Dopisi. Od Marije Snežne na Velki. Odkar g. nadučitelja Majcena ni več, se je pri nas posebno z ozirom jia šolstvo popolnoma izpremenilo, žalibog na slabo. Pokojni gospod so bili 42 let med nami, v tem času 36 let sami v šoli; otroci naši so se vzgajali v strahu božjem in zraven izvrstno naučili vsega, kar jim je za prihodnost treba znati. Daleč na okrog ni bilo take šole, kakoršna je bila gospoda Majcena; zato so pa tudi stariši drugih župnij svoie otroke kaj radi v šolo pošiljali k Mariji Snežni. Uk je bil slovenski, vrh tega pa se je vsak nemški Se toliko navadil govoriti, kolikor treba, da ga Nemec ne ukani. Vedno so se cmureški liberalni prusaki zaletavali v gosp. nadučitelia, a oni so stali kakor skala. Toda tudi ta skala se je enkrat vendar razrušila, in odtistihmal gre pri nas od dne do dne na slabše. O nasledniku g. Majcena ne moremo govoriti, mrtev Je, in Bog mu bodi milostliiv. Izpregovoriti .hočemo o drugem nasledniku, o sedanjem nadučitelju. Dobil je pred par leti pri nas službo zato, ker slovenski ne zna in ker je slovenščine sovražnik. Bili so vrli slovenski prosilci, ali cmureškemu okrajnemu in graSkemu deželnemu šolskemu svetu ni do tega, da bi se otroci kaj naučili, ampak njemu le gre za to, da se ljudstvo nemči ter da se narodna meja potisne dalje na jug. In v to svrho je bil sedanji nadučitelj najpripravniSa oseba; od slovenskih stariSev rojen, je pred kakimi 25 leti naredil izpit iz slovenščine, potem !pa vedno služboval na Nemškem, ter se navzel nemSkega duha in sovraštva do slovenstva, zraven pa se materinščini svoji tako odvadil, da \o le Se za silo lomi. Otroci se pri njem, ki njih jezika ne zna in noče govoriti ter samo nemški občuje, nauč6 le jako malo. Nadučitelju naSemu pa ni dovolj, da nam sam dela škodo, ki se ne da popraviti nikdar, on hoče to Skodo še potrojiti. Dela namrefi na to, da bi na naši šoli tudi Se bili nastavljeni njegova žena, ki je nekdaj tudi bila učiteliica, in njegova hči, ki misli prihodnje leto učiteljišče dovršiti. Seveda nobena ne zna niti besedice slovenski. Suplentinja, ki jo imamo, bode se brž možila, in tako bi postalo prvo mesto prazno. Drugega še pa ni, tisto bi se moralo Se-le ustanoviti, to se pravi, šola bi morala postati štirirazredna. Da pa se to kmalu zgodi, dela nadučitelj sedaj na vse kriplje. Toda dvomimo, da bo mogel svoje nakane tako lahko izvesti. Povemo mu, da bomo že našli pravo pot. Čemu pa so poslanci? Črnagora pri Ptnju. (Slomšekova slavnost.) SlomSekovih slavnostij je bilo letos že toliko, da lahko rečemo: to je splošen praznik Slovencev. Od vseh stranij prihajajo poročila o leh slavnostih; nekatere so zares velikanske. Na stotine naroda se zbira, da bi poslušal, kako imeniten domoljub je bil nepozabni škof Slomšek in da bi se navdušil v teh žalostnih časih. SlomSekove vrline ga ogrevajo, njegovo irae ga elektrizuje. Ljudstvo samo govori, da še takšnega škofa nikdar nismo imeli; to je bil svet mož, pravi slovenski apostol! Ni čuda torej, da se te domoljubne slavnosti vrSijo sijajno tudi v neznatnih krajih. Crnagora je majhen trg, ali znan je radi Božje poti, kamor prihaja že od davnih časov na tisoče pobožnih romarjev. Prekrasna cerkev, čudovito lepa lega, čarobni razgled, vse to je tako mično in vabilno, da ti ne gre iz spomina in da rad obiščeš ta divni kraj ob vsaki priliki. Taka prilika \e bila tudi dne 7. oktobra. Bil je shod, vrh tega pa srao slavili Se tri praznike: blagoslavljanje prelepe nove šole, cesarjevo 701etnico in Slomšekovo stoletnico. Grnagora je bila ta dan vsa praznična. Cesarske, slovenske in avstrijske zastave so plapolale, možnarji so grmeli dol proti nemčurskem Ptuju, kakor pred petstoleti iz črnogorskega taborja na divje Turke; haloSki godci so igrali cesarsko pesem, krasni >Naprej« in druge. Obhajali smo zares prelep praznik. Došli so gostje iz Stoperc, Žetal, Majšperga, Studenic, Crkovec, Sv. Lovrenea, Hajdine, Ptuja. Gg. učitelji so jako lepo peli. Hvala jim! Solčava-Luče. To je zadnji kot lepe Savinjske doline. Pa najsi je zadnji, vendar se šteje mej prve po svoji lepoti. Pa tudi zapuščen ni tako ta kot, kakor smo videli in slišali. Na Šmihelovo nedeljo ie bila lepa slovesnost