St. 60. V Trstu, v saboto julija 188». Tečaj Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »V «dii •diaotti J« moS.« »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako aredo in sabett o poludne. Cena za vse leto je €> pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta Ji gld. BO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trsti po S kr., v esrlol in v Ajdovščini po 0 kr. — Naročnme, reklamacije in inserate prejema Opravaiitvo, vla Torreat«, »Nova tiskarna*. Vsi dnvtti se pošiljajo Urednlitvi »vla Terraat«« »Nuova Tlpogrnfia:* vsak mora biti frankiran. Rokopisi O'ez posebne vrodnosti se ne vračajo. — Inseratt {razne vrste naznanila in poslanice) s>i zaračunijo po pogodbi — prav cenć; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Združenje Trsta, Istre in Goriškega. V zadnjem času se je to praša-nje dovolj razpravljalo ne le v italijanskih listih, temuč tudi naši listi | po ga memogrede omenjali. Sprožili ga prav za prav italijanski listi iredentarske barve; mi smo ga sprejeli za dobro, a iredentarskž listi, so se kmalo zopet umaknoli sc svojim predlogom in nek slovenski list se je temu predlogu brez posebne potrebe postavljal po robu. Omeniti pa moramo, da so tudi tržaška vladna glasila italijanska dobila iz rumene hiše ukaz, da dokazujejo Italijanom, kako nevarna za Italijanstvo bi bila izvršitev predloga o združenju vseh treh primorskih dežel v eno samo krono-vino. Stvar je torej jako zmedena in kaže na vsak način, da bi omenjeno združenje Slovencem ne utegnolo biti tako nevarno, kakor to nekateri sodijo na prvi mah. Vredno in potrebno je torej, da praganje združenja nekoliko bolj natančno pretresemo in da kon-statujemo, koliko je na tej ideji vrednega in izvršljivega. Goriški Lahoni so od nekdaj bili najbolj ogreti za to idejo, mej tem ko v Trstu združenje vseh treh primorskih kronovin nikoli ni našlo pravega odmeva; še manj pa v Istri, kder se čutijo preveč Benečani, da bi marali za zvezo z deželami, ki so skoz in skoz napolnjene se slovanskim življem. — Pisatelj teh vrst je imel večkrat priliko razgovarjati so z istrskimi politikaši Čiste iredentarske barve, a ti so vedno priznavali, da je PODLISTEK. HUBELJ-REČICA. V «Gori» zeleni. Hram odraageni, Toči le tdči! Hubeljski cvet: Z rečico bistro, flladno. prečisto, kropi in moči Pisani svet. «Kastro» rimljansko, Nekdaj pogansko, Čase krvave, Sperala si. Vse je minilo! V morje tonilo! Hčer i ca Slave — Še se glasi. Hiti veselo 1 Z brega na delo; Goni, obračaj! Urno kol6; Pilči vretence! Živi Slovence 1 Srce ti plačaj! Hvalo za to. Vlij tolažilo! Dugi hladilo. Krasna v naravi, Biserna hči; Vedno šumeče, V željah do sreče. Teci. — pozdravit Solnčne strani. «Ribice svoje. Zvezdice moje, Zberi namnožil V čisti izvir: O, domovinal Gela, jedina! V vpnec se zloži l Zlati moj mir.» /. V-v. In ta Hubelj-rečica, oj oj! Kako globoko sega meni v srce, kadar motrim njeno radostno živenje ter poslušam skrivnostno — Šumečo pesen njenih penečih valčekov, tam kder prši iz temnih podzemeljskih dvoran. 1 » v Gorica glede narodnosti neka nedoločljiva zmes, ki po običajih, lastnostih in celo po jeziku najbolj spominja na slovanski značaj. Prav tako je imel pisec priliko večkrat slišati trezno in objektivno sodbo o Gorici na Furlanskem in celo iz ust takih ljudi, ki so se borili na strani Garibaldija za italijansko neodvisnost; a ti so vedno povdarjali: «Go-rica jera e le sclava» (Gorica je bila in je še slovanska) «Goričana», re-kali so večkrat ti Jjudje, «ne poznamo za našega ni po jeziku ni po vedenji; to jo drugo ljudstvo, nego pa naše pravo furlansko ali italijansko». Pravim inteligentnejim Furlanom je bil Goričan prav za prav od nekdaj malo simpatičen. To tudi dobro čutijo goriški La-hončiči (večinoma slovenski renegati) in da ne bi bili tako osamljeni, žeU si družbe, želć se spojiti posebno z Trstom, kder imamo, ako ne druzega, nad 30.000 pravih Italijanov, tukaj zarad kupčije naseljenih podanikov italijanskega kraljestva, kateri so prav za prav kvas za Iredento. Jasno je torej, zakaj goriški Lahoni vedno na novo sproževajo idejo združenja. Vse drugače pa je s Trstom. «L1Indipendente» in vsa druga glasila Iredente so sicer tudi prinesla nekoliko zdihljajev po združenju, ali ti zdihljaji so bili le majhna tolažbica goriškim Lahončičem, ki so se baš one dni tako repenČili proti Slovencem, kajti komaj par dni potem je izrekel «L' Indipendente», da je najboljše, da ljubezen za zdaj ostane še platonična, da je najbolje, da se Lahoni družijo še le po političnih druš- Toli ljubezniva rečica je vredna, da spregovorim vsaj nekoliko besed o njej. Hubelj-rečica prav veselo bablja iz strme gore «Gora» imenovane, in sicer dobre pol ure nad Ajdovščino, oziroma Sturijo. Stari Rimljani so jo zvali «Flu-vius Frigidusn (Mrzla voda). Od severne strani teče proti južnej mej trgom Ajdovščino In vasjo Sturijo — v vipavsko dolino ter se zliva blizu Ustija v sosedno reko Vipavo. Tako lepo zjedinjeni kakor dve res dobri sestric', tečeti po širokej strugi dalje v solčne strani in pisane ravni mimo Velicih Žabelj (ali 2avelj), Dornberga (ali Zlatega Brega), Prvaščine, Bilj, Mirnega, ter se snideti z večjo vodeno sestro tam pod Savodcjami (Zavodami?). In ta tretja sestra je ponosna Soča, rojena v gorskih straneh na^ skrajnej severnej meji naš* goriške dežele. Kakor jednih misli in želj, vale se od tukaj naprej do zagrajenega močnega Gradišča. Tu nekoliko postoje, kakor bi se hotele britko zjokati nad osodo nesrečnih ljudi, koji so večinoma drugim svobodo štrli, a s tem sebi bedno sužnost nakopali. Tukaj imajo siromašci dovelj časa premišljati: kaj je zmota in resnica. O divja strast človeška! vedno lačna novih žrtev... kdo te bo vendar krotil in blažil? če ne božji strahovi in nebeški viharji !? Kaj pomaga človeku učena glava, ako mu v prsih bije zlobno srce! Od tu naprej lezejo počasi naše tri vodene sestre skozi Široko ravan. Zje-dinjene so už-i v mogočno strugo. Nekoliko zavivši proti vzhodu — zabredejo nizko pod Tržičem (Manfalcone) v globoko morje Jadransko, ki biti mora zopet slovansko tja do •otranske* morske ožine, kder Italija drži svojo stegneno «roko» v sredo- tvih, in drugih znamenjih dobrohotnosti. Za «L' Indipendentom» jo kmalo pričotalo z enakim nasvetom tudi glasilo istrskih Lahonov «L' Istria». Skoraj bi bil človek mislil, da je vsa ta glasila prestrašil «bav bav», katerega so spustili iz rumene hiše, ako ne bi bilo znano, da Tržaški Ireden-tarji niso tako neumni, da ne bi prav dobro znali, da se Iredenta najboljše razvija pod tržaško helebardo, to je, pod ono avtonomijo, katera je uni-cum v Avstriji in pod katero more lahonstvo brezskrbno širiti svoj upliv. Tudi istrski Italijanaši se predobro čutijo v