ŠTAJERS GOSPODAR Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 45 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 11. November 1944 Einzelpreis 10 Rpf rrcm imperijem kljubujemo! „Misliti ¡e treba samo na žrtve in zmago" — „Kdor nas hoče uničiti, mora z nami vred v grob" — Manifestacija nemškega obrambnega fanatizma v Graz-u Reichsorganisationsleiter Dr. Ley o nalogah nemškega človeka Reichsorganisationsleiter Dr. L e y si je v spremstvu Gauleiter-j a Dr. Uberreither-ja ogledal razne tovarne Gaua Steiermark, kjer se ie prepričal o delu in storitvah naših ustvarjajočih rok in možganov. Zvečer je bil v Graz-u v dvoranah Deutsche Arbeitsfront velik apel delavstva, na katerem je Gauleiter pozdravil Reichsorqanisations-leiter-ja, kar so zborovalci burno potrdili. Dr. Ley je uvodoma izrazil veselje, da zopet lahko govori možem in ženam štajerskih obratov, ki sopre-našajo glavno breme današnje vojne. Zadostuje, tako je izjavil Reichsorganisationsleiter, da se spominjamo leta 1918., ko so stavkala vsa podjetja. Vse to je danes drugače. Naša najboljša podpora in najbolj trdna pomoč je v našem nemškem človeku. In za vse to se vam hočem danes zahvaliti, vam in vsem ustvarjajočim ljudem v Gau-u. Kljub bombnemu terorju, kljub vsem težavam ustvarjate danes pridno in vestno, da je produkcija v stalnem porastu. Vaše delo traja že davno do 16 ur dnevno, mnogokrat brez spanja, marsikdo od vas je pri bombnih napadih izgubil že svojo streho nad glavo in vse kar je imel, in kljub temu stoji mirno in pridno še dalje pri stroju, kjer dela in ustvarja. Ker nas sovražniki na frontah ne morejo premagati, so računali na pomoč pri naših inozemskih delavcih. Pa tudi tu niso ničesar dosegli. Roosevelt je upal na polom Nemčije, ko stopijo Anglo-Amerikanci na nemško mejo. Ravno nasprotno se je zgodilo. Tako je nadaljeval Reichsorganisationsleiter, burno pritrjevan od poslušalcev. Res je, da nas stavljajo bombni napadi pred razne probleme in pravi čudež je, da se kljub temu produkcija od meseca do meseca dviga. Če pa presojamo bombne napade po škodi, ki jo namerava prizadejati naši produkciji, se našim sovražnikom ne izplačajo; Premagovali pa bomo tudi vse prometne težave. Človek zmore vse, če hoče. Naj se zgodi kar koli, nemški, vojak bo imel vtdno orožje in munlcijo. Največja napaka sovražnikov je, da nas mislijo z bombami spraviti iz vojskovanja. Naša ljudska skupnost se na bombnih napadih ne ruši, temveč jači. Vsaka bomba učinkuje kakor udarec s kladivom, ki ga udarja usoda za ljudsko skupnost, da bo še bolj trdna. Govornik se je nadalje bavil z materijalizmom naših sovražnikov ter mu je stavil nasproti naš nacionalsocializem. S temi nepoplačljivimi vrednotami, z močjo ideje, ki je vtelešena v nacional-socializmu, sovražnik ni računal. Sedaj, ko si mora na mejah našega Reich-a s potoki krvi priboriti vsak kvadratni centimeter zemlje, stoji presenečen pred stvarnostjo, da je naša ideja nezlomljiva moč, iz katere izžareva neomahljiva vera, ki je tisočkrat več vredna kakor vsa nadrejenost v materijaju in ljudskih množicah treh svetovnih imperijev. Kot tovariš tovarišem je nato podal Dr. Ley poročilo o splošnem položaju. Nemški narod ne stoji sec'.aj v šestem, - tal/o je izvajal qovornik, temveč v tridesetem letu vojne. Ves ta čas so nemški narod porivali k robu propada, kar je bil povod, da je obupalo irmoqo Nemcev. Nad vsem tem je pa iriumfiralo židovstvo. Samo nekdo je verjel v nemški narod: Adolf Hitler. In iz vere tega moža smo postali to, kar smo: enotno veliko ljudstvo, ki kljubuje danes trem svetovnim imperijem. Dr. Ley je nato obdelal umikanje naših front na mejo Reich-a. Kar se tega tiče. ni nemškemu narodu ničesar očitati. Med delavci, kmeti in meščani se ni opustilo in zamudilo ničesar, pa tudi stranka j e storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da se dobojuje zmaga. Pa tudi premoč nasprotnikov ni povzročila povratnih udarcev. Mi nismo zapadli niti psihozi množic, niti strahu pred lavinami. Hrabro smo se bojevali na frontah in v domovini. V naših lastnih vrstah so se našli iz- dajalci, zato ne stojimo danes v Afriki, na Kavkazu in na Kanalu. Mi pa radi izdaje, ki je prišla dne julija 1944 jasno do izraza, nismo kapitulirali, temveč likvidirali smo jo in to je odločeno. Posledice izdaje smo znižali na minimum. Izdajalce smo pobesili. Razen tega smo odpravili de-moralizacijo, ki jo je skušal sovražnik spraviti v naše obmejne kraje. Isto smo opravili tudi v zaledju. Kdor se v vojni ne bojuje, tako je govoril Amnestija do 30. novembra Sauleiier ¡e podaljša! rok za povra4eE< in prifavo Gauleiter dr. Sigiried Uifeerreither je dne 30. oktobra kot šsi civilne uprave na Spodnjem Štajerskem odredil v zvezi z odredbo o amnestiji, izdani dne i. oktobra, sledeče: Da se v polnem teku nahajajočega povratka prisilno rekrutiranih in zapeljanih članov tolp ne bi prekinilo z okončevanjem povratnega roka, obenem pa na osnovi številnih prošenj sorodnikov članov tolp, ki pov-darjajo, da predvsem izven mej Reicha amnestijska odredba z dne 1. oktobra 1944 ni vsem znana, odrejam sledeče: Povratni oziroma prijavni rok, določen v*moji. amnestijski odredbi z dne 1. oktobra 19^4 (paragraf 1 in 4), se podaljša do 30. novembra. Deutsche U-Boot-Jäger in der Atlria Wie das OKW meldete, vernichteten deutsche U-Boot-Jäger sechs britische Schnellboote und beschädigten drei weitere 6chwer — PK-Zeichnung Fritz Friedel (Sch) Reichsorganisationsleiter, in kdor- ne dela, začne trohneti in ga vojna požre. Zatp je dobro, da sedaj delamo in garamo in da ne izqubimo n ti minute z misajo na slabost in kapitulacijo. Dam vam besedo, da to rte bo trajno stanje in tudi ne za povojno dobo. Dokler se pa bojujemo, bi bil zločin misliti na nekaj drugega kakor na žrtve in zmago. Trdno verujem,- da bomo preokrenili Hsodo zopet v naš prid. Ce pride še do protiudar-cev, jih bomo zopet premagali in prenesli, toda nikdar ne bomo kapitulirali. Kar se je zgod lo, je bilo morda dobro in potrebno, da smo se iz tega naučili nekaj za bodočnost. Ne moremo si predstavljati, Ifako bi izgledalo, če bi korakali v zmago skupno z izdajalci z dne 20. juiija, predstavljati si tudVne moremo, kako bi izgledalo, če bi bili zmagali leta 1940. v bliskovitem načinu vojne. Nikdar ne bi b li postali tako jeklenotidi, da bi bili zmožni prenašati tako težke preizkušnje. Nikdar ni prišla moč nemškega naroda tako očiino do izraza kakor letos 20. julija. Gradnje obmejnih postojank, ustanovitev Volkssturmov — vsega tega ne bi bilo brez tota.ne vojne vpo-stave. V nadaljnjih izvajanjih je Dr. Ley osmešil brezpredmetne upe zapadnih si) na zlom naše morale. Dvignila se je vsa Nemčija; moški, ženske in mladina gradijo obmejne utrdbe Povsod imamo naravnost čudežne dokaze nezlomljive morale našega nac'onalsocialističnega svetovnega nazora. »Bilo je«, tako je zavpil Reichsorganisationsleiter, »kakor da je stal sam Adolf Hitler poleg vsakeaa posameznega Nemca! (Vaclr-nalsociallstično nemško sice je ustavilo sovražnika. Eisenhower nam Je zagotovil, da nas bo uničil. Za tako zadevo sta potrebna vedno dva: eden, ki un!či in drugi, ki se pusti uničiti. Kdor hoče nas uničiti, mora z nami vred v grob. It vojaške vojne je nastala danes sveta ljudska vojna. Kateri Nemec bi se hotel danes izogniti pozivu naroda? Nemški na-Tod nastopa danes resno v vrstah Volkssturmov. Nikdo nam ne vzame več Nemčije. Nemčija je naiša in mi je ne damo sovražniku ...« (Burno pritrjevanje.) Nekoč smo si razlagali pojme o ljudstvu in narodu, tako je nadaljeval govornik. Danes nam zadostujejo imena vzhodnopruskih vasi, ki so jih oskrunili boijševiki in vsi se zavedamo pojma besede »domovina«. Ko smo izgubili Harkov in Pariz, smo posluhnili; ko so nam pa boijševiki oskrunili vas Eifeldori v Vzhodni Prusiji, nam je bilo, kakor da nam hodi po naših prsih tuj vojaški škorenj. In danes prisegamo: »Kdor bo oskrunil našo domovino, mora umreti!« Sovražnik lahko tu in tam pride v našo deželo, iz iste se ne vrne nkdar več! Reirhsorganisationsleiter je nato omenil nemško iznajdljivost, ki je izumila in izdelala najmodernejše orožje, ki je deloma že v vpostavi, kakor je na primer tak.ozvana Panzerfaust (pest za oklopnike), deloma pa še v pripravah. Iz njegovih besed je izžarevala sigurnost, da ima nemški narod povod, popolnoma zaupljivo in zanesljivo upati v zmaqo, pa naj si bo sedanjost navidezno še tako neVarna. V dokaz, da' imajo tudi naši sovražniki svoje velike skrbi, je Dr. Ley omenil priznanje bolj-ševikov o 31 milijonih človeških izgub. Pa tudi v političnem pogledu ni pri sovjetih vse tako v redu, kakor morda izgleda. Stalin se na primer ne bi upal vsakemu državljanu dati v roko Panzerfaust, ker se zaveda, da bi jo uporabil proti njemu. Kak Volkssturm pa ne moreta ustanoviti niti Roosevelt niti Churchill. . Nemški narod, tako je zaključil Reichsorganisationsleiter svoj govor, ki so ga poslušalci na\^ dušeno odobrili, se pa« bojuje s fanatično odločnostjo za biti ali nebiti. Naše geslo se glasi: Udrihati, udrihati in zopet udrihati! Kdor se nas dotakne, bo uničen! Ce bo vsak posameznik zaqrizen bojevnik za Nemčijo, bomo na koncu tega qigant-skeqa boja doboievali zmago ter se v svobodni Veliki Nemčiji pod vodstvom Adolfa Hitler-ja približali srečnejši bodočnosti. Gauobmann Weißensteiner se je zahvalil dr. Ley-u za smernice in vzpodbudo ter mu zagotovil, da bodo delavci Gau-a Steiermark izvrševali svoje dolžnosti do zadnjega. S počastitvijo •Fiih-rer-ja ter himno so zaključili lepo uspelo zborovanje. Druck und V c r I a q • Marburqer Verlags- und DrurVerel-Ges mbH— Verlagsleitung- Egon Baumgartner Hauptschriftleiter Friedrich Golob: a He in Marburq/Drau, Badgasse 6 Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom 10 April 1943 gültig Ausfoll der Lielenma des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung oibt keinen Ansprach auf Rückzahlung des Bezuqsgeldes Pridobljen 讧 - ■ i n vsled bitk m zapadli Kova Ironrfa rsa severnem obrežju reke Haas - Uspešni nemški napadi na vseh odsekih zapadne fronte - 0 poteku operacij v zadnjem iedran - „V 2" že učinkuje Karte zu den Kämpfen in den Westvogesen Scherl-B ilderd:enst-M. Po poročilu, ki ga je bilo izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 2. novembra, so se borile nemške čete na obeh straneh zunanje Weeter-schelde srdito za sleherni meter zemlje. Srditi boji so 6e vršili tudi na deloma preplavljenem otoku Walchern, kjer se je sovražnik izkrcal tudi na zapadnem delu otoka. Kanadčani so sicer poskušali priti iz Süd-Beverland-a na Walchern, todä vsi ti poskusi so se izjalovili. V mostiščih ob spodnjem delu reke Maas so naše divizije zavrnile več sovražnih oklopniških napadov Zapadno od Brede je bila uničena neka obkoljena sovražna skupina. Na obeh straneh Stolberg-a so se zrušili napadi ameriških bataljonov v našem ognju. Siloviti boji so se medtem razvili vzhodno od Pont ä Mousson-a ter v qozdovih na obeh straneh mesteca Baccarat. Nekaj terena je pridobil sovražnik le po menjajočih se bojih in velikih izqubah oklopnikov. — V Italiji so beležili le izvidniško delovanje? — Anqlo-ameriški terorni bombniki so metali bombe na Rneinland, Wien in Graz. Angleži so v noči od 1 na 2. november bombardirali Rheinland in Berlin. Pri tem ie ¿zgubil sovražnik 16 letal. 