ZGODOVINA V ŠOLI Številka 1 Letnik 30 2022 ISSN 1318-1416 Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Uredniški odbor: dr. Dragica e , Znanstveno-raziskovalno središ e Koper Bojana Aristovnik, Zgodovinski arhiv Celje Dragica Babi , Šolski center Celje – Gimnazija Lava Jana Bec, Osnovna šola Prule Ljubljana mag. Mateja Drnovšek Zvonar, Osnovna šola Polje Ljubljana, Štefan Harkai ml., Osnovna šola Puconci Brigita Praznik Lokar, Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana Damjan Snoj, Osnovna šola Preserje dr. Mojca Šorn, Inštitut za novejšo zgodovino Sre ko Zgaga, Gimnazija Poljane mag. Manica Maver, Državni tehniški zavod Žiga Zois, Trst Kiti Jurica Korda, Gimnazija Dubrovnik dr. Daniel Wutti, Visoka pedagoška šola, Celovec Odgovorna urednica: dr. Vilma Brodnik Naslov uredništva: dr. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo OE Ljubljana, Dunajska 104, 1000 Ljubljana, tel.: 01/236 31 19, faks: 01/236 31 50, e-naslov: vilma.brodnik@zrss.si Urednica založbe: Simona Vozelj Jezikovni pregled: Tine Logar Prevod izvle kov v angleš ino: Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec Škraba s. p. Oblikovanje: Studio Aleja d. o. o. Ra unalniški prelom: ABO gra ka, d. o. o., zanj Igor Kogelnik Tisk: Present d. o. o. Naklada: 465 izvodov Naslovnica: Slika na naslovnici simbolizira tragedijo na doma iji Peršman aprila leta 1945. (Vir: Gra na novela Evelyn Steinthaler & Verena Loisel. Bahoe Books, Dunaj 2018.) Naro ila: ZRSŠ – Založba, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana, e-naslov: zalozba@zrss.si, faks: 01/300 51 99 Naro nina: Letna naro nina (2 številki): 33,00 EUR za ustanove, 24,75 EUR za zi ne osebe; 12,50 EUR za dijake, študente, upokojence; cena posamezne številke v prosti prodaji je 20,00 EUR. V cenah je vklju en DDV. Priznanje avtorstva-Nekomercionalno-Brez predelav Nosilna tema tokratne številke revije Zgodovina v šoli so mednarodni kraji spominjanja. Na pri- meru Peršmanove domačije v Železni Kapli/Bad Eisenkappel na avstrijskem Koroškem takšen spominski kraj predstavljajo dr. Daniel Wutt i in Eva Hartmann s Pedagoške visoke šole na Koroškem ter dr. Nadja Danglmaier z Univerze v Celovcu. Na Peršmanovi domačiji so nacisti aprila leta 1945 zagrešili enega največjih zločinov nad koroškimi Slovenci, ko so pobili skoraj vse člane družine Sadovnik, ki je živela na domačiji in nudila partizanom zatočišče. Zgodovinski spomin na zločin se med koroškimi Slovenci in tudi širše v Avstriji ohranja s pomočjo v muzej preurejene Peršmanove domačije. Za muzej skrbi Društvo Peršman, ki je pripravilo vrsto sodob- nih pedagoških dejavnosti, s katerimi predstavljajo zgodovino koroških Slovencev, protinacizma in upora, povezano z aktualnimi temami ozaveščanja o pravicah manjšin ter marginaliziranih skupin, migracijah, civilnem pogumu in demokraciji. Teme so učencem približane z različnimi didaktičnimi in medijskimi pristopi, kot so grafi čni roman, pričevanja prič časa, pesmi upora, obiski spominskih obeležij idr. Muzej Peršman je zasnovan mednarodno, tako da so k obisku vab- ljene tudi šolske skupine iz Slovenije, učna gradiva pa so pripravljena tudi v slovenščini. 