v Solčavi in na Rožnivenško nedeljo v Lučah. V Solčavi je prikorakalo črez šestdeset starih vojakov pod poveljstvom pet ia Sestdeset let starega Ošepa, kateri je bil v več vojskah, z godbo v cerkev in je poznej imelo sedemdesetletnico cesarjevo in stoletnico Slomšekovo, pri kateri je o cesarju govoril gosp. kapelan, o Slomšeku pa kmet KlemenSek. Veseli nas posebno zadnji; zakaj mi spoznavamo, kaj lahko vse kmetje dosežejo s čitanjem, ako namesto, da bi po krčmah posedali in za tako slabo vino, ki ga prekupci zdaj v naše kraje pošiljajo, denar zapravljajo, doma berejo knjige in časopise, katerih imamo Solčavčani v veliki množini in sicer same krSčanske, razen starega Prodnika, ki je mej nami s slabim »Rodoljubom«, bela vrana po domače rečeno. Pa tudi Lučani so pokazali na Rožnivenško nedeljo, da so Slovenci zvesti svojemu cesarju. Lepo jih je bilo videti, kako so z godbo >maširali« na čelu jim na konju zapovednik župan Rajmund, ki se trudi za blagor občine in ugleda nažega kraja, v cerkev in po službi božji na odločen kraj, kjer jim je domači dušni pastir razložil pomen slavnosti: cesarjeve sedemdesetletnice in stoletnice SlomSekove, ki je tako lepo opeval naše planine: »Košata Radoha, visoka Ojstrica, Gorjata Rinka in zobata Olševa Povzdigajte Slovencem bistre glave Naj bojo vrli sini Slave! V nebesa kažejo mogočni velikani V nebesa vzdigajmo mi srce in oko Slovencem luč naj sveta vera bo. Le bistrimosiglave,ne dremajmo zaspani Drugim rodom prodani«. Da nismo v tem kotu zaspani, kažejo te slovesnosti in da ne dremamo, je tudi pokazalo se 9. in 10. t. m. v Solčavi in Lučah, ko smo po dolgem pisarjenju vendar prišli do tega, da se bo tu vršilo licenciranje bikov za naše zadruge, ki so kmetom v največjo korist, kar se je že v Lučah pokazalo, ko je zadruga prodala tri bike plemenjake za Slov. Bistriški okraj. Omenjena dneva sta imela v Solčavi in Lučah gg. potovalna učitelja Jelovšek in Bele poduk vsak v svoji stroki. Tega sta se tudi vdeležila načelnik in podnačelnik okrajnega gornjegrajskega zastopa in si pri tem ogledala cesto in pokazala, da se zanimata za naše potrebe. Dragi rojaki, le delajmo skupno za blaginio ljudstva in pokažimo svetu, da smo za napredek — toda brez liberalnega firneža. Zato tudi naravnost povemo, da Kač pri nas nema nobene besede, in je bilo predrzno rečeno na celjskem zaupnem shodu, da »govori v imenu saviniskega prebivalstva, da si želi drugega poslanca in ne več žičkarja«. Naš poslanec je bil in bo Zičkar in s tem basta. Zatorej držimo se besedi in izvršuimo jih v dianju, katere je naš Slomšek zapisal v spominsko knjigo solčavsko: >Povzdigajte Sloveneem bistre glave Naj bojo vrli sini Slave. V nebesa vzdigajmo srce in oko Slovencem luč naj sveta vera bo. Lebistrimo si glave,nedremajmo zaspani Drugim rodom prodani«. Lz Vuzenice. Evo nekaj malega iz stare Vuzenice! Pretečeno nedeljo je naredilo slavno pevsko društvo marnberško izlet k nam v Vuzenico. Čeprav je bilo precej neugodno vreme — začelo je ob štirih deževati — vendar se niso vrli Marnberžani ustrašili pota in vremena, ter so v obilnem številu prišli v staro Vuzenico, nas razveseljevat s svojimi milimi glasovi. V gostilni g. Mravljaka, vrlega narodnjaka vuzeniškega, so nam zapeli prav mnogo pesmic, deloma iz »Lavorike«, deloma pa iz pesrnarice družbe sv. Mohorja. Res, iznenadili so nas s svojiin obiskom, še bolj pa s svojim petjem. Če pomislimo, kako žalostne narodne razmere so tukaj v dravski dolini, in če pomislimo, da marnberško pevsko društvo šteje Se le dva meseca svojega obstanka, se pač moramo po vsej pravici čuditi izrednemu napredku slav. društva. Nismo se mogli zadosti načuditi, da sl. društvo razpolaga s tako izvrstnimi močmi, s tako izbornimi pevci, ki so se v tem kratkem času svojega obstanka naučili toliko pesmic, ne samo lažjih, ampak tudi težjih, kakor napr.: »Jadransko morje« itd. Izboren uspeh je pripisovati le marljivosti pevskega vodja in pevcev, ki složno in z mladenisko navdušenostjo gojijo slovensko petje. — Torej sjava mlademu marnberškemu pevskemu društvu! Vivat, ^floreat, crescat! Prisrčna zahvala za vesele urice, ki ste nam jih priredili se svoiim milim petjem! —n.