Poreču in ne želć pošiljati svojih poslancev čez meje Istre; oni ne morejo pozabiti zvonika Sv. Marka, in dokler je Istra kolikor toliko čisto nase navezana, vedno bosta oni zvonik in pa beneški lev prvo mesto zavzimala v srcih vseh istrskih Lahonov. V Istri torej beneška tradicija, v Trstu helebarda na krvavo rude-čem polju, to so tradicije, katerih se poslužujejo naši Iredenti, da unemajo nek del ljudstva za Iredento; a te tradicije ne dopuščajo niti misli na združenje z drugimi deželami, ker ire-dentarski odvetniki in profesorji dobro ved<5, da bi dali zaušnico zgodovinskemu pravu, na katero se sklicujejo cel<5 v Rimu, čes, da Istra je bila Beneška, in Trst pa samosvoj, oboja pa Italijanska zemlja, ako bi dovolili v tako združenje. Zatorej pa zapazu-jemo, da pač goriški Lahončiči celo v «L' Indipendenti« v obliki dopisov vedno na novo pogrevajo to združenje; a «L' Indipendenteja» ne mo- zemeljsko morje. Italijan naj se obriše za Jadransko morje. Kaj nema 11 zadosti široke in globoke «lu|e» na svojej desnej strani?! Vsak nekaj! ne eden vsegal. Hubelj-rečica nikdar ne presahne. Sumeča iz zevaste skale, bolj v skritej kotanji «Zabrdom» — prši iz več naravno ob6čenih zijal,—v prekrasno srebrnobelih penah, raz brega urno v pisani svet. Na lik, kakor bi vrelo iz votline samo živo srebro, — lep je ta prizor, osobito če se v popolnem toku blizu izvora opazuje. Iz gorenje večje votline hahlja Hubeljica samo o dolgotrajajočem deževji. V tej rečici živi šestero vrst rib: v zgorenjem kraji, dokler bistro dere, nahajamo najbolj: postrvi, jegulje in male kapelj ne, a nižej, kder teče bolj utrujena po ravni pa: lipane, mrene in sklene. Cesto-krat se pritihotapi tudi vidra iz reke Vipave. To vam ie prava ribja tatica! Jed-noč je ena ovih tatic romala iz Hublja čez Otlico, namenivši se štiri ure daleč skozi gozd v idrijske vode po rib, a domačin, lovec Otličan jo zapazi ter ubije. Tatvina se čestokrat tako kaznuje. Hubeljska voda je navadno čista, kakor kristal; pa tudi izborna za pijačo; osobito dobro de človeku, če se je nekoliko pomeša mej vipavsko rujno kapljico. Tržačanje, radi, o.j radi bi srkali žlahtno Bistrico na Notranjskem: mnogo časa so se za njo pogajali; no, pa tudi Hubelj-rečica bi jim tekla v slast. Ali kako jo vdobiti In čez Kras speljati po vodovodih? To je drugo bolj ozbiljno prašanje. ^Hubelj-rečica ja lastnina Ajdovcev in Sturcev; mogoče pa jo je prodati samo doli pod prejnico, oziroma «žago» na vzhodnej strani; naprej po ravnini je toliko ne po- rejo tako zdramiti, da bi začel on s znano gorečnostjo in agitatorično či— lostjo pisati za ta »piuin desiderium* goriških Iredentarjev, kateri so čutijo najbolj v nevarnosti pred takozvano »marea slava«, ali slovansko povodnje. Ali no le Irendentarji, ampak tudi takozvani zmerni, nam Slovanom še bolj nevarni Italijani so proti vsakemu združenju, ker oni, njim na čelu grof Coronini sam, argumentujejo tako, da kakor hitro bi se zrušilo sedanje stanje, ki je po nekakem oprto na zgodovinsko pravo, na katero se konservativci v obče najbolj opirajo, onda bi se kasneje moglo na podlagi pre-cedenčnih dogodkov in analogijo poseči še dalje in sčasoma osnovati, ako uže ne «Slovenije», pa vsaj neko drugo grupo, v katerej bi bili Slovenci v takej večini, da bi dotični dež. zbor štel nad '2/3 slovenskih in pod '/j italijanskih ljudskih zastopnikov. Tega menenja so torej tudi goriški konservativni Italijani. Ali vlada sama, kakor je zdaj zastopana na Primorskem, noče niti slišati o rušenju sedanje deželske sestave na Primorskem; ker tudi ona ne želi, da bi Slovani kdo nastopili v večej kompaktnosti, in ker se z nje načeli najboljše ujema, da nas Slovane drži narazen, neglede na večino ali manjšino, katero bi utegnoli imeti v eventualnem skupnem zboru. Mi vidimo torej, da se skoraj vsi odločilni neslovanski činitelji odločno protivijo ideji združenja treh primorskih dežel v eno samo in to iz osobito zgodovinskega stališča, katero njim najboljše služi. Ako so pa naši nasprotniki protivni tej ideji, tedaj trebujejo. če jo pa prodati nečejo, kdo jim more kaj za to? Ako pa bi se vendar le pogodili za kakšnih deset ali dvanajst milijonov forintov odkupnine, — kakSna sila (moč) naj bi vodo iz nižave pod predilnico gnala po ceveh naprej čez Kras v Trsi? Hehejl to so zapreke! in teško bode iz te moke hleba. Moči ima deroča omenjena rečica za 200 konj. Tu g6ni več žag ali pil, mlinov, fužin in tovarnic. Tukajgnim Slovencem na obeh straneh pripomore do mnogo zaslužka in svitlih novcev. Tako je n. pr. samo v bombažnej prejnici in barvarnici mnogo nad tri sto delavcev in delavk. Bomliažev sukanec iz te tovarnice je v 8vetovnej trgovini posebno na dobrem glasu. Leta 1881. dne 11. julija je bomba-zeva prejnica pogorela, a kmalo se je v njej zopet sukalo in vrtelo na stotine in stotine koles in vretenec. Prav na obeh straneh Hublja je pozidanih v bregu gori do blizu Izvira mnogo velicih poslopij: mehaničnih mlinov, žag, fužin itd. V kupčiji na daleko i široko je znana pšenična moka raznih vrst iz H. Rieterjevegi meban. mlina v aPaleh« pod Gradiščem nad Ajdovščino. Tukaj se zmelje vsak dan po tristo kvintalov pšenice. To vam je res velikansk promet z izborno trgovino. Blizu v jednakej meri dela tudi meban. mlin g. Johmana, precej na desno, ko se pride iz Sturije čez rtiejašni most v Ajdovščino. O velikih fužinah, v kojih se •mlini* ali pripravlja baker za kotle in drugo tako i jednako posodo, niti se ne spuščam v opisovanje! Kaj bi se pa tudi ne dalo vsega povedati o velikej pivovarnej zgradbi in onem podzemeljskem prostranem hramu, pozidanem 1. 1851? Tu so je uže skoraj to samo ob sebi dokaz, da bi Slovanom združenje morda vendar toliko ne Škodovalo, kakor to trdi nek slovenski dnevnik, kateri morda ni Še v tem obziru natančno podučen. (Konec prihodnjih). Politični pregled. Notranje dežele. V moravskim deželnem \horu je bila 24. t. m. razprava o tem, ali se volitev deželnega namestnika potrdi ali ne. Poročevalec manjšine Fanderlik je dokazal, da niso utemeljeni veČine razlogi, po katerih bi bila volitev neveljavna, govorili so tudi Se drugi, nazadnje pa seje razprava preložila na petek. Na Hrvatskem je zadnje dni nastala velika razburjenost. Študentje so izdali nek oklic na ljudstvo, zarad česar se je ukazala disciplinarna preiskava in bilo je vsled tega pet izključenih. Vlada pa s tem Se ni bila zadovoljna, ter je zahtevala strogo daljšo preiskavo, dokler se ne izvesta ona dva, katerih eden je spisal, drugi pa čital oklic; ustavila je vlada tudi preskuŠnje na obeh svetovnih fakultetah. Ker pa* se rektor Lorkovič tem ukazom ni hotel udati, zato se je odpovedal svojemu dostojanstvu. Na Dalmatinskem, kakor se sliši, začne se na bolje obračati, trdi