3. novembra 60 sporočli, da je sovražnik premagal hrabro posadko našega mostišča severovzhodno od Brüqqe-a po hudih bojih od moža do moža. V hrabrem odporu je ta posadka uničila v zadnjih tednih 50 sovražnih tankov. V me6tu Vlissingen in na zapadnem delu otoka Walchern so se upirale nemške čete v težkih obrambnih bojih neprestanim napadom in izkrcavanju sovražnika. Pri Rosendaal-u je vdrl sovražnik v našo glavno bojno črto. V gozdu pri Huertgen-u, jugovzhodno od Aachen-a pa je obtičal ameriški napad pred našimi postojankami. Severno od Bac-carata so bili dne 2. novembra zavrnjeni francoski bataljoni. V odločnem odporu in v protinapadih so naše čete zavrnile oziroma zaustavile Amefi-kance med rekama Reurthe in Mortagne. — V srednji Italiji, kjer je deževje razmočilo teren, so vrgli naši padalci sovražnika iz važnih višinskih postojank zapadno od Imole. Istotako so se izjalovili angleški napadi pred našimi postojankami južno od Forlija. — Anglo-ameriški bombniki 60 bombardirali mesta Bielefeld, Duisburg in Trier. V srditih letalskih bojih in s pomočjo ar-tilerije je bilo uničenih 82 sovražnih letal. V noči na 3. november je bilo pri letalskih napadih na Düsseldorf zbitih nadaljnjih 52 sovražnih letal. Tako- je izgubil sovražnik nad Reich-om v 24 urah 134 letal, med njimi 108 štirimotornikov. Iz sobotneqa poročila nemškega vrhovneqa poveljstva izhaja, da je doživel sovražnik na otoku Walchern ter ob spodnjem delu reke Maas srdit nemški cdpor. Pri Rosendaal-u in Osterhoiif-u, kjer je sovražnik deloma vdrl v naše postojanke, so se medtem razvili srditi boji.v Odbiti so bili nadalje angleški napadi pri Helmond-u, obenem pa so nemške čete vrgle Amerikance pri Huert-geu-u na njihova' izhodišča. Bolj jugovzhodno so se razvili boji za par vasi. Odličen je bil nemški odpor ob lothrinški meji, južno od prekopa Rhein—Marne vse do St. Die-a. Ob cesti Remi-rernont—Gerardmer so francoski odredi šele po večkratnih brezuspešnih napadih pridobili nekaj terena. — V 6rednji Italiji so naše čete zapadno od Imole odbile več ameriških napadov. Angležem se pa kljub vsemu prizadevanju ni posrečilo prodreti v odseku Ronco pri Forliju. — Sovražnik je po tem poročilu nadaljeval svoje letalske napade na civilno prebivalstvo ob levem obrežju Rhein-a, s slabdlnejšim' silami pa je metal bombe na München, Wien in Berlin. Na otoku Walchern se se nemške čete po poročilu z nedelje, dne 5 novembra, nahajale v besnih obrambnih bojih proti sovražniku, ki ¡e prodiral iz zapada, juga in vzhoda Ob spodnjem delu reke Maas so preprečile posadke nemšk h mostišč nameravani anglo-kanadski predor v smeri na velike mostove pri Mördijku. Nemško letalstvo je uspešno bombardiralo ponoči neko točko sovražnega dovoza pri Aaachen-u. j^jer so nastale eksplozije in požari. V protinapadih je bilo pri Huertqen-u iztrganih sovražniku več mimogrede izgubljenih vasi. V odlični obrambi naših grenadirjev se je zrušil tudi 4. t. m. sovražni poskus prodora nemške fronte v smeri na dolino reke Meurthe. — Nad Londonom so beležili močnejši povračilni ogenj »V 1«. — V srednji Italiji niso beležili nikakih posebnih operativnih dogodkov. — Terorni letalci so metali bombe na zapadno, severozapadno ;n južno ozemlje Reich-a. Zbitih je.bilo podnevi 29, ponoči pa 34 sovražnih letal, med njimi skupno 54 štirimotornih bombnikov. V ponedeljek, dne 6 t. m je bil položaj na otoku Walchern označen tako, da so se držala še posamezna nemška oporišča. Mesto Middelburg je medtem obstreljevala težka sovražna ladijska artilerija. Po srditih bojih ob spodnje® delu reke Maas so se umaknile naše čete na par m niš h mostišč. Mostove pri Mördijku so naše čgte po načrtu spustile v zrak Pri Helmond-u so beležili Angleži v početku svojega napada nekaj uspehov, nato pa so jih nemške čete zavrnile. V vdor-nem prostoru pri Stolberg-u so medtem dobro napredovali nemški protinapadi. Tu je bilo odrezanih več sovražnih odredov. Srditi boji so besneli za višinske in gozdne izhode zapadno od gornjega dela reke Meurthe pri St. Die-ju ter za neko cesto, ki vodi iz doline reke Mosel proti zapadnim Vogezom. Sovražni bataljoni so bili zavrnjeni, le v posameznih odsekih so zamogl1 tekom dneva pridobiti nekaj terena. Posadka trdnir-ve La Rochelle je izvedla sijajen in drzen iz-pad v francoske postojanke Po razstrelitvi sovražnih fortifikacij se je nemška bojna skupina vrnila v trdnjavo z velikim plenom. — Nad Londonom je deloval povračilni ogenj »V 1«. — V Karte zu den Kämpfen auf der I"sel Waicheren Scherl-BiMerdienst-M. Italiji so se vršili v večini odsekov le lokalni boji. — Anglo-ameriški bombniki so nadaljevali svoje terorne napade na južno, zapadno in se-verozapadno Nemčijo. Zlasti težko je bilo zadeto mesto Wien. Obrambne sile so zbile pri tem 48 sovražnih letal, večinoma štirimotornih bombnikov. 40kn FERRAHA cóprian Cod'gorr xvU ' Uediam T^Hlfomme Y Sässö'ijtt CasteiiMro-/"^ V'"7"'^ -'-"--■''tasolaValsinia *** Nemški protinapadi ©S» Tisi - GelJsp ¡ropeí iztrgan bo'jSevikom -Uspešni nemški protiukrepi na vzkodni lironfi Po izkrcanju angleških čet in komunističnih to- sovjetski napadi, istotako južno m jugovzhodno lovajskih skupin ob dalmatinski zapadni obali od Budimpešte. Nemški oklopniški odredi so su- pri Splitu, Dubrovniku in Metkoviču so se naši nili v ozadje sovražnika, uničujoč pri tem sov- varovalni odredi umaknili na povelje na priprav- ražni dovoz in pohodne kolone. Nemško letal- ljene višinske postojanke obalnega pasu. Na stvo je dan in noč uspešno napadalo sovjetske srednjem Balkanu so odbile naše čete bolgar- priprave jugovzhodno od Budimpešte. Med Cze- ske napade vzhodno od vardarske doline in gledom in Šzolnokom so se nemški in madžarski okrog Prištine. Bolgari so imeli velike izgube, odredi srdito upirali sovražnim napadom, V pro- Brez uspeha so ostali tudi boljševiški napadi v ^napadih so bili zavrnjeni boljševiki tako ob dolini zapadne Morave. Med Donavo in Tiso so -risi kakor tudi ob slovaški meji povsod, kjer so Karte der Italienfronnt zwischen Bologna und bile vpostavljene na obeh straneh nove rezerve zamo3ji preje vdreti v naše postojanke po moč- Adria v menjajoče se boje, ki so se odigravali s stop- ni artilerijski pripravi. Mesto Goldap v Vzhodni njevano srditostjo. Nemško letalstvo je posegalo prU6ijj je bilo osvobojeno. V tridnevnih bojih Scherl-Bilder-M. v t0 boje z USpehom. Ob srednji Tisi so se naše SQ bUi tu obkoljeni sovjetski polki uničeni, osta- čete umaknile na severno obrežje, ne da bi bil nr,k pa je bil ujet pjen je znašal 59 tankov, Po poročilu z dne 7. novembia je diinkirchen- sovražnik mogel motiti naše operacije. V teku 134 topov ¡n mn0go drugega vojnega materijala. sta posadka razbila močne sovražne napade ter uspešnih napadov v področju Ungvar je bila Boljševiki so imeii mnogo padüh. V Kurland-u uničila pri so se zrušili tudi ob desetem dnevu yelike tankov. Tudi ojačeni bolgarski napori dne 6. novembra _______ K„. tem 16 sovražnih tankov, tako, da zamašena neka frontna odprtina. Zapadno od ^ ^ ilualil ___.___ _______ sovražnik svojih napadov ni več nadaljeval, sedla Dukla so se zrušili sovjetski napadi._ Na obrambne ' buke vsi sovjetski poskusi prodora Na otoku Walchefn so nemške čete nadaljevale fronti ob Narevu so bile uspesno zaključene §k fronte Tu je Hlo uničenih 41 sovjetskih svoj odpor ob velikih izgubah za sovražnika. Hra- obrambne bitke. V žilavih bojih in protinapadih bremu zadržanju našh mostišč ob spodnjem delu je bil sovražnik zavrnjen na svoja izhodišča, pri reke Maas se je zahvaliti, da so se moglr* naše tem pa je bilo uničenih nad 600 sovražnih tan- ________________________________ čete pravočasno umakniti preko Holandsch Diep a kov. S tem so bili uničeni vs: _ boljševiški ope- njso ¿„vedli do nameravanega prodora nemških ter da se je zamogla ustvariti nova fronta ob rativni podvigi v smeri na južni del Vzhodne p0St0jank med dolino Strumice in v področju severnem obrežju. S tem je bil izjalovljen sov- Prusije. V področju L'bau—Autz so se izjalovili severovzhotino od Mitrovice. Pred Budimpešto r»žni načrt, ki je predvideval uničenje nemških vsi sovjetski poskusi prodora nemške fronte. Kjer se ,e zmanjša]a napetost položaja vsled globokih divizij v severnem Brabant-u. V področiu Anvers je sovražnik vdrl na ozki fronti, je bil zaustavljen nemških „¿paremu sovražniku. Mostišče Mo'dijk se je držalo siji, kljub žilavemu sovjetskemu odporu. V Kur- v trd h bojih proti močnim oklooniškim silam, land-u je nekoliko odnehala iovjetska bojevitost, Nemška artilerija je uspešno obstreljevala sov- zato Pa so boljševiki — seveda brez uspeha — razno zbiranje in gibanja v prostoru^Ni|mwegen nadaljeval^ ^oje poskuee prodora nemške fron- ter vzhodno od Helmond-a. Jugovzhodno od Stol- 0 1 P°-?r • berg-a so bile uničene tamkaj odrezane ameriške V Makedoniji se je po poročilu z dne 5. no- nahajajo nemški in madžarski odredi v trdih bojih z močnejšimi napadalnimi skupinami. Nemško letalstvo je noč in dan razbijalo sovjetski dovoz. Medtem je popustila silovitost sovjetskih napadov v področju Autz. S tem se je izjalovil nameravani sovjetski prodor v Kurland-u. V dva-najstdnevnih bojih s sovražno premočjo je bila ., .... - , , ,. . ... vembra položaj le za malenkost spremenil. Se- poražena večina sovjetskih napadalnih odredov. s.le, obenem pa je bila sovražniku ki.ub srditemu verovzh(^no ^ skoplja je bila neka bolgarska Uničena sta bila od 26. oktobra do 7. novembra odporu iztrgana vas Kammerscheidt. Po močni artilerijski pripravi je začel sovražnik v jutra- bojna skupina odrezana. V kolikor so boljševiki 602 sovjetska tanka. Nad bojiščem pa je bilo mimogrede vdrli v bojni prostor pri Prištini so 7b;fih 23g sovjetskih letal. Organizirani upor na njih urah 8 novembra med^Pont a Moussonom jih nemške čete zopet zavrnile V donavskem g,ovaškem je bi, razbit v težkih. dva meseca in Cnateau Salinsom svoj pričakovani velenapad. mostiscu so nemški in madžarski odredi odbili .......... . , -• Razvneli so so težki boji. Lastni izvidniški od- sovjetske napade. V oklopniški bitki jugovzhodno rajajoč,h bojih so nemške čete očistile