4 profesorji frančiškani kot redni uöeßiki obligatnih predmetov, 1 pa je učil neobligatno petje. Učencev je bilo 105 rednih, 1 izvanreden, uni vsi Slovani, ta Nemec, — razen 3 protestantov bili so vsi drugi katoličani. — Preskušnji zrelosti se jih je podvrglo 10, od katerih gred6 v pravoznanske šole 4, bogoslovske 3, učiteljske 3. Od več strani ubožnejsim učencem naklonjena denarna podpora — se bere v poročilu — je privabila več učencev v gimnazijo, tako, da število njih v 1, razredu se je od 25 pomnožilo na 36; brez te podpore bi tretjina teh ne bila mogla se vzdržati v Šoli, in ravno med temi so najbolji dijaki. V tem poročilu je spisal prtf. Ogorek sestavek z naslovom: „Ueber die Abfassung der Lehrbücher".
Na c. k. realni niži gimnaziji v K r a n j i je obligatne predmete učilo 9 učenikov, neobligatno petje je učil učitelj ljudske šole. Učencev je ta gimnazija, ki jej je nekdaj bilo ime „gimnazija s slovenskim učnim jezikom", imela 76, med katerimi 74 Slovencev, 2 pa Nemca, — 17 učencev je imelo štipendije. Profesor Glaser je temu poročilu dodal slovensko pisani ,,odlomek slovensko francoske slovnice po Ploetzovi slovnici", rekoč, „da program samega suhega šolskega poročila ne obsega". Ker se francoščina ne nahaja niti med obligatnimi niti med neobligatnimi nauki, je navedeni sestavek v resnici po besedah g. pisatelja „sila kola lomi" prišel v šolsko poročilo. —
V obče se vidi, da srca gosp. profesorjev niso kaj posebno gorka za spisovanje člankov šolskim poročilom, ker res ni lahko izbrati si naloge, ki ugaja cilju poročilovemu, ki po naših mislih je v prvi vrsti: poučno berilo podati učeči se mladini; v slovenskem jeziku pisane članke pa je že zelö „kulturna" slana vzela.
272