se namreč, da dobe deželne gosposke ukaz, da se ne bo smel noben uradnik imenovati, ki ne zna hrvatskega jezika. Uradnikom v deželi, ki ne znajo hrvatskega jezika, pa se določi triletna doba, v katerej se morajo popolnem naučiti hrvatskega jezika; hrvatski jezik bode uradni jezik. — Na Primorskem zahteva vlada še vedno znanje italijanskega, ne pa slovanskega jezika. Mej judi in kristijani je bil zadnjo soboto v Borislavu na GaliŠkem srdit boj. Nekateri protiŽidovski uradniki so naščuvali delalce, ki kopljejo nafto, da so začeli Židom okm pobijati, a potem vlomili tudi v sinagogo ter toro, Židom sveto darilo pri božjej službi, na kose raztrgali in po tleh razmetali. To je jude hudo razkačilo, če tudi so malosrčni, vendar so napadli razsajalce ter se začeli klati in pobijati tako, da sta dva mrtva na mestu obležala. Došli žandarji so mir naredili. Ji Trebinja se poroča, da se roparstva na avstrijsko črnogorskej meji zopet bolj množe. Mej Gackom in Koritom je žan-darmerja zadela na četo, katero je raz-podila. Na črnogorskej meji pa se je unel mej vojaško patrolo in roparsko četo boj, v katerem je padel lajtenant KulinoviČ; roparji pa so se umaknoli za črnogorsko mejo. EDINOST Vnanje dežele. Za ruskega poslanca v Črnejgorl je bil imenovan dosedanji tajnik ruskega poslanstva v Teheranu Argiropulos. Poljski Časniki poročajo, da so v Varšavi doslej zaprli 96 osob, ki so vpletene v zaroto zoper ruskega carja; večidel so Rusi, Srbi in Bolgari. Ni pa res, da ru?ki car zarad zarote ne pride v Varšavo, ker se priprave v gradovih Lazienski, Bel-vedere in Skiernievice marljivo nadaljujejo, poleg desnega brega Visle pa žandarji in inženirji marljivo preiskujejo ceste, mostove in železnice. General Gurko, ki se vrne z odpusta, sprejme carja. Bolgarsko sobranj* je bilo 22. t. m. zaključeno. Belgtika poslanska zbornica se je odprla 22. t. m. ter je potrdila vse volitve, 23. je bil izvoljen Tack za načelnika in Landcheere za njegovega namestnika; oba sta konservativca; ta dan je naučni minister izročil zbornici organski načrt za-stran javnega poduka, minister vnanjih zadev pa kreditno predlogo, da se diplo-matična zveza z Vatikanom zopet ustanovi; konservativci so to predlogo živo pozdravili, levičarji pa so protestirali zoper njo. BelgiUi senat je 24. t. m. izvolil barona Aretham-a za načelnika, Merose-a, Westerlov-a in Kinta pa za njegove namestnike. Vsi spadajo h konservativnej stranki. Francoski sennt je 24. t. m. začel razpravljati načrt ustavne predrugačbe. Say in Simon sta govorila zoper predrugačbo. Mej Francozi in MadagalČani je prt prerezan, ker so se dogovori popolnem razbili. Francozi so zahtevali protektorat nad onim delom otoka, ki leži na severu od 16' južne Širine in tri milijone frankov vojne odškodnine; kralijca pa je to zahte-vanje odločno odbila; vojna se bode tedaj nadaljevala, madagaščanska vojska se neki krepko pripravlja za odpor ter ima pozicije dobro utrjene. V francoskem minister shem svetu je 22. t. m. naznanil Grevy, da razgovori s kitajsko vlado upodno napredujejo, in da je pričakovati, da se francosko-kitajsko prašanje k malu reši, eskadra pa ostane pred Foucheou, dokler se vojna odškodnina popolnoma ne plača. V Londonu ljudstvo jako živo dela za predrugačbo Gladstonovega volilnega predloga. 21. t. m. se je zopet zbralo 50.000 do 70.000 ljudi, v zboru so sklenoli resolucijo za volilno predrugačbo ter izrekli nezaupnico zbornici lordov, ker je to predlogo zavrgla. V resoluciji se je izreklo tudi zahtevanje, naj se jeseni skliče parlament, da predlogo Rprejme. Na Španjskem ni misliti na pravi mir. Ni se davno, kar so obesili več častnikov, res začarane podzemeljske dvorane, koje je izb6čila bistra glavica daleko znanega sloven. mojstra M. Blaikota iz Lokavca. Samo žal. da so dotični podvzetnikl prenehali z pivovarjem. Nek imeniten kemikar je bistro vodo preiskaval ter se osvedočtf, da je popolnoma pripravna za kuhanje Eiva; samo znati jo je treba pravilno ra-iti. In tako bi to ajdovsko pivo oreseglo v dobroti ^vsa druga piva, morebiti v vsej Avstriji. Želeti je torej, da se kakšna bogata družba zbere in porazume ter se tukaj dotičnega obrta poprime, — sebi in ljudstvu na velik dobiček. To pa osobito zdaj, ko se skoraj napravi iz Trsta in Gorice tramway s hlaponom po vipavskej dolini do «trga»; a pozneje gotovo z daljša do Postoj i ne. Rimljani so Imenovali Rvojo prvo, če tudi majhno naselbino, kder stoji denašnja Ajdovščina —«Ad Frigidum«. Pozneje so tam zgradili vojaško trdnjavo imenom «Kastra*. Ta trdnjava ali vojaški tabor je imel po besedah pokoj. P. Hicingarja štiri dolge močne zidove v podobi čveterokota, obruenega po štirih straneh sveta. V obrambo je štrlelo iz širocega obzidja manj ali več visocih 16 okroglih stolpov. Dan danes se vidi od teh le Še jedini na se-vernej strani od •grajščine«. To staro osta-lino pa zob časa prav res počasi liže, kajti Se zdaj je stolp 19 metrov visok ter z neki m čmernim obrazom gleda poleg sebe Šumečo Hubelj-rečico, kakor bi jej hotel tiboma reči: <(Jaz sem vendar le vedno stareji in vedno bolj grd po vs#g postavi. Ljudem se zdim kakor nepotrebna stvar. Samo sove in čuki me obiskujejo; ti Hu-beljca pa si vedno jednako mlada in lepih cvetočih lic; ljudstvo te dan za dnevom bolj česti in hvali: lehko se sladko smehljaš; jaz pa noč In dan žaljujem. Vse je minolot V morje tonilo 1» le jaz siromašec Še tu samevam. Nekoji gospodje, v jednacih starinskih preiskavanjih tudi nekoliko vešči, pa trdijo, da je obzidje rimljanske »Kastre« bilo četverokotno, nego tu v ravnej potezi tam v okroglej črti pozidano. In tako nekako mi je staro zidino s stolpi prilično narisal g. Slavoj D. tja na mizo pri »Janezu«, kar je lehko videl tudi Z^vetnikarjev Franjo. No, bodi temu tako ali tako, gotovo je to, da je največ sedanje Ajdovščine pozidane mej omenjenim starim obzidjem. Največ tega zidovja se opazuje še dan danes prav poleg Hublja; drugej pa so ti starinski sledovi uŽe močno zginoli. Tudi se čestokrat vdobi iz rimskih časov kaj zanimljivega: bodigi denarjev, orodja, napisov itd. Zvunaj Ajdovščine na zapadnej strani poleg cerkve sv. Ivana je bilo rimsko pokopališče. Uže več motril se je tukaj odkrilo. Najbrže je vsa Poli-čeva njiva iz Gorenj polna rimskih grobov. G. dr. Bizari iz Gorice da gospodarju one njive za vsak najden grob po 5 for. samo da mu pusti brbat po njej ; in hr-bati mu bode najbrže še dovoljeval, kajti kdo li ve, kaj vse zanimljivega s« b tem brbanjem in prekopanjem tu Se najde. Ljudska pripovedka govori o nekej ne malo imenitnej stvari. Leta 452 je prišel grozni Atila, kralj hunski, z svojo vojaško silo tudi v naše kraje. O njem se pripoveduje, da je najprvo zalajal, potem Še le govoril. Huni so bili ostudnega pogleda, ter pol Človeka pol psa, zato jih je imenoval naš narod: ki so se vdeiežili vstaje in uŽe spet se poroča, da je iz Barcelone pobegnolo več častnikov, ki so najbrže osnovali načrt za novo vstajo. Zadnjo nedeljo so žvižgali in stkali celo kralju in kraljici, ko sta stopila v areno, v katerej so imeli boje z biki. _ Deželni zbor goriški Deželni zbor je Imel 15. t. m. ob 5. uri popoldne svoje 8. sejo. Po prebranem in podpisanem zapisniku prejšne seje naznani predsednik peticijo pravnika Ljudovita Guliti-a iz Tolmina za podporo, ter jo izroči peticijskemu odseku. 