zapadno red, so sunili pri Chateau Salinsu ter v gozdu od Budimpešte so se izjalovili obnovljeni sov- In srednjo Slovaško «vratnega sovrazn,ka_ ki Parroy globoko v sovražne postojanke. Razstre- ražni poskusi prodora. Mesto Szolnok je prišlo se je boril pod boljseviskim m cehos ovaskim ,.,. ' „c X -U . • 1 . -r «v, PO srditih bo ih v sovražne roke. Pri Goldap-u vodstvom. General V'est, član londonske emi- W, so 25 sovražnih postojank ter se vrnili z ob- P° vrq]¡ nemški odredi sovražnika v sijajnem qrantske vlade in poveljnik takozvane češkoslo- sezmm plenom m številnimi ujetniki v lastne gunku na njeqova izhodišča. Pri tem so bile v vaške narodne vojske ln njeqov gef štaba sta rr|P. _ v Apemnu so bili zaustavljeni sovražni mestu se „abajajoče sovražne sile odrezane. Vsi bj,a ujeta Prj svojem poskusu, pasti nt-mškim sunki v frontnem loku severno od Rocca S. pQskusi izpada ter razbremenitve z vzhoda sem so v hrbpt (?Q iz bni uporniki nad 4000 Casciano v globini glavnega bojišča s strani ne- biH izjalovljeni. V kurlandskih težiščih so se ¿ 15 0Q0 ujetnikov. Po doSRda- Peuh?tne, diVI2ije: T Pn "T u \ T VrStiH breZUSpeSm S0V'etSkl ,naP.adl- njih ugotovitvah so izgubili dvoje oklopnih v!a- rnrn.h letalcev na južno ozemlje Reich-a ,e tlak- Tež.ke zgube so imeli Bolgari po poročilu z ' « koy 3OT f ¡n mnoqQ artilerija zbila sedem štirimotornikov. V stano- dTie 6. novembra pri Kumanovem in v prostoru *uv' . _ ' He-želn vanjskih področjih v Marburg-vi (an der Drau) severovzhodno od Prištine. Ob našem mostišču materiala. Nadaljuje se popolno čiščenje dežele in Wien-u je nastala malenkostna škod.. Dunafoldvar so se zrušili po tem poročilu mocm zadnjih ostankov tolovajev. or hi njena „ Churchill ve dobro, kako je s koncem vojne. Ce je do nedavno sovražni radio — zlasti angleški — vzbujal videz, da je napad, ki ga v tem letu vodijo zavezniki proti Nemčiji, posledica oqromne premoči, priznava danes stari hinavec iznenada, da izvira ta napad iz skrajne stiske, v kateri 6e nahajajo zavezniki. »Ako do jeseni ne bomo ..«, je zaklical v začetku septembra 1944 Churchill ter umolknil sredi stavka, ko se je zavedal, kakšno priznanje je 6koraj izbleknil. »Ce ne bomo do jeseni...!« Tako je, mister Churchill, hoteli ste reči, ako do jeseni zavezniki ne zmagajo, so izgubljeni. Jesen 1944 prihaja. Nemčija ni kapitulirala, niti ni bila poražena. Z velikim 6trahom je to spoznal ameriški in angleški narod. Datumi, ki so jih pro-rokovali tolovaji v 6vojem zanosu, so padli v Dravo in Savo, pogrešni ameriški in angleški optimizem pa odnaša Rhein Mesto zmagoslavnega kričanja, vlada v Angliji zopet globok pesimizem. Sedaj pišejo angleški listi: »Neuspeh prvega operacijskega načrta, ki so ga pretrpele angleške padalske edinice pri Arnheimu, je napravil na angleško javnost porazen vtis.« Tako se zgodi človeku, ki verjame lažnivcem kakor je Churchill, ali pa jim je celo prepuščen na milost in nemilost. Iztreznitev je potem strašna. Da bi jo preprečili ter ne bi morali priznati kako so se osramotili, si izmišljajo vedno nove termine in datume, kar v ostalem zelo radi počenjajo tolovaji. Kadar kakšna tolovajska skupina izgubi veselje do potepanja po qozdu, ji natvezijo vedno kak nov termin, ki ga je oklical londonski ali moskovski radio. Tedaj oznanjajo bahavo: 15 septembra, ne 30 septembra bo proMdla Nemčija, nemška vojska pa položila orožje. Tako mine rok za rokom, a Nemčija ne odloči orožja, niti ni premagana! To dejstvo je Churchill dokončno spoznal že leta 1943 Pri zadnji parlamentarni seji v Londonu je priznal notranji minister Morrison, da je Churchill že v jeseni leta 1943 izjavil glede Nemčije 6ledeč: »Vem za strašne stvari.« Lansko jesen je torej Churchill že vedel nekaj o tem, česar sam nemški narod ni niti prav slutil. Zato ni pošiljal nad Nemčijo po sto bombnikov, ampak kar na tisoče. Zato so se izkrcali Anqleži v Net-tunu. Zato so samo na enem odseku izstrelili 200.000 izstrelkov in iz tega vzroka so pričeli 6. junija veleofenzivo. Naj se jim je pri tem tudi marsikaj posrečilo, poraza Nemčije, ki so ga pričakovali, pa le niso dočakali. Sedaj je namesto zmagoslavnih slavospevov čuti tožne in obupne žalostinke. Frederic Voigt, piše v angleškem listu »The ninetenth Century«: »Jasno je, da se Nemci ne bodo nikoli vdali.« V svojem srcu je Churchill o tem že davno prepričan, le svojemu angleškemu narodu tega noče priznati. Iz tega vzroka je vložil vse svoje moči, da bi povečal brzino anglo-ameriških čet. Zato je generalu Montgomeryju stalno ponavljal: »Tempo, tempo, tempo!« Eisenhower in Montgomery sta plavala na tem tempooblaku, dokler ju ni določeni nemški »Stoj!« postavil zopet na zemljo. Na črnormeno popleskanem kažipotu sta sicer čitala ime prvega nemškega mesta: Saarbrücken 70 km, vendar nista mogla zlomiti nove nemške obrambne fronte. Sedaj, ko so razbite angleške padalske divizije na Holandskem vidita Eisenhower in Montgomery ter z njima vsak angleški in ameriški vojak pred svojimi očmi besedo jesen in pod njo kot strašilo Churchillov stavek: »Ako do jeseni ne bomo . . !« smo izgubili vojno. V duhu se anglo-ameriškim vojakom že prikazuje zlovešča pošast, ki straši tudi sov-jete: Jesen s svojim blatom in dežjem, neurje na Kanalu in prihajajoča zima. Ko stoje pred nepremostljivimi transportnimi težavami, spoznavajo iznenada, kakšne prednosti ima pred njimi nemški vojak zaradi skrajšane fronte in bližje meje. Kadar za malenkost utihne bojni hrup ter more angleški vojak citati pismo, ki mu ga piše žena, nevesta ali mati, čuje zopet o neprestanih napadih »V 1« na London in južno Anglijo in o njegovih strahovitih učinkih. Tedaj čita, kako se je angleški narod naveličal vojne, kako se zaveda, da ga vara in vodi za nos njegova vlada in vedno se mu znova poraja vprašanje: Cemu se pravzaprav boriš? Na to vprašanje ne more najti odgovora. Naj ga obrača kakor hoče, vedno mora znova in znova spoznati bridko resnico, da bo Anglija v tej vojni samo izgubila. Opaža, da zavezniki njegovega naroda — Sovjetska Rusija — stremi danes za tem, da na Balkanu prereže življenjsko žilo angleškemu imperiju, da bi tako njegovemu narodu uničila dobršen del življenjske moči. 2e čuti, kako nenaravna je zveza med Anglijo in Sovjetsko zvezo, ve da med zavezniki marsikaj ni več v redu, pozna notranjepolitično napetost v svoji domovini in v Ameriki, uvidevajoč socialno krizo v teh deželah. Zaveda se, da v Sovjetski zvezi primanjkuje ljudi, kar se vedno bolj pozna, v Franciji doživlja, kako boljševizem oku-žuje deželo. Vsak dan bolj čuti, kako se jači nemško lovsko letalstvo, kako se oživlja pod-morniška vojna. Končno se mu poraja velika skrb glede novega nemškega orožja ter gotovost, da je čas največji nemški zaveznik. Poleg vseh teh bolestnih spoznanj, čita iznenada v svojih angleških in ameriških časopisih odkrito priznanje: »da predstavlja novo nemško orožje naravnost senzacijo«. V prihodnjih mesecih qa bo okusil Stavek, ki mu ga je zabrusil v obraz pri zaslišanju ujet nemški vojak, mu ne da miru: In vendar bomo zmagali! »Ako do jeseni ne bomo .. .!«, te Churchillove besede leže kakor svinčen oblak nad zavezniškimi armadami na zapadu in nad sovjetskimi divizijami na vzhodu. Kmalu bodo vsi občutili, kako ogromne moči še dremljejo v Nemčiji. Kadar bo prišel dan, bodo te moči postavile za Nemčijo velik in zadnji termin, za katerega je vedel Churchill že leta 1943. in pred katerim se mu ježi koža: Nemško zmago! M ¥ SltlliM KSfdHa-roilnegd koiMmlimo Ni komunist, kdor ne žrtvuje domovine za zmago komunistične revolucije. Lenin. To za naše pojme naravnost 6trašno pravilo, ki ga je v svoji brutalni odkritosrčnosti zapisal Lenin v svojih spisih, velja v celoti še danes. Vse, prav vse narodne in gospodarske vrednote podrediti enemu samemu cilju — zmagi komunistične revolucij^. Še letos je izjavil vodilni slovenski komunist Kardelj: »Vseeno je, četudi pri revoluciji, ki smo jo začeli, pogine 95 odst. vseh Slovencev, gledati moramo le, da bomo zmagali«. Nešteto je dokazov, da je res glavni namen komunistov, pobiti čim več Slovencev, le da oni ostanejo. Da je njihova revolucija mednarodna, dokazuje dejstvo, da se slovenski komunisti na Primorskem bratijo z badoljevsko sodrgo, da skupaj trgajo kmetu kruh izpred ust in jim je prav malo mar, če padajo in umirajo njih rodni bratje. Ustanovili so nov odbor za »osvoboditev« Primorske, v katerem sedijo tudi badoljevski komunisti. To so dejstva, ki jih ne more nihče utajiti, saj je shodu prisostvovalo okrog 150 ljudi, ki so jih s silo prignali in ti morejo pričati o resničnosti. Kljub temu, da slovenski komunisti na Primorskem venomer trdijo, da se borijo za svobodo slovenskega naroda, njihova dejanja vedno bolj izpričujejo, da so v službi mednarodnega komunizma in da hočejo svojo slovensko zemljo prodati. Ko pregledujemo te žalostne kupčije z našo zemljo, vprašamo vse tiste, ki so podpirali in še podpirajo izdajalsko O. F., kako se bodo zagovarjali pred zgodovino in pred lastnim ljudstvom. Ti so krivi, da komunisti tako sramotno baran-tajo za našo zemljo. Težko bo tem, težko tudi onim, ki so sicer spoznali zločinske delovanje komunistov, pa so se iz golega samoljubja potuhnili. Kako bodo pogledali v oči poštenim Slovencem oni častihlepneži, ki so se udinjali strašnemu komunističnemu tiranu samo zato, ker so jim komunisti obljubili kako častno mesto v njihovi »republiki«. Naj se zavedajo vsi, da s 6vojim egoizmom, častihlepjem in bojazljivostjo pripravljajo sebi in svojim otrokom najhujše suženjstvo, da bodo še davni potomci preklinjali njih kratkovidnost in nedelavnost. Vsa njihova opravičenja bodo zaman, ker danes si narodi kupujejo prihodnost za tisočletja. V tej odločilni url, ko 61 mi kujemo našo bodočnost, 6e ne smemo ozirati ne na desno, ne na levo, ampak se moramo strniti kot en mož z našimi domobranci. Ti žrtvujejo svoja mlada življenja tudi za nas in za naše otroke. Ne ozirajo se na zaničevanie in pljuvanje za-krknežev in komunistov in ne na divje sovraštvo ,badoljevskih komunistov in savojskih klik, ker 60 si v eve.6ti 6voje zmage, ki bo razbila umazane kupčije naših sovražnikov. (»Tolminski Glas.