1 V Sloveniji predstavlja vrhunski mednarodni spominski kraj celotno območje soške fronte iz časa prve svetovne vojne, ki je oblikovano v spominsko krajino, za katero skrbita na slovenski strani Kobariški muzej in Fundacija Poti miru. Sestavljajo jo muzeji na prostem, muzejske zbirke v jav- nih in zasebnih muzejih, vojaška pokopališča in kostnice, spominska cerkev Sv. Duha na Javorci, kapele, ostanki utrdb in kavern, železnic in druge infrastrukture. Spominska pot je plod skupnega slovensko-italijanskega prizadevanja, da se ohrani zgodovinski spomin na največji spopad na slo- venskem ozemlju. Za inovativno postavitev muzejske zbirke o soški fronti je leta 1993 Kobariški muzej prejel muzej- sko nagrado Sveta Evrope. Na slovesnosti ob podelitvi nagrade v Strasborugu je Friedrich Waida- cher, poročevalec Odbora za podelitev nagrade evropski muzej leta, povedal: »/…/ V svoji poklicni karieri sem obiskal stotine muzejev in med temi tudi vojne muzeje. Kobariški je prvi, v katerem nisem naletel niti na najmanjšo sled šovinizma, pristranskosti ali poveličevanja. Njegova postavitev je globoko občutena, dotakne se srca in duše obiskovalcev in posreduje sporočilo, ki se ne bo nikoli dovolj pogosto in glasno širilo med ljudmi: vojna je norost, zločin in povzroča zgolj žrtve. /…/« (Vir: Kobariški muzej. Pridobljeno s htt ps://www.kobariski-muzej.si/o-muzeju/2018031911000494/nagrade/.) Odlomek iz govora povzame glavno sporočilo ohranjene spominske krajine na območju soške fronte, ki se nanaša na spodbujanje življenja v miru in sožitju na območju sosednjih držav Slove- nije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Spominsko krajino pa množično obiskujejo gostje iz vse Evrope in sveta. V pričujoči številki revije so v rubriki Izpostavljamo objavljeni še: drugi del članka o zgodovinskih obletnicah v kulturi spominjanja (avtorica: dr. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo), o aktivni ustni zgodovini v osnovni in srednji šoli s praktičnimi napotki za učitelje (avtorici: dr. Danijela T r- škan in Špela Bezjak, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), o pomenu ljubljanskega kongresa za mesto in njegove prebivalce (članek je ob 200. obletnici kongresa napisala Simona Kovač, Šol- ski center Novo mesto), dr. Tina Milavec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je napisala članek za pripravo osnovnošolcev na tekmovanje iz znanja zgodovine o pozni antiki na Sloven- skem. Rubrika Izmenjujemo izkušnje prinaša tri članke, in sicer o geografsko-zgodovinskem teren- skem delu po poti nekdanjih mlinov v soteski potoka Kranjšek na Vrheh (avtorica: Tina Počkar, Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne Divača), o izvedbi arhivske učne ure na Osnovni šoli Idrija (avtor: Dejan Hvala, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Idriji) in o pilotih v službi domovine (avtorica: Bojana Modrijančič Reščič, Šolski center Nova Gorica). V rubriki Predstavljamo pa ob- javljamo poročili o knjigah avtoric Alenke Starman Alič, Ane Čič in Vilme Brodnik Zbrali smo po- gum, stopili smo skupaj (poročilo je napisala Lorieta Pečoler) ter o knjigi avtorja Ivana Smiljanića Lovorovi listi in krompir. Prešernov kult v socializmu (poročilo je napisala dr. Dunja Dobaja). Revijo zaokrožujeta prispevka o sodelovanju Zavoda RS za šolstvo in slovenskih učiteljev z Mémorial de la Shoa iz Pariza (avtor: Vojko Kunaver) in o 3. mednarodni konferenci Vzgoja za ljubezen za domovine in države z naslovom Odgovorno ohranjajmo slovensko identiteto (avtorici: Dragica Motik in Helena Kregar). Vabljeni k branju in soustvarjanju revije! Dr. Vilma Brodnik, odgovorna urednica 1 Ve informacij o muzeju in Društvu Peršman je na spletni strani https://www.persman.at/. REVIJI NA POT