1. Po prestopu na dnevni red bere poslanec vitez Pajer del. odbora poročilo, v katerem predlaga konferenčne zapisnike in spise zadevajoče preiskavo, ki se je vršila po poročilu dež. zbora v seji 21. septembra 1883. o zadevah naših bolnišnic in o bolnišničnem prašanji sploh, ptepu-stivši dež. zboru, da o tej zadevi sklene in nadalje naroči, kar spozna za potrebno in opomnivši, da bo po vsakem načinu deželnemu odboru skrb, da priobči odpis zapisnikov; a. Visokemu namestništvu, da po3topa v svojem področji v javno — zdravstvenem oziru, vsled pritožeb, ki so se oglasile vsled preiskave zoper tukajšne bolnišnice. h, čestitemu provincijalatu redu milosrčnih bratov. c. goriškemu županstvu, da vzamejo uradoma na znanje ovajene neprlličnosti in da jim v okom pridejo, ako se pokaže, da so istinite. Pri sploŠnej razpravi se oglasi poslanec dr. Rojic za besedo ter govori zoper od-borovo poročilo. On predlaga na dotičnih mestih, naj se prečita najprej njegovo nemški spisano poročilo, katero je bral pri konferenciji dne 1. decembra 1. I., potem odlomek zapisnika iste konferencije o tem, kar je predlagal zvedenec dr. Luz-zatto in slednjič poročilo, katero je podal dr. Perco pri konferenciji dne 14. janu-varja t. 1. s prilogami vred. Poslanec dr. Rojic sklene svoje ugovore proti poročilu dež. odbora s predlogom, naj se ta stvar izroči posebnemu odseku 7 udov, da jo v razpravo vzame in poroča Se v sedanjem zasedanju. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, sklene predsednik razpravo in podeli zadnjo besedo poročevalcu kateri spodbija dr. RojČeve trditve. Dr. Rojcev predlog ni podpiran, torej se ne inore o njem dalje razpravljati in ker ni nobenega druzega predloga, izjavi predsednik, da je potem takem s tem, da je zbor na znanje vzel odborovo poročilo, rešena I. točka dnevnega reda. Poslanec vitez dr. Tonkli predlaga zarad pozne ure konec seje in ker je ta predlog sprejet, zaključi predsednik sejo ter napove prihodnjo na soboto 19. t. m. ob 9 uri predpoldne. * * • V soboto 19. t. m. je imel zbor zadno sejo te Besije. Deželni glavar je po 4 urnem zborovanji in s trikratnim živi|o in Evjva na presvet, cesarja zaključil zborovanje. Zapisnik zadnje seje priobčimo prihodnjič. »pesjeglavce«. Kamor so prišli, razdrli in razrušili po vse. Atila se piivali z svojo grozno vojsko tudi doli od Cola k Hubiju. V strašnej stiski pred sovražnikom zber6 »Kastrančani« vse zlate novce, posode, uhane, prstane, mej drugimi dragocenostmi je b'la tudi krona, ter v naglici vse to zmečejo v globoko »štlrno«, ki je bila narejena v ta namen, da ljudstvu vode ne primanjka, ako bi sovražnik trdnjavo obkolil. Po vrhu nametanega zlatega blaga nasuiejo zemlje ter jo gladko poravnajo, da ni Dilo čisto nič znati, kde je bila «Štirna» ali vodnjak. Tla so bila enako gladko poravnana. Jedva so to delo dovršili, morali so zbežati v gore, da se otmo gotove smrti; kajti vse, kar je prišlo v Atilove roke, palo je navadno tudi pod njegovim mečem. Kako pa se je tudi hotela peščica Rimljanov ustavljati toli straš-nej premoči divje hunske drbali? Ko Atila čez nekoliko časa otide iz teh krajev dalje proti Italiji, vrnejo se stari ajdovski prebivalci zopet s hribov domu; ali žalosten prizori Atila je «Kastro» do tal razrušil in tako razdrl, da se celo onega kraja ni moglo več najti, kder je bilo toliko zlata v «štirno» nametanega in zasutega. Marsikdo je uže omedleval po svitlem «šaci», ali do denašnega dne ni onega zlatega vodnjaka še nobeden našel. Vse upanje pa vendar ni po vodi splavalo. Kdo ve. po kakšnem čudnem slučaju se zakrito bogatstvo na dan pokaže! O, jejdeta! o, jej-detal da bi jaz znal, kde je to! nekaj vzamem sebi, drugo dain Ajdovcem; tako da vendar vsak nekaj milijonov vdobimo. (Konec prihodnjič), DOPISI. % SV. Križu, 24. julija 1834. — (Kmetijsko preiavanje). Zadnjo nedeljo smo imeli tukaj kmetijsko predavanje, in sicer: o trtnej bolezni, o živinoreji in o gnoji. Res smem reči, z lahkim srcem, da ta poduk je bil na pravem mestu v pravem času in v občno zadovoljnost. Po-potovalni učitelj kmetijstva, velezaslužni gospod Kram.ir, pokazal je s tem da jo strokovnjak. Ni bilo poslušalca, da ne bi hvalil bil poduka, in da ne bi bil hvaležen predavatelju. Ta je prvi, kateri ima in sme imeti to čast, da je nam v milem našem materinem jeziku razlagal, kako in kaj imamo vedeti o tej za nas prepotrebnej stroki. Mi se srčno zahvaljujemo inobečamo mu, po uku se ravnati. Ni treba da gospod učitelj Kramar več zahteva od nas, to naj mu bode v dokaz, da ga bomo radi večkrat poslušali. Će nas je bilo sedaj nad štiristo zastopanih, drugikrat nas bode Še v večjem Številu;da smo ga nad dve uri poslušali, to je biio za nas minuta, katera nam je prehitro minola — Gospodu učitelju pa kličemo: Živeli na mnogaja leta in na svidenje kmalu. Popevovič. iz Vipavske doline, 18. julija-— Iznenadila nas je novica, katero je prinesla »Edinost« v številki 57., da je naši deželni zbor, ali prav za prav naš poslanec bil v odločilnem trenotku za odložitev interpelacije. Tedaj nismo razžaljeni, niso nas hoteli poniževati in le po našej trmi in brez temeljitega prepričanja smo tu vsi razkačeni in razburjeni. Oj, ubogi narod! Tebi se le približujejo, le laskajo, fce so kake volitve pred durmi 1 V zahvalo, dasi slušijiv, dobiš potem brco in to v istem Času, ko meniš, da ide tvoja sveta stvar na dobro I Tudi naše glasilo se nam nekako čudno zazdeva, kajti ono le mami z člankom proti »Corrier-u« in donaša nekaka opravičevanja, tako n. p. opira brate Buzzimje, koje pač mi boljše poznamo, nego v goriškej bogoslovnici. O deželnem zboru in o interpelaciji pa le mimo grede v kratkej vesti pripoveduje, da je radovedna, kako poslanci opravičijo svoje postopanje. To govori oni list, ki je znan kot glasilo našega poslanca. »Sočaa sama je radovedna, kaj prihodnji list »Soče« donese in kako se dokaže, da je to po viltm sklepu črno, kar je bilo pred 14 dnevi po občnem mišljenji vsega naroda in tudi • Soče« belol Kdo ne vidi, kam to meri? Mi pa v našej dolini mislimo, da bo težko prepričati naše ljudstvo, da je zadnji čas od 5 t. m. sem v temi in nezavednosti tavalo in da le eden izmej