«) M primorslicm &t\m Unmii partizansEtä riSifa Iz Primorja nam pišejo: Ljudje, ki še niso okusili komunistične straho-valnosti, včasih še verujejo njihovi agitaciji, ki vpije na ves glas, da je vse laž, kar pišejo in govorijo in da na Goriškem postopajo bolj človeško kot so postopali na Dolenjskem in na ostalem Slovenskem. Resnica pa je čisto drugačna. Tudi na Primorskem rdeči krvniki niso prizanašali in ker nismo imeli časopisov, ki bi o ponovnih zločinih poročali, je šlo komunistično grozodejstvo neopa-ženo mimo širše javnosti. Tudi Goriška ima svoje netiskane črne bukve: na stotine je komunističnih žrtev Samo komu-n;stka Marjana Prvanja ima na vesti 97 dokazanih umorov. Ljudje pa pravijo, da je njenih žrtev na stotine. Vsaka vas na Primorskem, ki je bila le malo deležna komunistične »svobode« je morala plačati svoj krvavi davek. V mali vasici blizu Go-. rice, v Renčah, še danes deluje takozvana »partizanska rihta«. V tej vasi mučijo skoraj vsako žrtev po tri dni, šele nato jo umorijo. Te strašne dneve imenujejo »sovjetske dneve«. V malih vaseh s komaj 400 prehivalcev, znaša število umorjenih žrtev nad 20, to je 5 odstotkov vsega prebivalstva. Ce k temu prištejemo še padle komuniste, ki so domačini, odstotki še narastejo. Našteti vam hočemo vsaj nekaj komunističnih žrtev, da boste videli, kakšen krvavi davek morajo dajati ubogi kmetje, ki vse svoje življenje delajo le za dobrobit svojih družin, katerih ljubezen do borne zemlje je združena z globoko vero v Boga. V Tolminu je padel kot prva žrtey trgovec in oče številne družine, Andrej Kovačič. Pred smrtjo so mu izropali dom, ko pa je umorjen ležal v lastni krvi, so mu pobrali še zadnji denar. Kmalu za njim je bila umorjena tudi neka mladenka iz Zatolmina. In vse bolj so se množile komunistič- * ne žrtve: Evgenlj Zutler, Andrej' Podgoršček, Ka- i ligaris, Ivan Batistič, Vincenc Roseti. V svoji hiši je bila ubita Ana Brešan. Sodnega slugo Ro- ] mana Rutaria so pred smrtjo nečloveško mučili.'] To je začetek dolge vrste komunističnih žrtev j na Primorskem. ' legi m m%i Bivši kraljevski ban, ljubljanski advokat in sedanji prometni in prosvetni minister pri komunističnem glavarju Josip Broz-Titu, dr. Drago Ma-rušič, je izjavil po poročilu agencije Reuter »da je pomanjkanje obleke v »osvobojenem ozemlju« deloma tako veliko, da delajo kmetice na polju nage in da so oblečene samo s predpasnikom. Štiri do petčlanske rodbine posedujejo čestokrat samo eno obleko, ki jo nosi tisti član rodbine, ki ima zunaj opravka. Ostali člani rodbine sedijo medtem popolnoma nagi v svoji hiši. V teh krajih hodi tiarod po večini bos, ker ni obutve.« Kot minister more Marušič vendar vedeti, kako se živi v tem »osvobojenem raju« in kaj s» tam godi. Vprašanje je samo, ali hodi gospoo komunistični minister bos? Menda ne, kajti kot bivši advokat, ki je kmete oderuško izžemal in jim vlekel težko zasluženi denar iz žepa, si je pravočasno nabavil zbirko najboljših čevljev. Kot sedanji komunistični veljak bi pa moral živeti po njihovih načelih in vse deliti. Z dobrim vzgledom bi moral živeti po geslu: svoboda, enakost, bratstvo! Toda za to gospodo so ta gesla samo fraze na papirju. Gre jim samo za oblast in zaslužek Ljud stvo jih malo briga, to so že dovolj pokazali v demokratični kraljevski Jugoslaviji in sedaj tudi zopet v »osvobojenem raju«. In ta gospoda hoče Štajerce komandifati?! Res, daleč bi prišli! Srečno se fe izmuznil fteiieini uvllenfu pri tolovafiH Bivši borec OF Franz Barbek iz Marburg-a o svojem življenju v gozdu Dne 22. oktobra je bil pri neki kontroli hiš v Marburg-u aretifan bivši delavec iz delavnice Reichsbahn-a Franz Barbek. OF ga je bila poslala v Marburg z določenimi nalogami, ker se je Barbek že junija t. 1. stavil komunističnim tolovajem kot sodelavec na razpolago. Franz Barbek je bil rojen leta 1919. v Marburg-u. Ta spodnještajerski delavec je zelo inteligenten, bister in poln stremljenja po znanju. Kljub dobri šolski izobrazbi, jo je spravil Barbek v bivši Jugoslaviji zgolj do pomožnega delavca. Pozneje je bil sluqa in tekstilni delavec. Bil je pa tudi mnogo časa brez posla. To ga je napotilo k pristopu v »JugosFovansko delavsko zvezo«, ker je prejemal od te strokovne organizacije redno podporo. Zelo se je zanimal tudi za dramsko umetnost in je bil marljiv član nekega kulturnega delavskega društva v Marburg-u. Tako se je pretolkel Barbek, 6in nemške matere, bedno skozi življenje. Ker se ni nikdo brigal zanj, je bil nemoteno izpostavljen prišepetavaniu marksističnih hujskačev. , Po osvoboditvi v aprilu 1941, se je dvignila tudi njegova življenjska raven. Živel je mirno in varno rodbinsko življenje, dokler nista komunizem in OF stegnila svojih krempljev tudi po njem. Z znano metodo zapeljevanja in z zavratni-mi frazami OF so preslepili tudi Barbeka ter ga pridobili kot sotrudnika za to krinko komunizma. Franz Barbek je odšel zavestno v gozd. Po štiri-mesečnem delovanju v gozdu pa se je iztreznil in otresel utvare, da so komunistični tolovaji neka osvobodilna vojska. V nasledjijem naj govori Franz Barbek sam o svojih doživljajih, kakor jih povzemamo po njegovih zapiskih:. »Neki zaupnik me je pridobil za OF. Velike obljube so me tako prevzele,. da sem privolil v sodelovanje z OF. Obljubili so mi najlepše življenje po vojni in visok položaj, ako pa ne bi hotel sodelovati, so mi grozili s smrtjo in najmanj s tem. da bom moral delati kot cestni delavec in tolkač kamenja. Pred štirimi meseci sem šel prostovoljno v hribe k tolovajem. Bil sem prepričan, da bom tamkaj doživel in užival obljubljeni raj komunizma. Kmalu pa sem spoznal, da pri tolovajih ni bilo opaziti obljubljenega tovarištva. Sicer so me nazivali »tovariš«, toda to je bilo tudi vse. Postopanje je bilo vse drugo, samo ne tovariško. Načelovali so tolovajem mladeniči. Ker so imeli šarže, so imeli tudi pravico poveljevanja nad vsemi drugimi brez ozira na prejšnje delovanje v OF. Kdor pride k tolovajem — bodisi star ali mlad — mora prestati gotov čas preizkušnje. V tem 1 času ga uporabljajo kot tovorno živinče. Večno zasledovani, kakor divjačina, smo morali nositi težke tovore živeža, radio-oddajne aparature, pisalne stroje in šotore. Čim smo prišli do m^sta taborišča, jo bilo najprej treba pripraviti z^ »gospodo iz štaba« njihova ležišča. Za novince je preostal le redkokdaj kak šotor, tako, da 6mo. navadno ležali na prostem ali pod kako smreko. Kar se tiče prehrane, smo dobivali isto trikrat na dan, ako je bilo dovolj zalog. Vedno ie bila le mesna juha s fižolom in cmoki kot neke vrste Eintopf. Več tednov nismo imeli soli, pa tudi ne kruha. Temu nasproti pa so imeli komisarji in oficirji po več jedi. Imeli so svoje lastne kuharice, ki so jim pripravljale tudi fužine, ki jih mi nikdar nismo videli. »Gospodje iz štaba« so varovali napram moštvu vedno neko razdaljo. Nagovariali so nas sicer s »tovariši«, toda to je bilo vse. Če si imel kako željo, se je takoj pokazalo, da so gospodje od §taba »vzvišeni«. Pripadniki štaba so dobili vse naprej in tudi vse najboljše, moštvo se je moralo zadovoljiti z ostanki. Tolikanj hva-lisana »enakost in bratstvo« sta nehala že pri nižjih predpostavljenih. Samo tedaj, kadar je bi-' lo govora o dolžnostih in o pripravah za nove «osvobodilne akcije«, so postali'gospodje zopet sladki in tovariški. Nekaj izjem je bilo tudi pri moštvu. Natančno so si beležili, kako dolgo je bil kdo ..član tolpe. »Starejši« so imeli vedno gotove prednosti. Starejši tolovaji so imeli tudi boljše izkušnje pri romanju. Od plena so si smeli vzeti vse tisto, kar je olajšžlo njihovo življenje in jim izboljšalo prehrano Pri razdeljevanju cigaret je prišel najprej na vrsto »štab«. Kar ie ostalo, je dobilo moštvo. Zgodilo se je čestokrat, da moštvo po več tednov ni videlo cigarete, zato pa so gospodje v štabu dne-%no pokadili 20—30 cigaret. Vse to je bilo izzivajoče ter je mnogo prispevalo .k razmišljanju. Mnogim so se odpirale oči, toda b"ilo je prepozno. O delovanju OF in njenih funkcionarjev. Kot bivši funkcionar krajevne organizacije OF in vsled mojih brezkončnih pohodov po šumah in tolovajskih področjih, sem imel dovolj prilike za spoznavanje ljudi. Da bodo izprevideli vsi, kako OF slepi Spodnje-štajerce, bom opisal razgovor, ki sem -tja imel z nekim tolovajem. Tolovaj »Dušan« je dezer-tiral približno pred letom dni iz nemške vojske ter je odšel k tolovajem. Dušan je bil tudi na vzhodni fronti, kjer je doživel najokrutnejše vtise o boljševizmu. Izrecno mi je izjavil, da ni za boljševizem in da nikdar ne bi hotel živeti pod takim režimom. Na vprašanje, zakaj je pravzaprav odšel v gozd, mi je odgovoril: »Vedno so mi pripovedovali, da je OF za izboljšanje življenja Spodnještajercev ter za osvoboditev, nikakor pa ni komunistična organizacija. Radi tega sem odšel v gozd«. Kakor tega Dušana, tako so preslepili več sto in sto pridnih Spodnještajercev, ki jih izkoriščajo komunisti. Ako bi dosegli svoj cilj, zasužnjenje spodnještajerskega prebivalstva, bi bil strel v tilnik plačilo za te zapeljance. Ze pri ustanovitvi OF aprila 1941 so prevzeli komunisti vodstvo kot specialisti v ilegalni borbi. V svrho zakrinkania pa so pritegnili tudi razne zastopnike prejšnj:h strank bivše Slovenije, Nekatere izmed teh zastopnikov so postavili celo na čelo. Te funkcionarie pa je smatrati zgolj kot figurice, kajti o kaki njihovi samostojnosti pri delu ni niti govora. Na sejah se izvršujejo vedno le sklepi in predlogi komunistov. Svoje predloge utemeljujejo večinoma z dolgo!efno prakso v ilegalnem političnem življenju. To je pravi obraz OF. Kdor še danes -Jiima pravega vpogleda v ozadje te organizacije, bo še doživel svoje čudeže. Prej ali slej spozna vsakdo le lažne politične kvartopirce, toda v večini slučajev je to že prepozno Kot bivši funkcionar OF opozarjam vse tiste, ki še delujejo v tej komunistični zakrinkani orqanizacij\ na svoje doživljaje ter jih svarim pred nadaljnjim sodelovanjem. OF ne sme nikdar prevzeti oblasti in je tudi ne bo. kajti sicer bi bila neizogibna popolna zmešnjava. Nikdo — ne staro ne mlado in ne bogatin ali siromak — ne bi bil tedaj več varen svojega življenja. Kdo dela in krvavi v žitvovanju za OF? OF kot organizacija je sestavljena iz več forumov. Vrhovni forum se nahaja dobro zastražen na varnem mestu. Pred javnostjo se izdaja ta,forum kot »vlada«. Funkcionarji te »vlade« živJio dobro na račun svoje okolice ter so dobro zavarovani. Drugih skrbi nimajo kakor povtii^v e ter izdajanje širokoustnih prokla^jjacij. Mimo tega pa morajo študirati, kako neki bi si ohranili zvestobo partizanov. O praktičnem delu med narodom ter glede razmerja naroda do komunizma se informirajo ti visoki funkcionarji zgolj iz poročil krajevnih organizacij. Ta poročila so pa večinoma zelo pomanjkljiva. Vsak funkcionar in sodelavec OF poroča kar najboljše o svojem delovanju, da bi se tako izkazal vrednega tistega obljubljenega lepega življenja po vojni. Glavni funkcionarji OF, večinoma učitelji, katerim sta smrdela delo in uk, falirani profesorji, zdravniki brez čuta odgovornosti, bivši dijaki in ničvredneži, politiki, žejni oblasti, in predkazno-vani kriminalni tipi se nahajajo stalno na varnem. Za nevarno delovanje pa so dobri navadni kmetje in delavci. Vse breme »ilegalnega delovanja« morajo