Slovencev je pravo pogodil, da le eden je zmožen umno in umestno misliti. Zagovarjati se da vse, saj je imel še Schenk svojega zagovornika — a drugo jef kdo bo tako lehkoveren, da bo samega sebe pobijal. Tudi »Soča« ne more tega storiti, če se le spominja na prejšne številke, v katerih kaže, kako je zavedni narod razkačen in razžaljen ter zahteva, da se interpelira. Res je, da so sedaj posebno v našej dolini ljudje še bolj srditi in da noben, človek, ki mu je prava čast ljudstva pri srcu, ne odobruje onega koraka nafiih poslancev. Največja krivda pa zadeva onega, ki je svetoval, naj se opusti. Odlični možje menijo, da bi posnemali tržaške okoličane in da bi vburgstalliraliu. •} Težko pa pričakujemo »Edinosti«, ki nam vsaj odkritosrčno opisuje ovo »domačo cinca-rijo«. _ Iz kanalskega okraja, 19. julija. — Po naključbi Brečava se dva pri* jatelja, katera se uže davno nisva videla. Po daljnem govorjenju se obrne najin pogovor na kupčijo, kar je naravno, kder sva kupca po stanu. Prišla sva tudi v pomenkovanju do goriških dogodkov, ker pa ni bil ni on ni jaz ptujec v Jeruzalemu, kar se je poslednje dni godilo, kako so naši lahonski nasprotniki ščuvali ne-vedneže, da bi se protivili blagoslove nj u zastave goriškega delavskega društva. Pa zavedno naše ljudstvo se ne da več slepiti, noče biti podlaga ptujčevej peti. Kder so naši sovražniki najobčutljiveiši, tam jih. je naše razžaljeno ljudstvo potipalo, in se menda uže btrašno »neodreseni Goričani« praskajo, da so v svojem slepem sovraštvu tako daleč zavozili. Prišla sva prijatelja do sklepa, nič več kupovati blaga od naših lahonskih nasprotnikov. Sklenola sva. da vsakateri ima drugemu plačati globo 5 g!., ako bi se tega prestopka zadolžil. Ti, kateri so protest podpisali, imenujmo jih •) K skrajnim korakom mi ne svetujemo. Kakor se nam javlja iz Gorice, se gospodje, ki »o blU proti vsakej interpelaciji, javno opravičijo. Treba toraj slišati tudi njihove razloge in varovati se prenaglenih korakov. Naš narod naj postopa ozbiljno, a nikoli nepremišljeno. Bomo videli, kaka bode opravičba, in potem še le se more soditi. — fii priori obsojevati ne smemo niti najvećega sovražnika. Sicer pa želimo, da ostane razgovor o tej stvari čisto stvaren, ker predobro ::namo ceniti težavno situvacijo goriške naše :*oleginje, Ured. EDINOST. krajše protestante, ne umejo našega je-sika, ne bodimo jih nadlegovat s kupčijo in denarjem. Za naš okraj kanalski se išče nov zdravnik. Da bi le dobili vrednega nastop ni ka p. dr. Bisjaku. ki je daleč okrog močno priljubljen, veščak v svojej stroki, narodnjak in moiak v vsakem obziru; bojimo Be trenotka, ko nas priljubljeni gospod zapusti. Tolažimo se pa s tem, da se naseli v kraji, kder bo njegovo blagodejno delovanje mnogo svltleje odsevalo. Po kanalskem kaže letos srednja letina, dobra se imenovati ne more, ker glavni pridelki, sviloprejke in vino se letos nič kaj ne obnese. Žito je Se povoljnega pridelka, sadja po nekaterih krajih še precej, po nekaterih pa malo. Po dobrej letini se zmirom zdihuje, pa kaj pomaga dobra letina na Kanalskem? Pomagala bi uže, pa ne toliko, kakor drugod. Večina ljudi je zadolženih, nekateri popolnoma, drugi manje, pa vendar ne morejo ne naprej ne nazaj. To je Se vendar dobro tukaj v naSem okraju, da imamo obilo Število »očetov ubogih«. Kdor kaj potrebuje, se do njih obrne, in gre lahko potem zadovoljno težko obdarovan domu. Pa kaj pomaga, nehvaležnost je plačilo sveta; veliko je takih, kateri so obilno dobrot prijeli, zato pa svojim dobrotnikom pijavke pravijo, in neki nehvaležnež se je predrznol svojega dobrotnika lansko leto tožiti, pa vendar se je pravica skazala, da je »oče ubogih« bil za nedolžnega spoznan, kakor drugače biti ne more. SpIoSna tožba po Kanalskem je o revščini, torej imajo očetje ubogih Se veliko priložnosti svoje dobrote deliti. Pri vsem tem, ko toliko in toliko dobrot storć, raste jim premoŽenje. Kdor pisati zna, Se posebno je srečen, ker si za svojo učenost dobro plačilo izgovarja. Vse zadeve se ve da, morajo se rešiti pri vinskej kapljici, katere tem presrečnim dobrotnikom nik-dari ne manjka, ker so zmirom Židane volje. Le kedar se jih kaj poprosi, nagu-bančijo svoj obraz, pa z vinom, v katerem je resnica, dajo se preprositi, njih srce se pokaže v naravnej dobrotljivosti. V nekem kraju kanalskem, kder se njegovi presrečni prebivalci »purgarji« smejo imenovati, tam je še posebno živenje, katerega izvanrednost more vsak zapaziti, Če le enkrat gre skozi. Tam se čudne reči godć. Ti, kateri hočejo kakor iskreni narodnjaki veljati, in zvonec pred vsemi nositi, niso druzega, nego sebičneži, ko-ristolovci, kateri ne gledajo, ali se drugim krivica godi ali ne, ampak samo, da si le oni kaj pribarantajo. Eden takih je mož, ki je vseh del mojster, ali pa je vseh rev gospodar, ne vem. To pa vem, da ima grablje nastavljene na vse strani, da se kaj vjume, ima tipalnice dolge, s katerimi povsod potipa, da bi se kaj za prste pri- telo. Se celo za župana je hotel izvoljen »iti, a revče je propadel. Da bi bilo le to, naj bi Se bilo. Ali ta človek si prisvaja pravice, katerih ni nikdar imel. Ni se sramoval enkrat javno izreči, da v cerkvenih zadevah je on zapovedal, zapoveduje in bo zapovedoval. Sain se baha okoli, da njegov cerkveni predstojnik tako pleše, kakor on gode, in žali Bog, da je istinito tako. Prisvoja si Ša pravice, katere kot cerkovniku ne tičejo, kolikrat se sliši mar« sikaterega pritoževati, kako morajo cerkovniku plačevati, da ni nikdar dosti plačan pri cerkvenih obredih, pri katerih on prav nobenega posla nema, duhoven pa, kateri obrede opravlja, stori vse brezplačno. Naj bodo tedaj neumnim dajalcem s tem ofii odprte. Sliši se zmirom^ da delavec je vreden svojega plačila, v imenovanem kraju je pa prav nasprotno, da duhoven, kateri krščuje, blagoslavlja itd. mora brezplačno delati, cerkovnik pa, kateri samo gleda, denar uleče in Se godrnja, če kak ubožec, kateri še soli ne more kupiti, manj da, nego goldinar. Kde na svetu je taka razvada ? C« duhoven, kateri cerkvena opravila vrši, brezplačno dela, po katerem Ijravu si nedelavni cerkovnik plačilo pri-astuje? Povedano naj bo, da plačilo cerkovnika prisega plačilo duhovna, po kakej pravici tedaj še ubogo ljudstvo dere? Skrajni čas je, tem nerodnostim konec storiti. Take napačne, protinaravne razmere gotovo ni na sv9tu, kakor je mej duhovnom in cerkovnikom v Kanalu. NaS Ročinjce utegne zadeti te dni zguba č. g. kaplana Pipana, kateremu je kar naglo povelje došlo v Boleč oditi. Kdor pozna Ročinjski vikarijat, mora se čuditi, kako more to biti, da puste pri tako težkej duhovniji, katera ima prav toliko Število duš, kakor kanalska fara, le ednega duhovna, kateri more le z veliko težavo težke in nevarne poti razhod ne duhovnije opravljati. Skoz vse leto je bila v Ročinju velika zmešnjava, pravijo, da so tega modre glav« krive. Lansko Itto so vzeli g. vikarja Sredenjčanom, da so morali skoz vse leto odrešenja čakati, zdaj pa sredi leta nas zapusti g. kaplan. Tukaj v Ročinju imamo precej dobro kaplanijo, zakaj se torej pušča to mesto prazno pri tako težkem dušnem pastirstvu, trije duhovni so pa v Kanalu, kder je obče znano, da ziradi jako pičlega plačila dva kaplana o« moreta živeti, in zraven tega tuui zavoljo dela se da v Kanalu eden kaplan lahko po-grešati, ker ondašnje delo se da prav lahko skrčiti. Sliši se, da se obeh kanalskih kaplanov plača združi i še potem bi bila komaj srednja služba. Zakaj torej pušča v. č. ordinarijat pti tolikem pomanjkanju duhovnov po nepotrebnem dva kaplana v Kanalu? V obče se je pa nadejati, da se okol-ščine po kanalskem vendar predrugačijo, vsaj prihodnost kaj boljSega seboj prinese. Ker ste se nedavno obhajali dve narodni Ženitvi, obeča se tedaj naroden narastaj. Tega okraja pomanjkljivost in zaostalost je lansko leto neki gospodič dobro prere-Setal in v Soči popisal. Bog daj, da bi se vendar enkrat k boljšemu obrnolo, da vsaj nezadovoljnost v vsakem obziru ne bo tako splošna. Iz slov. goric na Siajarskem, 20. julija. — V tej hudej vročini, katera je pri nas zastopila, Želi in išče si vsik o poludanskih urah hladnega počitki. Tudi jaz sem si privoščil nekoliko trenotkov ter vzel pero v roke, namenlvSi si pisati »Edinosti« nekoliko vrstic o naših poljskih pridelkih in o nasej politiki. Za ta mesec je Matej dela Drome dobro zadel s proro-kovanjem. Imamo uŽe od začetka t. meseca zares nestrpljivo vročino. Saj je tudi dobro. Do zdaj smo imeli hladno vreme. — Sena smo dobili še precej, le deževje je nas ob času spravljanja vedno nadlegovalo. Otave so precej lepe, ako nam še ljubi Bog pošlje včasih dobrega dežja, bo-demo zadovoljni z otavo. — Sadja nadejamo se letos obilno, ako nam toča prizanese. Jablane in slive, htuške, vse je obilno nanizano z dobrotljivim darom božjim. Da bi le tudi imelo pravo ceno pri prodaji. V zadnjem tednu je prišel nek gospod na Spielfeld, kateri je vložil prošnjo na na-ravnateljstvo južne železnice, da bi so pošiljanju sadja iz Slov. goric dovolila znižana cena, da bi tako privabili s tem več kupčevalcev v t« kraj. SeSlo se je v ta namen pri gosp. Šalhamru o Spielfeldu mnogo kmetov, ki so ono prošnjo podpisali. — Žetev se pri nas vrši neprenehoma dan za dnevom. Ozimina in jarina, vse je v tej vročini dozorelo. Sicer pa smo z letošnjo žetvijo prav zadovoljni, nažanje se obilo, mislim da se tudi obilo namlati. Bog daj! Ajdo smo posejali. Tudi pii ajdi se nadejamo letos obilnega pridelka. Kuruze so lepe, nekatere tudi slabe, ker mnogim je zabranjevalo v teško zemljo takratno spomladansko deževje, da niso mogli kuruze za rana posejati, pozno posejano je potem suša mučila in tako 80 za polovico zaostale.—V vinogradih se kaže letos srednje dobro. Govorica je tudi, da bode letošnjo vino sila kislo, kar je tudi mogoče, ker je Še le pred kratkim odcvetelo. Ali vendar to je ležeče na prijetnej, toplej .jeseni. Po lanjskem vinu nihče ne poprašuje. Pri sv. Iliju je umrl dne 20. junija priden fmStar in stacunar gosp. Alojzij Swaty. St. Iličanl so zgubili z imenovanim gospodom svojega pravega dobrotnika, katerega jim nikdo ne nadomesti. Pisatelj teb vrstic je poslal kratek dopis o dogodkih živenja in pogreba rajnika, da bi vsaj daljni Slovenci zvedeli o smrti Slovencem pravičnega Nemca, pa do zdaj še ni bil natisnen, in vendar je vreden rajnki, da mu damo čast za narodjaško živenje. Nadeja se pa, da ured. »Gospodarja« to vest objavi, in tako vzgled postavi nemSkuta-rjem, kako lehko živi pravicoljuben Nemec mej Slovenci in da tacega spoštujemo Slovenci Še po smrti. — Svitlega cesarja in prestolnega nastopnika cesarjeviča Rudolfa smo pozdravili Slovenci pri sv. Iliju na postaji »Egidi Tunel« dne 6. junija z burnimi »živijo kliciu. Če tudi uže pozno na večer, vendar se je zbralo poleg č. g. duhovnov in drugega odličnega osobja mnogo prostega ljudstva. Kakega vraga počenjajo pri nas na Štajerskem zagrizli nemškutarji uprav zdaj, ko se Slovenci zbirajo v razne volilne shode, o tem tudi ne smem molčati. Znani so po vsem svetu oni škandali pri Sv. Martinu pri Slov. Bistrici. BistrSki nemškutarji so najeli nekatere zloglasne Slovence, da so prišli škandal delat na volilni ahod v Sv. Martin, — To se jim ni posrečilo, a ko ro pijani domu tavali, stepli so se mej seboj in vsemu svetu pravili, da so jiu bistriški nemškutarji, katerih načelnik je nek Striger, dobro plačali, da Slovence napadejo. — Ko pa so žan-darji prišli mej nje, da jih pomirijo, napadli so tu li žandarje in jih tudi poškodovali. Zdaj teče proces, nekoliko onih kupljenih kmetov ro uže peljali uklenene v zapor in bistriškim nemškutarjem se zdaj hlačice tresejo, — kmetje so jih izpeljali na led. Božja kazen za grešno delol Cujtel kaka je nemška kultura. Oljski nemški študentje so v noči od li. do 12. t. m. naskočili s kameni in poleni slovensko ljudsko šolo za eeljsko okolico, ki se nahaja precej onkraj mosta čez Savino; razbili so vsa okna iu okvire, vrata, s kratka, razsajali kakor besni; mestnega uradnika Ferka, ki stanuje v onej hiši, tudi so hoteli napasti ter inu kričali »Win-discber Hund«, vznemirjeno ljudstvo je hitelo na ulico, na kar je piiSli tudi žan-darmarija. Ko so pa ti nemški vitezi videli žandarme, urno so pete odnesli, le enega so iandarmi prijeli. Preiskava o tej zadevi nam utegne pokazati nemške profesorje v svitu nemSke kulture. — Nemškutarji so se sploh vrgli na škandal; oni hočeio s taki mi stvarmi strašiti vlado, oni se nadejajo, da vržejo se skandalom Taaf-feja. — Ali nam Slovencem s tem ne Škodujejo, temveč pa pomagajo; naS kmet se po takih ognjusnih činih le še bolj prepričuje, da z nemSkutarji ni dobro kruha jesti in prav zato se je nadejati, da pri prihodn]fh volitvah za dež. zbor prav go tovo zmagajo vsi naši kandidatje, in da zmagajo tudi v nemških okrajih mnogi, nam Slovencem bolj pravični konservativci. — Ne udajmo se, to je naše gasio! Ooričan. U Zagrebu, 23. srpnja. {Sabor. —Sa sveučiliita. Raipust zastupstva u Karlovcu). Nad Hrvatskom dižu se crne maglušine. Medju vladom i strankom prava nastala je huda borba; — a stranka prava u narodu več je postigla veliki upliv, Sta če nam postati jasno u vrieme novih izborah, koje Čemo imati ovu godinu. — NaŠ sabor bijaše kraljevskim reSkriptom odgodjen, pošto je rieSio sve ono, Sto je vlada željela. Sabor imao bi se opet sastati mjeseca kolovoza na poslednje zasjedanje. U razprav« imade doći preinačeni izborni red, usljed koga bi se opoziciji posve krila slomila, a Srbizmu uznarasla, jer se Srbi