prenašati »mali ljudje«, da bi tako zaščitili te »višje« in zadovoljili njihovo žejo po oblasti Kakor v nekdanji demokratični Jugoslaviji, tako je tudi sedaj pri OF. »Gospoda« je na varnem in pripravljena, pobegniti takoj, č:m se pojavi nevarnost, za hrabre »preostale« imajo kvečjemu to-lažilne besede potom inozemskega radia. Pripro-6tega sodelavca pa porivaio sem ter tja ter ga obremenjujejo z naročil-. Čim «i jim obljubil sodelovanje, prideš le težko iz ni:hovega kroga. Zi-peliani z mikavnimi obljubami in zastrahovani 's strašnimi grožnjami, morajo komunizmu žrtvovati svoie živlienje in svoje rodbine takozvani »terenski delavci« Vedno znova ojačuiejo tolovaji svoj» v-«t" z lažnjiv;mi obljubami in sleparsko agitacijo. Vendar pa je že tako daleč da se odpoved''ie jo to. lovajstvu že najbolj predani pristaš*. OF Ti se skrivajo po gorovju, ako se ne upajo predati oblastem. V obliki tisočerih dogodkov je opažati pri tolovajih znake razkroja. Te-pojave po možnosti skrivajo, kdor pa bistro gleda, se bo lahko prepričal o napredujočem razkroju OF in o daljnosežni desorganizaciji komunističnih- tolovajev. Čaka jih strašna bodočnost, jaz pa sem vesel, da sem se srečno izmuznil bednemu življenju pri OF. Franz Barbek-Gustek. „W£š, pri pas m m popsFfeifi!" Ob enem izmed zadnjih spopadov s komunisti v okolici Stične, so zaplenili domobranci mnogo komunističnega papirja, med njim tudi celoten arhiv nekega bataljona XIV divizije. Med papirji so dobili tudi obilo zasebnih pisem Eno pismo, ki je značilno zaradi nepristranosti v prikazovanju položaja v rdečih vrstah se glasi sledeče: »Tov. Stric, XIV. divizija. — UBTT.« III. Bataljon. 1. četa. Dragi stric! Na položaju, 27. junija 1944 Kako zelo hrepenim po Tebi, Ti morem povedati samo to, da Ti pišem že šestnajstič, ne da bi prejela od Tebe eno samo sporočilo. Tako težko mi je. Ze četrti mesec teče, ko sva se zadnjič videla. Sama ne vem, ali nočeš ali ne moreš pisati. Vem, da pošta zelo slabo deluje, odkar se je napodilo sem doli toliko teh prekletih domobrancev. Vendar bi vsaj pozdravček poslal p£> kurirju. Vedno ga tako težko pričakujem, a sem vsakikrat le še bolj razočarana. Sploh sem že ves ta čas, kar Te ni, tako slabe volie. Najraje bi umrla. Vedno znova me nadlegujejo tako čudne slutnje in bojim se, da si ranjen. Veš pri nas smo vs4 poparjeni. Tov. Minka dan za dnem jc^ca za Tomažem Tako se mi smili. Zdaj/nas je samo še črtrtina. Črt je-»padel, Joco tudi. Zadnjič pa so j h ujeli skoraj polovico. Gotovo si že izvedel. Ubogi reveži! Slišala sem tudi, da sta padla Riko in Božan. In koliko še drugih! Ko bi vsaj ne bilo res! A meni se zdi, da je vse res. Komisar je vedno slabe volje in se ne zna več taka šaliti kakor včasih. Jaz sem sita vsega. Moj Bog, ne smem se spomniti Ljubljane. Tako dolgčas mi je in tudi učiti se ne morem nič. In čez teden dni bodo izpiti. — Tu dva dni nismo na istem mestu. Vedno po nam za petami. Menda se je zdaj že vse zaklelo zoper nas! Skoraj bom morala obupati. In Ti, ki si mi bil včasih vsa uteha, molčiš. Imam vtis,,da si me čisto izgubil iz spomina. Če je tovarišica Frida pri Tebi, potem itak vem, kje sem A lepo ni od Tebe. Vsaj resnico bi mi povedal. Vendar. Stric, saj to ne sme biti res! Jaz ne morem biti brez Tebe. Kakor sva si tovariša po duhu, Te prosim iz vsega srca, piši mi, kako je s Teboj. Tudi opiši malo, kako 6e tam kaj imate. Menda ne dosti bolje. A vztrajati vendar moramo. Prosim, ne kaži pisma drugim. Te pozdravlja in poljublja vsa Tvoja L a j 1 a. Okrajni komitet S K. O. J-a, »Zagaberk«. seue * »štajerski gospodar« ' „, November 1944. j 11, November 1944._^_- »štajerski gospodar« __Seite 7 Bilder aus dem Kriegsgeschehen - . RsSumbootfl Nordmeer Zwei harte und gefährliche Aufgaben habeniiere Räumboote im Nordmeer; sie halten die Fahrstraße frei von Minen und sichern dfeisleite gegen Angriffe aus der Luft und von See her — PK-KriegstfeSter Kratochwil (Sch) Kampfraum Aachen Vor einem der Westwallbunker in der Gegend von Aachen meldet ein Spähtrupp dem Divisionskommandeur Oberst w. den Ablauf des Unternehmens PK-Kriegsberichter Scheerer TO-Ep . (Sch) An der Mittelmeerküste Zwischen Weinbergen und Olivenhainen bringen Trägerkolonnen im Schutze der Bepghänge und Steinterraesen Munition und Verpflegung zu den auf den Bergen gelegenen deutschen Stellungen — PK-Kriegsberichter Gebauer (Sch) Vor unserer HKL zusammengebrochen Immer wieder versuchen die Sowjets in verzweifeltem Ansturm, unsere Abwehrfront im Osten zu durchbrechen. Unter schweren Verlusten für den Angreifer scheitern alle diese Versuche an dem zusammengefaßten Feuer unserer Waffen und dem fanatischen Abwehrwillen unserer Grenadiere PK-Kriegsberichter Knaack (Sch) Neue Truppen iür die Beskideniront In wochenlangen erbitterten Kämpfen versuchten die Sowjets, über die Pässe der Beskiden von Norden her in die Slowakei einzudringen. Alle Angriffe wurden von unseren Divisionen trotz schlechtester Wetter- und Geländeverhältnisse abgewiesen — PK-Kriegsberichter Knaack (Sch) KAPITÄN DILL DROHT MIT ERSCHIESSEN Ein Kriegsberichter der ^-Standarte »Kurt Egqers« schreibt uns: ii-PK.-Stabsleiter R. und Hauptmann K. schlendern durch die Straße der kleiner italienischen Ortschaft. Zwei Greise sitzen vor einer Haustüre, von irgendwoher ertönt Kindergeschrei. »Eine ziemlich öde Gegend«, will der Hauptmann gerade bemerken. Da spürt er hinter sich, auf seinen Rücken gepreßt, die harte Mündunq einer Maschinenpistole. Das qleiche Erlebnis hat der Stabsleiter. Bevor die Männer ihre Waffen ergreifen können, sind sie schon von jungen Burschen umringt, werden gefesselt und geknebelt. Ein Lastkraftwagen biegt »um die Ecke nimmt die Banditen und ihre beiden deutschen Gefangenen auf, verschwindet in einer Seitenstraße. Der Lastkraftwagen rollt durch einen weiten Park hoch oben im Gebirqö. Schlanke Pinien säumen den Weg. Vor einer alten 'Burg kreischen die Bremsen. Die Klappe des Wagens wird aufgeschlossen. Beide, der Hauptmann und der Stabsleiter fühlen plötzlich einen ^heftigen Schmerz am Rückgrat und fliegen kopfüber in den Sand »Na, wartet, ihr deutschen Schweine. Euch geben wir es schon«, hört der Hauptmann noch einen der italienischen Banditen fluchen, bevor ihm die Sinne schwinden. Gefangen in der Burg. Ein greller Lichtschein fällt in den engen Raum, der sich im dritten Stock der Burg befindet. Stimmen werden laut, die Tür fliegt auf. Als sich die beiden Gefangenen aufrichten und ihre Augen an das ihnen seit 24 Stunden ungewohnte gewöhnen, sehen sie vor 6ich eine stämmige Gestalt in Khaki-Uniform, in der Hand eine Reitpeitsche. »Darf ich Sie in meinem Hauptguartier als Gäste willkommen heißen?« hören sie die Stimme des Unbekannten in gebrochenem Deutsch. »Mein Name ist Kaptain Dill«, — betont liebenswürdig klangen diese letzten Worte. Jetzt erst können die Deutschen das Gesicht des Offiziers erkennen. Unter einer Glatze bemerken sie eine etwas rötlich schimmernde Trinkernase. Das' Gesicht eines Biedermannes, das nur entstellt wird durch eine breite Narbe, die von dem linken Mundwinkel aus bis zum Ohr reicht. Der Hauptmann hat sich zuerst gefaßt. »Eine schöne Behandlung erfahren Ihre Gäste.« »Mehrere Fußfrit-te, einige Schläge auf den Hinterkopf und anschließend 24 Stunden Dunkelhaft — Ein reizender Gastgeber sind Sie«, ironisiert der Stabsleiter. Daraufhin dreht einer der den Kaptain begleitenden Banditen, ein langer, unrasierter Kerl, sein Gewehr um und stellt sich drohend vor die beiden Deutschen. Der Kaptain winkt ab. »Nicht doch, laß uns allein.« Eine Chance! Sie sitzen um den einzigen Tisch herum, die beiden Deutschen und der fremde Anführer. Eine Blendlaterne verbreitet ein grelles Licht, das die Schatten der Männer in den gewölbten Raum wirft. Kaptain Dill unterbricht zuerst das Schweigen. Er schildert den beiden deutschen Gefangenen, daß sie sich im Hauptguartier einer italienischen Rebellenbrigade befinden und auf Gnade und Ungnade dem berüchtigten Bolschewisten Z. ausgeliefert seien. Dieser Bandenführei habe ohne weiteres die Absicht gehabt, die beiden deutschen Gefangenen sofort erschießen zu lassen. Er, Kaptain Dill, habe sich als britischer Verbindungsoffizier dagegen gewandt. Nicht, weil die Methoden des Bolschewismen seinen Abisichten zuwider seien, sondern, weil er hoffe, a:us den beiden Deutschen wichtige Aussagen heratuszubek Aminen. Zehn Tage habe der Anführer der Bandenbrigade ihm Zeit gegeben, diese Aussagen zu erhalten. Würden die Deutschen schweigen, so sei es um sie geschehen. Langsam anttwortet der Hauptmann, jedes Wort betonend: :»Sie halben keine Badoglio-Leute vor sich, sondern deutsche Offiziere. Von uns werden Sie nichtss erfahren.« Kaptain Dill steht auf, seine Augen ssind zusam- mengekniffen. »Wie Sie wünschen, meine Herren. In einer Woche sehen wir uns wieder.« Der Engländer greift nach der Blendlaterne und verläßt den Raum. Deutsche Offiziere sollen um Gnade flehen. Die beiden Deutschen sind allein. Wiederum umhüllt sie die Finsternis. »Was wird der Brite mit uns vorhaben?«, fragt der Stabsleitei. »Er wird uns auf jeden Fall umlegen«, antwortet der Hauptmann lakonisch. »Gab es keine andere Möglichkeit für uns?« »Keine, die sich mit unserer Ehre vereinteren ließe«, antwortet der Hauptmann. »Außerdem pflegen die Banditen ihre Gefangenen auch nach erfolgtem Verhör zu erschießen. So sterben wir wenigstens als Deutsche. Nicht als Verräter.« Sechs Tage lang sitzen nun die beiden Deutschen in ihrer dunklen Zelle. Kein Lichtstrahl dringt zu ihnen hinein, keine Menschenseele kümmert sich um sie. Man scheint sie vergessen zu haben. Die beiden Gefangenen können kaum noch sitzen, 6ie sind zu kraftlos dazu. In den ersten drei Tagen hatte der Stabsleiter mehrfach versucht, durch erneutes Klopfen die Aufmerksamkeit der Wache zu erregen, von der man ab und zu ein erregtes Stimmengewirr vernahm. Vergeblich! Sie wollen erleben, wie deutsche Offiziere vor ihnen winseln und um Gnade flehen. Diese Idioten! Doch diesen Triumph'sollen die Banditen nicht erleben. Wenn ein Deutscher schon zu sterben hat, dann hat das anständig zu geschehen. So tapfer, wie Hunderttausende bereits ihre Liebe zur Heimat, ihre Treue Zum Führer mit dem Tode besiegelt haben. Vielleicht ergibt 6ich noch eine Möglichkeit, diesen oder jenen Banditen mitgehen zu lassen. Wenn nur der Hunger, wenn nur dieser ver- dammte Durst nicht wäre. Alle Winkel des finsteren Raumes shaben sie bereits abgesucht, um etwas Eßbares zu finden. Nichts. Mit echt britischer Brutalität setzt Kaptain Dill seine Drohung in die Tat um. »Morgen früh Exekutibn im Burghof.