bolje pokoravaju željam vlade. Nesreća je bila oa starih vremena ona nesloga medju Slaveni, tako će se nam još mnogo vremena štetiti. Osim toga doći će u razpravu riećko pitanje, jedno od najozbiljnijih^ za naSu vladu. U tom pitanju složna je sva zemlja, t. j., da se Meka nesmije trgati od Hrvatske pa makar doSlo do čega mu drago. Vladlnovci znadu za ovu odlučnu volju naroda, pa će imati trista nevolja kod rieSenja ovog pitanja. Sjedne strane silovita volja Madjarah, a s druge pravo Hrvatske. — Nikomu Hrvatu neće biti težak izbor, i niti Srb nemože dopustiti, da Be ruSi hrvatska zemlja. Na našem sveučilištu se dogadjaju č udovite stvari. Profesore imamo pod istragom radi 3aborskih govorah, rektora suspendiralo, izpiti se obustavljaju i napokon, kako se čuje sveučiliste zatvoreno; jer su djaci razposlali neku izjavu, koja otvoreno podupira i odobrava postupanje stranke prava. Hrvatski profesori su složni, oni su. kakor se čuje, pripravni na svašta. — Uslied toga je velika uzrujan ost u Zagrebu. —U izjavi djakah, ali kako se zovu, sveučiliStnih gradjanah imade poziv na VaSu slovensku mladež. Poživlja ee ista, da poleti u hrvatsku priestolnicu na visoke nauke, da se ohrani čisto narodna, da se okani tudjeg duSevnog dara. — U Zagrebu treba, da se prikuplja sveučilištna mladež svih jugoslovenskih granah; tuj bo samo čuje i sluša u materinjem ili tomu veoma srodnom ieziku nauku zdravu, jedru i spasonosnu. U tom sigurno nije pogreška, jerbo Fran Joaipovo sveučiliste nemože biti zabranjeno nikojemu avstrijskomu sinu ? Zašto se nebi mladež slovenska odazvala bratskomu pozivu ? Ko grom iz neba, pronesao se glas, da je razpuSćeno karlovačko zastupstvo; glas taj se je obistinio. — Uzrok je, jer su zastupnici na nekojem banketu slavili St&rčevića i Kvaternika,koji daje, kako kažu, o svom vremenu pobunio narod u Liki i pao, kada su vojaci obkolili njegov ustaSki tabor. Sto će sliediti iz svega toga, ko|i može danas znati, budućnost je ozbiljna, narod Hrvatski čekaju još tužna vrie-mena. — Borba, koja se pripravlja za izbore ove godine, biti će onakova kakova se joS nije čula. Bog pomozi na bolje! Domače in rasne vesti. Čestitka izbornikom koparskoga kotara« Pobjeda kod pokrajinskih izborah u kotaru Koparskom uzbudila je u nas ozdol podpisanih stanovnicih Medulina veliku radost i zadovoljstvo. Stalni smo, da zasluga kod te pobjede ide jedino one valjane, čelične, rodoljubne i nepodmitljive izbornike tog kotara, kojih nije znala nikakva sila, niti ikakva zamama iztrgnuti od narodnog barjaka. Za to njihovo muŽko držanje dužni smo njim srdačno zahvaliti i poslati naše najsrdačnije čestitke. Živili sviestni birači! Množili Vam se našliednici. (Sliede podpisi stanovnikah Medulina). Odlikovanje. Zlati križec s krono za zasluge jo dobil č. g. Anton Ukmar, kurat v Kanalu. častno občansivo je podelila blejska občina kranjskemu deželnemu glavarju, grofu Thurnu. Za ponesrečene po povodnjl V Galiciji, katere je zadela najbridkejša nesreča, da so mnoge reke izstopile, ter poplavale cele vasi in mnogo zemljiSČa tako, da so mnogi kmetje zgubili življenje drugi zopet vse svoje domovje, a večina svoj letoSnji pridelek tako, da bode de- žela letos trpela največega pomanjkanja, ako jej država in spiob vsi državljani avstrijski ne priskočijo na pomoč z milodari; razposlalo je ministerstvo notranjih zadev okrožnico na vsa namestniŠtva, tedaj tudi na tržaško namestništvo, s katero dovoljuje nabiranje darov za ponesrečene naSe brate na Poljskem, in Tržaški magistrat je ta oklic namestniŠtva razposlal vsem društvom, listom korporacijam itd. Dolžnost kristjanska in ljubezen do bratov Poljakov nas vežj, da s tem priporočamo vsem slovenskim društvom in vsem rodoljubom, da po svojej moči kaj store v podporo v Galiciji ponesrečenih. Darovi se morejo pošiljati ali direktno namestniŠtvu za Giliško v Lvovu, ali pa namestniŠtvu v Trstu. Opozarjamo posebno slovenska društva, da se spominjajo nesrečnih poljskih bratov in morda napravljajo veselice in besede v ta blagodušni namen. Prečasiltl gospod Davorin Trstenjak župnik v Staremgradu na Štajerskem, naš prvi starinoslovec, bodeob-hajal 28. julija 40Ietnico svojega svečeništva. Bo^ nam obrani odličnega plemenitega rodoljuba-učenjaka še mnogo leti italijanska duhovščin«, nllft ona nam nI pravična. Opazili smo, kako kukavno vlogo je igral goriški list »L'ffco del Litorale« o priliki agitacije goriških Iredentov nasproti Slovencem. Ta list je uredovan od italijanskih duhovnov. Trst ima tudi nek tak manj ali več duhovnom namenjen list po imenu »Vigi-lan\a«. Ta list je prinesel nedavno članek, pisan, kakor trdi sam, od nekega istrskega duhovna, rodoma Slovana V tem članku Re spravlja »Vig'.lanzat na slovanske duhovne, češ, da se preveč pečajo s polituo, potem pa govori o prihodnjem porešk -m škofu (dr. Flappu najbrže) in pristavlja, da ni potreba, da poreŠki škof zna hrvatsko ali slovensko, ker Poreč je italijansko mesto, kakor da bi bila ta škofija omejena le ua Poreč. — Vrla »Naša Sloga* izvrstno bere levite temu listu in vsem duhovnikom, katere bi mi tudi skoro nabasali v eno bisago z Iredentarji In konča svoj dotični članek 8 to le ostro obsodbo: Uredničtvo, nabožne Vigilanze uvadja spomenuti dopis sa sliedećim uvodom: »Jedan pametan Istran i dobar katolik, kako se podpisuje, ali za koga imademo razloga držati, da je svečenik, dapače Slaven —- bar po imenu, koje svršava sa •ichm piSe nam Bliedeće«. Dakle uredničtvo nepozna pisca, a smatra ga svečenikom i Slavenom! Neimamo ništa proti tomu, nu žalimo, da se može naći svečenik 1»dobar katolik«, koji je kadar tako podlo, bezduSno i smradno pisati;žalimo odviše uredničtvo tobož katoličkog lista, koje prima takovo smetje u svoje stupce. Od srca mu darujemo toga istarskoga katoličkoga svečenika i Slavena, drŽeć se one naše: ■gori Poturica nego Ture«. Bože nas očuvaj katoličkoga duba »nabožne Vigilanze«. — Pfui sram vas bilo I Tržaške novosti: Župan Tržalhi se je vrnol uže v četrtek iz Kormina, torej je znani g. Mojzes le par dni županih Požar. V magazinu vrvi gg. Comuzzi in Olivetti v ulici Sanitži, število 14 so se vnele v Četvrtek v noči nekatere vrvi; a ker so bili ognjegasci hitro pri rokah, zadušili so požar hitro in ni bilo posebne škode. Umrl je v bolnici oni Pastor, o katerem smo poročali, da je hotel ubiti z batom svojo ženo, potem pa sprožil v samega sebe tri strele iz revolverja. Nož. Govori se, da so te dni v bošketu pod lovcem neznani potepini nekega konjskega hlapca, po imenu Martin Bezek, ko je vozil prazno kočijo cd lovca v Trst, napadli in močno ranili. —Na cpenskej cesti je v nedeljo 21 letni Josip G. v pre- Eiru z nožem ranil nekega irf letnega ovreta K. — Prvega so zaprli, drugi se zdravi v bolnici. — V Četrtek je nek lg letni Ferdinai.d Poresini pil s prijatelji v gostilni »ali Allegria«, a ko se je vračal domu, močno so ga prav isti prijatelji ranili z noži, katere neke vr.