« Am siebenten Tage ihrer Gefangenschaft hören die beiden Deutschen vor ihrer Tür einen erregten Wortwechsel. »Unsere besten Gruppen haben 6ie niedergemacht, diese verfluchten Deutschen«, schreit eine Stimme. »Und diese beiden leben noch? Es ist eine Schande vom Chef, sich von diesem Engländer so lange hinhalten zu lassen.« Eine andere Stimme antwortet: »Den Hals möchte ich den Deutschen umdrehen doch erst muß der Chef seine Genehmigung geben.« Dann entfernen sich die Stimmen. Eine Weile später fliegt die Tür auf. Die Gefangenen schließen geblendet die Augen. Wieder versperrt die breite, untersetzte Gestalt des Engländers die Tür. »Haben Sie es sich überlegt, meine Herren?« fragt er höhnisch und betrachtet aufmerksam und mit Genugtuung die abgezehrten Gesichter seiner Gefangenen Unrasiert, mit tiefen Augenhöhlen und eingefallenen Wangen, bieten sie einen unheimlichen Anblick. Ironisch fügt er hinzu: »Ich bedaure, daß Ihnen meine Gastfreundschaft so schlecht bekommen ist, aber Sie wollten es ja nichts anders haben.« Ein einziges Wort entringt sich den Lippen des Hauptmanns: »Lump!« Der Brite tritt näher. Die Deutschen bemerken, daß seine Haltung ni«ht mehr so selbstsicher ist, wie am ersten Tag. Auch seine Stimme klingt nicht mehr so fest. Kaptain Dill erklärte seinen Gefangenen, daß die Rebellenbrigade bei einem Versuch den deutschen Stützpunkt G. anzuqreifen hohe Ausfälle erlitten habe. Wütend über den Tod ihrei Genossen, verlangten nun die Bolschewisten der Bande den Tod der Gefangenen. »Ich bin beauftragt«, schließt der Engländer seine kurze Rede »Ihnen mitzuteilen, daß morgen früh acht Uhr einige gan? besonders scharfe Mitglieder der Bande im Hofe der Burg ein Scheibenschießen nach Ihnen veranstalten werden, wenn Sie ihre Haltuna nichi aufgeben.« »Tun Sie, was Sie nicht lassen können!« Die Stimme des Hauptmanns klingt rauh, aber doch fest. »Wir beide haben von einem Engländer und seinen bolschewistischen Spießgeselien nichts anderes erwartet.« Eine Weile schweigt der Engländer, sein Gesicht ist ernst: »Das sind verdammt harte Burschen. Aber so sind sie alle ..«, bemerkt er zu einem hinter ihm stehenden Landsmann. Dann, VINOGRADNIŠKI IN SADJARSKI KOVČEK GNOJENJE SADNEGA DREVJA ramo pasti in roke oblatiti z zemljo, tako, da se ga prevari in z lahkoto ulovi. Če hočemo hitreje loviti, potrebujemo v sadonosniku, ki vsebuje mnoqo voluharjev, do dvajset takih pasti. Sch. Le malokateri 6adjar misli na qnojenje sadnega drevja. Posledica teqa so redke sadne letine, drevje vedno bolj slabi ter je podvrženo raznim škodljivcem, boleznim in pozebi. Brez gnojenja sadnega drevja si tedaj ne moremo misliti uspeš-neqa in pridobitneqa sadjarstva. Kot osnovno qnojenje 6e smatra gnojenje s hlevskim qnojem ali kompostom S takim gnojenjem dajemo zemlji humus (sprstenino), ki pospešuje delovahje bakterij, malih živih bitij, ki razkrajajo in pripravljajo hranilne snovi. Z dodatnimi ali umetnimi gnojili dajemo zemlji le manjkajoče hranilne snovi kot dušik, fosfor, kalij in apno. Gnojiti je tako, da se qnojilo čim lepše in enakomernejše razdeli in da ie dosegljivo vsem sesalnim koreninicam Gnoj se tedaj enakomerno razfrosi in podkoplje ali podorje. Le tam, kjer imamo podsadeže — na primer pri travniških nasadih, kakor so naši običajni sadonosniki — ta način gnojenja ni izvedljiv. Tu pa qnojimo tako, da pod kap jo ¡Tre vesne krone izkopi jemo 20 centimetrov qlobok in 50 ali več centimetrov širok jarek, vanj nadevljemo qnoj, qa potlačimo in zopet zasujemo. V ravnini in v večjih strnjenih nasadih se lahko izvede qnojenje tudi pod brazdo. V ta namen vrežemo med vrstami po dolqem 5 do 10 brazd. V te brazde nadevljemo gnoj ter jih zopet izravnamo. Na ta način zelo malo poškodujemo travniško rušo. Naslednje leto pa vre- zu den Gefangenen gewendet, mit eiskalter Stimme: »Bis auf morgen, also meine Herren!« Die Rettung. Der Bericht des Stabsleiters, der einem ^-Kommando seinen Aufenthalt bei den Banditen schildert, erwähnt nicht die Gefühle, nicht den Strom der Trauer, der Verzweiflung, der Wut und dei Hoffnunqslosiqkeit, der in den fplgenden Stunden von dem Denken der beiden Männer Besitz er-qriff. Er erwähnt nicht den inneren Kampf eines jeden einzelnen, sich aus der Todesnot herauszulösen in jene Sphäre des Krieges, in der er befähigt ist, im Glauben an eine höhere Berufung auch schwerste Schicksal mannhaft zu ertragen. Die Schilderung schließt erst mit dem Einsetzen eines lebhaften Gefechtslärmes. Wie dann später plötzlich die Tür aufgestoßen wird und auf der Schwelle nicht die Stämmige Gestalt des britischen Offiziers, sondern die großen, schlanken Umrisse von ^-Männern sichtbai werden, die in fassungslosem Staunen den beiden wieder dem Leben zurückqeschenkten deutschen Offizieren die Hände entgegenstreckten. Das Hauptguartier der Rebellen, in dem zwei tapfere Deutsche acht Tage lang die »Gastfreundschaft« der Briten und Bol-schewisten kennengelernt hatten, befand sich durch einen kühnen Handstreich eines ff- und Polizeiverbandes in deutscher Hand. žemo brazdo počez, vendar se naj smer vsako leto menja. Manjvreden je način gnojenja po površini, koder se gnoj ne podkoplje. V tem slučaju izkoristi gnoj samo trava, dočim prejme drevje le malo hranilnih snovi. Sadnega drevja se navadno ne gnoji nikoli preveč; zato bodi navedeno, koliko gnoja naj bi se dalo najmanj, računano na drevo in leto: hlevskega gnoja 300 kq ali pa 500 kq komposta. Izmed umetnih gnojil pa 5 kg apnenega dušika, 5 kq kalijeve soli in 4 kg Tomaževe žlindre. Najbolje je qnojiti po naslednjem redu: 'Prvo leto s hlevskim qnojem ali kompostom, druqo leto z umetnimi qnoiili, tretje leto zopet s hlevskim gnojem, četrto leto pa ponovno z umetnimi gnojili. Vsako četrto leto pa gnojimo obenem tudi z apnom. Za težko \zemljo potrebu-jfemo 20 kg v prah razpadlega žganega apna, za lahko zemljo pa zadostuje 40 kg ogljikokislega apna na drevo. __** Sch. ZATIRANJE VOLUHARJA Voluhar (krtica) je v sadjarstvu velik škodljivec. O zatiranju tega škodljivca se je že mnogo pisalo, ker pa je voluhar zelo zvit, so bili uspehi manj zadovoljivi. Omenjen bodi način zatiranja potom lova. na pasti v obliki klešč brez vabe. Ta način je sicer precej zamuden in zahteva mnogo potrpežljivosti, je pa izmed vseh načinov do sedaj še najbolj uspešen. Voluharja lomimo z največjim uspehom v jeseni, spomladi ih tekom zime, kadar ne leži sneg. Kadar kopljemo drevesne kolobarje, pri gnojenju in pri drugem delu, z lahkoto odkrijemo njegove rove. Kjer je močno razširjen, preiščemo zemljišče s peto čevlja ali pa z železno palico. Kjer se zemlja vdre, odkopljemo in pneiščemo rov z motiko. Da je rov od voluharja, poznamo po tem, ako je širok za tri. Tedaj pa kopljemo za rovom na vsako stran tako dolgo, da pridemo do razcepitve rova. Rov odkopljemo na obe strani ter ga pustimo odprtega, naksr se odstran'mo. Voluhar namreč ne mara »prepiha« ter si p ide odprtino kmalu zapiašit z zemljo, s čimer se izda. Sedaj ven^o, da se nahajamo v tistem rovu, ki je zamašem Sedaj zopet kopljemo in sledimo rovu vse dotlej, dokler ponovno ne pridemo do razcepitve. Tu oba rova lepo očistimo in nastavimo pasti, v vsakega po enega, tako narahlo, da se že pri rahli dotaknitvi sproži. Odprtino pokrijemo z važo in zasujemo z zemljo, da nimata zrak in svetloba dostopa. Četrt ure pozneje se voluhar navadno že vjame. Pri uspešnem lovu moramo upoštevati, da voluhar silno dobro ovoha past~ ali vsak drug predmet, ki je bil prijet z golo človeško roko, zato se pasti ne približa. Pred pričelkom lova si moramo radi teqa dob'o urfrti roke. Pasti je treba na ognju obžgati. Nato mo- NASE ZDRAVILNE RASTLINE \ Bosiljek—Basilikum Bosiljek, ki ga rabijo gospodinje kot dodatek k juham za začimbo, potrebuje -za nasad toplo vrtno zemljo na sončnem prostoru. Sejemo ga v aprilu v gnojno gredo. Koncem junija qa presadimo z malimi qrudicami v širini 20X20 centimetrov. V pripravnih legah se ga lahko posadi tudi na prosto polje. V tem slučaju naj bo razdalja 30 centimetrov. Obiramo že cvetoče bifjke, in 6icer dvakrat na leto. Sušimo ga v senci, na zračnih podstrešjih, in sicer tako, da ga razgrnemo ali pa navesimo na žice. Na 100 kvadratnih metrov pridelamo 10 do 20 kg bosiljka. Poznamo dve vrsti bosiljka: malolistnatega, ki je aroma-tičen, in velikolistnatega, ki je zelen. Poslednji zrase višje ter raste tudi v mrzlejših krajih. Za-željena je predvsem velikolistnata vreta bosiljka. Kumič (Carum carvi L.) Kdo ne pozna kumiča, to našo domačo začimbo? Kumič rase prosto po travnikih Cvete že v maju in v juniju, kmalu nato pa postane zrel. Kumič rase po vsej 6rednji in severni Evropi, najdemo ga pa tudi v severnem delu Mediterana in vsrednji in severni Aziji. Na poljih ga pridelujejo v raznih državah Cvrope. Pred sedanjo vojno je zlasti Nizozemska zalagala svet s kum -čem. Na Nizozemskem so gojili kumič na kakih 5000 do 7000 hektarjih. Tretjino pridelka je prevzela Nemčija. V Nemčiji ga pridelujejo tudi na kakih 4000 hektarjih. Kumič uporabljajo kot začimbo pri izdelovanju ražnih ekstraktov, pa tudi za izdelovanje eteričnega olja. Kumič raste na najrazl;čnejših tleh, ako mu ne manjka potrebne vlage. Kjer ga pridelujejo, mu morajo pognojiti ne samo s hlevskim gnojem, temveč tudi z umetnimi gnojili, zlasti pa z dušikom. Kjer ima zemlja malo apna, je pre e potrositi tudi apna. Seje se kumič najkasneje koncem aprila v vrstah po 30X40 centimctrcv ter potrebujemo za 1 ha 10 do 12 kg semena. Kumič vrže 8 do 12 meterskih stotov prideika na hektar, v dobrih letih celo 20 stotov. Seveda ima ku-m;č tudi svoje sovražnike v obliki neke plesni ter kumičnega mola. Tudi miši in krti se aa rado lotevajo. Kdor S9 zanima za kuHuro kumiča, dobi potrebna navodila pri Abteilung ftir He'l- und Gewiirzpflanzenanbau Marburg-Drau, Schonerer-gasse 29, Telefon 24-85. X Fordove tovarne pripravljajo povojno fa-brikacijo. Znani Fordov koncem v Ameriki je določil 150 milijonov dolarjev za tehniško izpopolnitev in razvoj povoine produkcije avtomobilov. Cilj je, izboljšati izdelovanje avtomobilov civilnega tipa na podlagi v vojni pridobljenih izkušenj. Mrtvaški ptič SPODNJEŠTAJERSKA LJUDSKA PRAVLJICA "lil sem še fantek predšolske dobe, ko sem slišal iz ust sorodnikov in znancev, ki so živeli v raznih krajih naše lepe m drage Spodnje Štajerske, sledečo pravljico: »Mrtvaški ptič je sova, ki skuša s svojim petjem v nočnih urah oznanjati ljudem bližajočo j m 6mrt. Njegovo nočno petje se izraža v besedi »Spi, spi«, ki jo poje, ponavljajoč jo od časa do časa v dolgi, nekoliko zavlačujoči melodiji. Mrtvaški ptič prepeva svoj, v smrt' pozivajoč »spi, 6pi«, tako dolgo v bližini bivališča človeka, ki ga je Bog obsodil na smrt, dokler ne umre nakai se preseli s svojimi nalogami do prihodnjeqa pri-čakovalca smrti. V to svrho se približa iz gozda hiši, v kateri se nahaja smrti namenjen človek, da ga sliši smrti zapisano bitje samo, pa vsaj kak član njegove družine Kjer stanuje za. smrt določen človek sam, brez svojcev m ne more nikdo slišati mrtvaškega ptiča, prileti slednji ponoči tudi na streho nesrečne hiše. kjer izkljuni prav posebno glasno svoj smrt oznanjajoč »spi. spi«, da ga čujejo 60sedi ter razširijo vest o bližajoči se nesreči. Temu sledi po krajšem ali daljšem času neizbežna smrt. Ni bilo in ne bo smrtnega slučaja, da ne bi slišali ljudje predhodno glas mrtvaškega ptiča. Vse rajne je spravi) s svojim »spi« v grob. To se vrši že od pamtiveka po božji volji. Nekdaj so v primerih, kjer so imeli priletne bolnike v hišah, zasledovali člani dotične družine v nočnih urah, da bi zajeli glas nočnega ptiča. Če so ga slišali, je bolnik kmalu nato izdihnil. Stvarstvo je mrtvaškemu ptiču namenilo oznanjati smrt, kakor oznanja kukavica pomlad. Svet ne pozna vernega človeka, ki ga perie mrtvaškega ptiča ne bi spominjalo na minljivost človeškega življenja.« * Štel sem komaj 18 let. ko sem ležal v svetovni vojni med deseto bitko ob Soči kot poveljnik voda 6podnještajerskih vojnih prostovoljcev ob izlivu reke Timava v Jadransko morie, v izredno nevarnih postojankah, sovražni prvi frontni liniji nasproti. Bila je lepa majniška noč leta 1917. 'Prestali smo ravnokar dolgo in nevarno ofenzivo bobnečega artilerijskega ognja, ki je spravil marsikaterega Spodnještajerca pod zemljo ali pa v bolnišnico. Po ustavitvi bobnečega artilerijskega napada, je nastopilo zatišje, ki je običajno in svojevrstno pri vsakem čakanju na nočni sovražni napad z minami, ročnimi granatami in bajoneti, spremljajoč vse to z divjim kričanjem na-skakujočih bojevnikov. Razen posameznih nervoz- nih strelov in svetlobnih raket, iz obeh, komaj nekaj metrov oddaljenih si frontnih črt je vladalo napeto premine v dotičnem bajnem odseku. Lazil, plezal in hodil sem od moža do moža ter jih poučeval in pripravljal na obrambo v predstoječem sovražnem naskoku, ki te moral V6ak trenutek sledili. Minute so se vlekle kakor morska kača. Med tem ča6om se je pa me.d našo in sovražno bojno črto na nekem, v močvirju rastočem drevesu nemoteno oglašal mrtvaški ptič s svojim znanim »spi, spi«, kar nam je segalo do kosti in mozga. Spominjali smo se svojcev v naši zeleni Spodnji Štajerski, še boli pa pravljice o mrtvaškem ptiču, ki nas je opozarjala na smrtno nevarnost, v kateri smo se nahajali. Še pred nastopom jutranjega svita nas je naskočil sovražnik v ogromni premoči v odseku celega našega bataljona K. k. Freiwilliges Schutzenfeld-bataillon Marburg IV. Velejunaško smo odbili na celi črti naskok ter dobojevali največjo avstro-ogrsko zmago v deseti bitki ob Soči, ki je prešla pozneje v zgodovino svetovne vojne in Spodnje Štajerske. Razen več sto naših mladih Spodnješta-jercev, je padlo na tisoče sovražnih mož. Naš bataljon je namreč uničil dobesedno ^:elo napadajoče sovražno brigado z brigadirjem vred. Mirno lahko rečem, da je takrat mrtvaški ptič s svojim »spi. spi« marsikaterega vernega tovariša, ki je preživel dot'čno noč, prepričal da tudi ljudske pripovedke niso vedno brez podlage. O. 9. november - spominski dan žrtev padlih za narod in domovino GOSPODARSTVO_| Štedite s premogom! Premoti predstavlja važno orožje v današnji veliki vojni. Tega se mora zavedati danes vse ljudstvo. Zato ne zadostuje štediti premog kakor doslej, temveč štediti ga moramo odslej še veliko bolj. Kakor obvlada ves naš narod z razmeroma manjšimi količinami velikanska potrebe, k: jih zahteva generalni sovražni naskok na meje Velike Nemčije edino z vpostavo in naporom vseh sil in rezerv, tako moramo mobilizirati tudi vsa gospodarska bojna sredstva — med katere spada v prvi vrsti premog, — za en sam cilj, ki ga imamo pred očmi. Premogovni problem je v pretežnem delu transportni problem. Pridobivanje premoga po revirjih je 6lej kakor prej razveseljivo ter ni pomislekov s te strani, kar se tiče kopanja. Težave so v trans-portiranju premoga iz zapada. K tem težavam se družijo še težave z razpošiljanjem premoga v posamezna potrošniška okrožja. V očigled pomanjkanja bencina se bo vpostavilo vsa vozila na generatorje, pomagati 6i bodo pa morali tudi potrošniki sami. Pri takih razmerah mora nastopiti vrstni red po nujnosti potreb in v tem redu so železnice na prvem mestu. Ako je lokomotiva brez pare, se neha vse. Nadalje je važna oskrba tistih obratov s premogom, ki nam dobavljajo plin, elektriko 'n vodo. Temu sledijo v vrstnem redu oborožena sila, važna oboroževalna industrija, prehranjevalna industrija in šele nazadnje pride premog za kurjavo po stanovanjih in hišah. Z drugimi besedami se to pravi, da gredo zdirk-ljaji, ki nastajajo v načrtu z ozirom na trenuten slučaj v breme in na račun hišne kurjave. Doslej smo še imeli srečo z vremenom. Temperatura je še vzdržljiva. Kljub temu se moramo pripraviti na zimo. Kaka bo zima, ne ve nikdo. Izgledi, da doživimo milo zimo, se po izkušnjah malenkostni. Kdor si ne bo preskrbel kurjave s štednjo premoga, bo zmrzoval. Imeti moramo tudi pred očmi, da imamo ogromno število lacaretov in bolnišnic, ki jih moramo oskrbovati s premogom, kar velja tudi za obrt prehranjevalnega značaja, kakor pekarne itd. Ti potrošniki pridejo na področju domače kurjave na prvo mesto. V tem zelo važnem področju vojnega vodstva morajo tvoriti tokrat hišna gospodinjstvu prvo fronto v štedenju in odpovedi. Poziv gotovo ne bo zastonj, če si predočimo, da postane vsak prišteden komadič premoga dodaten faktor moči za naše vojno vodstvo. Zato pa štedite s premogom I \ GOSPODARSKE VESTI X Stanje nemškeh hranilnih vlog. Celokupno stanje hranilniških vlog po hranilnicah, zadrugah, bankah in v poštni hranilnici širom Velike Nemčije, se je od leta 1939 od taktatnih 29 milijard RM dvignilo leta 1944 na 115 milijard RM. Pri hranilnicah znaša porast od 21 na 80 milijard RM. Povprečna hrariilna vsota posameznih hranilnih dobroimetij se je dvignila od 500 na 600 RM, v predvojni dobi pa od 1100 na 1200 RM. X Pridelovanje tobaka na Hrvatskem. Na Hrvatskem so leta 1942 začeli izvajati petletko za povečanje tobačnih nasadov. Zamišljeno je povečanje tobačnih njiv na 13.000 hektarjev, na katerih bi- raslo 520 milijonov tobačnih stebel, ki bi dali 15,7 milijonov kg letnega pridelka. Da bi se kmetovalce pridobilo za načrt, dobijo brezplačno semena, pri oddaji tobačnega pridelka pa za vsak kg tobaka po 2 kg žita in petroleja. Dosedanji uspehi obljubljajo Hrvatski po vojni deset milijonov kg letnega izvoza tobaka. Trenutno predeluje na Hrvatskem surovi tobak 12.500 delavcev. X Tekstilna industrija Anglije in Zedinjenih držav Sev. Amerike. Angleška tekstilna komisija, ki je prepotovala Zedinjene države, je podala sledeče poročilo: Angleška industrija mora pri enaki količini produkcije vpostaviti 22% več de-lovih sil, kakor jih vpostavijo v Zedinjenih državah. Storitvene možnosti ameriških predilnic zna-" šajo za 34% in tkalnic za 72% več, kakor angleških. List »Daily Mail« dvomi, da bi tekstilna industrija Anglije lahko uspešno konkurirala z ameriško. Nacionalsocialistično gibanje je do leta 1923. vodilo večinoma propagandni boj za dosego oblasti. Ko so pa pomladi leta 4923. Francozi zasedli področje Ruhrgebiet, da bi zlomili gospodarsko in moralno še tiste revne ostanke nemškega naroda, ki še niso ležali popolnoma zdrobljeni na tleh, je to povzročilo popolnoma nov politični položaj Nemčije. Val ogorčenja je zajel ves nemški narod. Nacionalni krogi so zaupno gledali v takratno vladavino v prepričanju, da bo zavzela napram zapadnim zatiralcem in izkoriščevalcem nemškega naroda odločnejše stališče. Nacionalsocializem je takrat svoje že obstoječe SA-odrede spremenU iz propagandnih v obrambne ali vojaške formacije, ker je upal, da bo prišlo do aktivnega odpora Nemčije. Kakor vedno, je tudi takrat odpovedala nemška vlada weimarske dobe. Objavila le pasiven odpor, ki je bil obsojen na smrt. To je dalo vodstvu nacionalsocialističnega gibanja povod, da je sklenilo odstraniti weimarski vladni sistem s silo. Na Bavarskem sta proklamirali kar dve skupini »Pohod v Berlin«. NSDAP pod vodstvom svojega voditelja Adolfa Hitler-ja, da bi s prevzemcm vladne oblasti ustvarila predpogoj za osvobodilni boj Nemcev zoper francosko zasedbo Poruhr-ja; generalni državni komisar Kahr na čelu reakcljo-narne skupine pa, da bi odcepila Bavarsko od ostalega dela Reich-a. Da bi preprečil Kahr-ovo namero, je sklenil Adolf Hitler proglasiti nacionalno revolucijo ter določil za to 8. november 1923 v meščanski pivovarniški kleti v Munchen-u, kjer je nameraval govoriti Kahr o svojem vladnem programu. Zborovanje je bilo na višku, ko je vdrl v dvorano Adolf Hitler ter oddal s pištolo strel v strop, da je prišel do besede, nakar je proglasil nacionalno revolucijo. S pomočjo navzočega generala Ludendorff-a je Hitler-ju uspelo pridobiti Kah-ra in njegove može za vstop v nacionalno vlado. MALE VESTI__j * Odlikovan Reichminister. Führer je odlikoval za posebne vojne zasluge z tedom Ritterkreuz des Kriegsverdienstkreuzes mit Schwertern Reichs-ministra Dr. Ing. e. h. Ohnesorge-ja. * Sprememba postopka v kazenskem pravu za nadzorovanje cen. Reichsgesetzblatt objavlja odredbo o poenostavljenju postopka v kazenskem pravu za nadzorovanje cen. Pri tem so omejili predvsem pravice do pritožb. Tam, kjer so1 denarne kazni neiztirljive, se lahko izrečejo zaporne kazni. Razne denarne, zaporne ali pravomočne razsodbe v nujnih primerih lahko odredijo tudi popolno ali delno zatvoritev obrtnega poslovanja. * Ljudsko gibanje v Marburg-u. V drugi polovici meseca oktobra je bilo pri Standesamt-u prijavljenih 53 rojstev (zadnjič 67), od teh 32 dečkov (zadnjič 39) in 21 deklic (zadnjič 28); dalje 139 smrtnih slučajev (zadnjič 50), od teh 80 moških (zadnjič 26) in 59 žensk (zadnjič 24). Na Standesamt-u poročenih je bilo 21 parov (zadnjič 13). Pri smrtnih slučajih so vštete tudi žrtve bombnega terorja na mesto Marburg. * Letalski napad na mesto Graz. V opoldanskih urah dne 1. novembra so napadli anglo-ameriški terorni letalci Graz. Slepo in brez cilja izstreljene bombe so padle na številne stanovanjske hiše ter upravna poslopja. Po začasnih ugotovitvah cenijo število mrtvih na 150, med katerimi je največ žena in otrok ter s približno istim številom ranjenih. Prebivalstvo se je pri tem zadržalo hrabro. * Napišite na poštnih pošiljkah naslove pošiljateljev! Poštna uprava opozarja, da je danes, ko menjajo ljudje radi vojne večkrat svoja stanovanja, neobhodno potrebno navesti na vsaki poštni pošiljki naslov pošiljatelja, da se pismo lahko vrne, če se ga ni moglo dostaviti naslovniku. Pisma brez navedbe pošiljatelja in brez vloženih vrednosti, ki se niso mogla dostaviti naslovniku, ležijo nekaj časa na pošti naslovnika, nakar se uničijo. Pošiljke z denarjem ali vrednostmi se vrnejo oddajni pošti v svrho ugotovitve in izročitve pošiljatelju. Takoj nato je spregovoril Hitler navzoči množici, ki ga je navdušeno pozdravljala. Objav.jena je bila odstavitev vlade Reich-a, ki je sedela v Ber-lin-u. Sklep s.o pred navzočimi potrd li s svojimi izjavami tudi Kahr, Lossow in Seißer. Komaj nekaj ur pozneje so Kahr, Lossow in Seißer požrli dano besedo ter organizii ali protiukrepe. Adolf Hit.er se je radi tega odločil, pridob ti si prebivalstvo München-a z velikansko propagando, da bi na ta način vplival na nadaljnji razvoj. Dne 9. novembra 1923 je korakal Adolf Hitler z generalom Ludendorff-om, na čelu svojih SA-mož od meščanske pivovamiške kleli po ulicah mesta München, navdušeno pozdravijan od prs'oi-valstva. Polic.ja je pri tem poskušala večkrat ustaviti pohod, morala se je pa umakniti. Prepevajoče ko.one so se približale Feldherrnha li, kjer se jim je zoperstavil zopet močan policijski oddelek, ki jih je hotel ustaviti. Korakajoče množice se pa na pol cijo niso oz'rale. Nenadoma je počila salva strelov iz policijskih vrst, ki so zapirale cesto. Zastavonoša se je zrušil z zastavo s kljukastim križem. 