-te ljudje v Trstu vedno nosijo pri sebi. V morje je padel v pijanosti v Četrtek zvečer sodar Mina T. na bregu kanala; dva prižigalca plina sta k sreči to zapazila in pijanca živega iz mcrja potegnola. Policijsko. V sredo v noči so neznani tatovi vlomili v stanovanje neke gospe v ulici della Cassa št. 5 in odnesli dragocenosti in obleke za 328 gld., denarja pa za 23 gld. — Nekega prodajalca oglja je te dni zaprla policija, ker je nekemu istrskemu župniku zapravil v varstvo izročene mu obligacije v vrednosti i333 gld. — Nekemu učitelju jezikov, je na lesnem trgu nek lopov iz rok izpulil mošnjicc, v katerej je bilo nekoliko denarja. Tat je v hipu zginol.— Policija je zaprla te dni tudi 3 ženske in 2 moška, zarad nemoralnega vedenja na ulici. Izpred sodišča. Scdnija je one tante iz sv. Alojzija, kiwso sč silo naskočili kampanjo g. Frana Zitka, ebsedila na 3 in 4 mesečno težko ječo. Glasovlll dr. Malovrh je končal svojo doktorsko karijero. Tržaškim Slovencem je Še dobro v spominu mali EDINOST. možicelj z naoSniki,^ švedrastmi čevlji in cilindrom m glavi. Čutil se je poklicanega, v Trstu zopet oživiti uže davno umrlega rtJurja s pušo» in precej v prvej številki «Jurj;i» je razodel si. občinstvu, katero je močno dvomilo na njegovem doktorstvu, kako more človek postati z i 20J gld. doktor. Znano je tud i, da je ta doktorček uže v Trstu po tujjrn blagu stezal svoje prste, da je pis il revolverska pisma nagemu uredniku in kako se je hvalil, da so mu zagotovili pri policiji cjlo podpore, ako 'nole dobro delal se svojim »Jurjem«. še le Dre — » Kreditne deinice .... 304 • 60 • 1 ondon 10 lir sterlin . . 121 • 75 » Napoleon..............9 » 66'/,» G. kr. cekini . . . 100 državnih mark 5 » 74 59 » 55 . 90 svelllntc za vrle se more dobiti po ugodnej ceni pri upravniŠtvu •Ed InoKll*. Javne dražbe. V Tratil dne 29. julija, 29. avgusta in 29 sept. t. 1. na gl. 166,908 74 cenjene hiše umrlega Filip Kohena; dne 14. avgusta, 4. in 28. septembra t. 1. na gl. 1192,42 cenjena posestva Marije Bave, ležeča na Kontovelji in Prošeku. V Pazinu dne 1 avgusta t. I. na gl. 2994 cenjena Simon Mogorovićeva lemljišča v Tinjanu; dne 27. avgusta, 27. septemb. in 27. oktobra t. 1. na gl. 69O.95 cenjena Valentin Mohoričeva posestva v Novakih. — V Središču dne 2. avgusta, 2. septembra in 2. oktobra 1.1. na gl. 845.I6 cenjena posestva Janeza Sandrinija in Katarine Marizza. — V Korminu dne 4. avgusta, 1. in 29. septembra t. 1. na gU 1200.65 cenjena Janeža Grudinine posestva v Merni. — V Kopru dne t, avgusta t. I. na gl. 331. — cenjena Ivan Kršjakova posestva. — V Sežani dne 4. avgusta, 3. septembra in 2. oktobra t. 1. na gl. 1057 cenjena posestva l,ratov Miličevih. Dr. prof. A. MALASPINA ud mnogih učenih društev 100, FAUBOURG S. ANTOINE 106, Posvetuje in zdravi se pismenim potem. SSH!5S«SliaSH Najbolje in najcenejše POHIŠTVO v bogatej zbirki pri Litij §jj IGNAICJU KRON | Razpis službe stalnega učitelja ||. reda pri ljudskej meSovitej Soli u Materiji se slovenski u&iim jezikom. Dohodki za to službo ustanovljeni so zakonom 3. novembra 1874. i 10. decembra 1878. Prosilci naj naj pri podpisanem uložijo svoje prošnje se spisi vred po svojih oblastnijah u roku treh tednov. €. k. okrajni šolski svet Volosko 22. julija 1884. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova - čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. (21) Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici CristofoleUi v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rovis, G. B. Faraboschi in M. Raeasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. TRST Via nI Teatro ± (Tergesteo). 3—4 Ilustrirani ceniki se poSljeJo kamor koli brezplačno in franko. Ustanovljeno 1747. Albert tife Samassa * c, k. dvorni zvonar FABR1KANT STROJEV IN GASILNEGA ORODJA V LJUBLJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte gatilnice izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hldroforl vozovi za vodo, vrstne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 4—12 Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. šesaifit in ozodje vo3ovo3e. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, ta gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. 20 svetinj Priporoča se od naj-prvib zdravnikov strokovnjakov tujih in domačih, kot najuspeŠnejo vodo grenčico vplivajoča na čiščenje krvi in na ono želodca. — Zamore se je vsak čas dobiti svežo po vseh trgovinah z mineralnimi vodami. 10—10 Lastniki Bratje Loser v Trstu. Fac-Simile de l'Etiqiiette j. _ ULi F*8 R/CANTt- 17 Itn« Dfran^f il !'1KIS notica G. k. priviligirano dr aštvo Alojzija Majer-jeva trgovina piva v STEKLENICAH v Ljubljani priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zlcr-jevv zabojih po 25 in 50 steklenic. Garantira sc šest mesečna obstojnost tega piva. 15-24 r OJ^ oT i— rt Ki O O. aa 1884. razstava v Kalkuti (diploma s kolajno). VLAHOV lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniikih strokovnjakov, put^nto van od zjedinj^nlh držav Ameriških. Dosežnt uspeh: vsikorlna nerazpo-ložnoat, neprebavljl-voit, kolika, gljiate, krvavica, (hemoroide), po vračljiv« mržlice , vodenica pranioa, Inno .t. slabost, Čišćenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. — Z vsako staklenico vred dobi se tudi narod, kako se ima rabiti lek. Pozor proti ponarejanju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga i njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu. 3--48 P "TJ o N «SE. *č5" LA FILIALE IN TRIESTE del}' i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commercio ed Induatria. versameniTinT CONTANTI Banconote: 3] V/o annuo Interesie verso preavviso di 4 glornl 37,»» » » » ,>8 » 3*/< » » » n » » 30 » Per le lettere dl versamento attualmente in circolazlone, 11 nuovo tasso d' interesse co-mincierd a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 % annuo interesse verao preavviso di 30 glornl 3'/<» » » » » » 3 meai 3'/»» » » • » i>6>> Banco Giro: Banconote 27s°/o «opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Pragu, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salislmrgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons '/t0/® Antecipazioni sopra Warranta in contunti, interesse da con-venirsi. Medlante apertura di credito a Londra )4J0 provvigione per 3 mesi. » effcttl 6% interesse annuo sino 1* importo di 1000 per importi superiori da con-Trieate, 1. Ottobre 1883 (65)— Lastnik, drufttvo »EDINOST*. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC. Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.