16 mož je izgub:!o življenje, mnogo jih je bilo ranjenih. Adolf Hitler-ja je rešila požrtvovalnost, vdanost in zvestoba njegovega spremljevalca Ulrich-a Graf-a, ki ga je kril s svojim lastnim telesom, da je ostal nepoškodovan. * V spomin na ta dan obhajajo v Nemčiji 9. november kot spominski dan padlih pri Feldhe. n-halle. Šestnajst žrtev nacionalsocialističnega gibanja stoji v ozki povezanosti s padlimi junaki prve in današnje svetovne vojne. Ves nemški. na od se iia ta dan spominja svojih, za domoviao padlih sonarodnjakov. Takozvana »Večna straža« p d Feldherruhalle v Miinchen-u pa predstavlja znamenje lepe počastitve in nepozabnega spomina na vse tiste, ki so umrli za nemški narod. ¡¡IN| HRABRI SPODNJESTAJERCI * Odlikovanje hrabrega spodnještajerskega vojaka. Gospod Franz Schlick iz Freigraben (Kreis Marburg-Stadt) nam je predložil dopis nekega divizij skega poveljstva na bojišču, s katerim je sprejel za svojega na fronti ranjenega in v laca-retu se nahajajočega sina, Gefreiterja Franz-a Schlick-a, odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse. Gefreiter Schlick se je odlikoval kot junak v hudih bojih ostobra t. 1. ter je za svoje junaško delo dobil sedaj viden znak in priznanje. Za hrabro zadržanje na frontah so dobili odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse: Gefreiter Alo;s Murko, Ortsgruppe Marburg-Stadt; Gefreiter Matthias Ramschak in Oberschütze Franz Gfuschitsch iz Bad Neuhausa; Gefreiter Felix Troiner, Ortsgruppe Kirchberg, Kreis Pettau; Soldat Franz Br-lek, Ortsgruppe Leitersberg, Kreis Marburg-Stadt; Gefreiter Ignaz Peklar, Ortsgruppe Kirchberg, Kreis Pettau; Gefreiter Poschgang, Ortsgruppe Zellnitz, Kreis Marburg-Land; Obergefreiter Ernst Fornara, Ortsgruppe Cilli-Laisberg, vojni prostovoljec že od leta 1939; Soldat Konrad Fekonia, Ortsgruppe Kirchberg, Kreis Pettau; Gefreiter Vladimir Brischtschik, Ortsgruppe Marburg IV, Marburg IV, Kreis Marburg-Stadt, ff -Rottenführer gruppe Maxau, Kreis Pettau-; Gefreiter Fritz Hoi-scher, Ortsgruppe Großsonntag, Kreis Pettau. Kriegsverdienstkreuz II. Klasse mit Schwertern so dobili: Gefreiter Anton Erneschek Ortsgruppe Marburg IV, Kreis Marburg-Stadt; — Rottenführer Anton Srimschek iz Windischfeistritza, ki je že imejitelj odlikovanja Eisernes Kreuz II. Klassei Gefreiter Josef Pliberschek, Ortsgruppe Planken-sten, Kreis Marburg-Land. * Prenočevanja v hotelih z lastnim posteljnim perilom uvajajo med drugimi ukrepi. Izjeme bodo samo za po bombah poškodovane ljudi, če prenočijo samo pa/ dni. * Sanitetno osobje se je vrnilo v domovino. Po posredovanju mednarodnega Rdečega Križa v Ženevi se je nedavno vrnilo 900 mož sanitetne stroke iz Francije v Nemčijo. Živilske karte 69. dodelilne periiode Z 69. dodelilno periiodo (od 13. novembra do 12. decembra 1944), so uvedli nov način razdelitve jajc. Potrošniki, v kolikor niso samooskrbovanci, dobijo novo karto za jajca, ki velja od 13. novembra 1944 do nadaljnjega. Dodelitev jajc ne bo vezana na dodelilno perijodo, temveč usmerjena na produkcijo jajc. Radi tega odpade naro-čilni list za jajca. Na njeqovo mesto pride 50 posameznih odrezkov za jaica z 12 prijavnimi od-rezki. Ko se izdajo razqlasi za posamezne odrezke za iajca, jih prevzamejo potrošniki pri raz-deljevalcu, kateremu so oddali prijavne odrezke. Kako dolgo ostane potrošnik pri tem razdeljeval-cu, se ne ravna po donelilnih perijodah, temveč se bo z razglasi pozivalo k novim prijavam. Ta postopek omoqoča obzir na preseljeno prebivalstvo in spreminjanje stanovanj, kakor tudi obzir na čas, ko ie pridelek jajc večji Vsak posamezen odrezek nove karte za jajca opravičuje do nakupa eneqa jajca. 12 prijavnih odrezkov je označenih s črkami A do M. Razqlašene posamezne odrezke odrežejo pri oddaii jajc. Razdeljevalec na drobno, ki je prevzel prijavni odrezek, potrdi to z odtisom 6Voje štambiljke na primeren prostor na karti za jaica. Nakup jajc na AZ-karte bo vezan na gotove trgovine — V 69 oerijorli opravičuje veliki odrezek C na Grundkarti za mladoletne do nakupa 125 q masla Bistvena sprememba v sistemu živi'skih kart je nastopila z uvedbo Grundkart in Erganzungskart za «amo-oskrbovance in delne samooskrbovance. Delnim samooskrbovancem je smatrati tiste, ki se oskrbujejo sami le z enim ali nekaterimi pridelki Iz tega sledi, da je smatrati popolnim samooskrbovancem le tiste, ki 6e oskrbujejo sami z mastjo, mlekom, maslom, jedilnim oliem in krušnim žitom. Erganzungskarte SV 1 SV 3 in SV 5 delnih 6amooskrbovancev 7 maslom stopilo na mesto dosedanjih Reichsfettkart SV 1, SV 3 in SV 5 ter imajo razen tega tudi odrezke za meso v predpisani količini. Za otroke do 6 let se je uvedlo Erganzungskarte SV 9. Erganzungskarte SV 2, SV 4 in SV 6 delnih «amooskrbovancev z mesom in svinjsko mastjo odgovarjajo dosedaniim Reichsfettkartam SV 2, SV 4 in SV 6 Za najmanjše otroke do treh let te samoosk^bovalne skupine se ie izdalo ErgSnzunfiskarte SV 10. medtem ko dobijo otroci od 3 do 6 let Erganzungskartp SV 8 Doslej so slednji imeli Reichsfettkarte Klst. oziroma Klk. * Štedljiva oddaja mleka. V redni, vplivom letnega časa podvrženi spremembi produkcije mleka, je začetek zimskega načina krmljenje krav povzročilo njen padec. Dodelitev mleka se je moralo radi tega prilagoditi količinam, ki so na razpolago. To 6e prav posebno občuti pri razdeljevanju posnetega mleka, kar je vsakoletni pojav v tem času. Kmetijstvo si prizadeva na vse možne načine s štednjo izravnati padanje jesenske produkcije mleka. * Cigarete enotnih cen. Radi poenostavljenja dela izdeluje nemška industrija cigaret, počenši s I. oktobrom t. 1., razen takozvanih črnih cigaret, ki predstavljajo svojevrsten tip, samo še cigarete po 4 Rpf komad. Cenejših in dražjih cigaret pri nas ne izdelujejo več * Pridob;vanje in pripravljanje drv za kurjavo je glasom okrožnice Reichsfofslmeistra podvrženo nezgodnemu zavarovanju ter so izdani tozadevni ukrepi. Za skupnostno delo pozvani delavci se smatrajo kakor v kakem podjetju zaposleni, če pridobivajo razen drv za kurjavo tudi les za ostale potrebe. Nezgodno zavarovani so seveda tudi tisti, ki za plačilo pripravljajo les za lastno uporabo, tudi če niso vpostavljeni za skupnostno delo. * Omejitev potniškega prometa ob nedeljah. 2elezniško ravnateljstvo VVien razglaša, da bodo omejili osebni železniški promet v takem obsegu, da bodo vlaki prevažali samo poklicno potujoče občinstvo, Vse druge vožnje je na vsak način preložiti na druge dneve, ne da bi se povratna potovanja vršila zopel ob nedeliah. Na takozvane izlete ob zaključku tedna seveda ni več misliti. Ze omeien nedeljski promet brzih vlakov ostane tudi odslej v veljavi * Ne slikajte voino-važnih objektov! Fotograf- ■ ' ■ Albert F je napravil posnetke u'1"'1' jih je pomagal kopati, Oblasti so po naključju našle dotične slike, uvedle preiskavo ter ga kaznovale kliub ugotovitvi, da si je slike namenil za svojo zbirko v spominske svrhe. Iz tega sledi. da je prepovedano vsako morebitno slikanje vojaških svrham služečih ureditev, na primer: vojaških bivališč, kas9rn, bunkarjev, flaka itd., temveč, da je celo nevarno hoditi s fotografskim aparatom okrog takih objektov. * Reichsfuhrer ff Himmler v Graz-u. Reichs-fiihrer ff Himmler je minulo nedeljo bival v Graz-u ter z Gauleiter-jem in Reichsstalthalter-jem dr. Uiberreither-jem razpravljal o vprašanjih, zadevajočih obmejni, Gau Steiermark. *1,3 milijonov kg perja so nabrali širom Reicha od domače perutnine tekom enega leta. Perje je namenjeno za oskrbovanje po bombah poškodovanih. Gre za kokošie, račje in gosje perje. * Za večno je zatisnila svoje dobre oči. V Gol-diz-u (Sachsenj je preminula, stara 58 let, gospa Antonia Franzekowitsch, rojena Schokal, rodom in doma iz Kreisa Rann. Njeno smrt obžalujejo razen soproga trije otroci, ki so jo ljubili in čislali nad vse. Pokojnica ie bila blaga žena, dobra gospodinja in vzorna mati ter cenjena in spoštovana od vseh, ki «o jo poznali. Ostala bo v najlepšem spominu. * Nov naslov gospodarske zborr">p. Gospodarska zbornica (Gauvrrtschaftskaiffl^T ter Werk-luftschutzbezirksstelle Steiermark uraduieta začasno samo v omejenem obsegu v nujnih zadevah. v Grazu v hiši RadetzkystraBe 17, Telefon 53-85 in 83-0-84. * Častitliiva starost Spodnještaierke. Naš rojak in naročnik Franz Toporischit«ch nam noroča iz ReVha (Eulengebirge), Niedersrhlesien, da ž:vi v t.arokajšniem preseljeniškem taborišču Soodnje-štaierka, gospa Anna Toporischitsrh, rodom in doma iz kraja Seli, Kreis Fann. ki je nedavno obhajala svoi 93. rojstni dan. Sivolasa Snodrue-štaierka je še vrla in zdrava ter nridno 7.a<=lp-duie vse voine dogodke. Po končani vojni želi obiskati in videti še enkrat svojo roi«tno vas in kraie kier ie preživela skorai ves «voi vek. * Nov snodnieštaierski grob. V Herford u i'W. ie preminul nosnod Franz Voolar bivši ki" na rs V t moister v Hasrlbarh-u n^i Guricfeld n. star koe dovolieno poslušati, spadajo še sledeče: Graz. Kla"enfurt, A'T»en. Marbii*rr-Dr W njihove malo-oddaje na istih valovnih področjih. ALI SO VOJNE POTREBNE? V času najhujše vojne v zgodovini človeštva, se vsiljuje mislečemu človeku vprašanje, ali 6o oboroženi spopadi med narodi ali državami res neizogibno potrebni. Poglobitev v metode današnjega vojskovanja, ki posege v življenje, zdravje in premoženje narodov, prizadevajoč jim večinoma nenadomestljivo in le deloma z velikimi žrtvami in po dolgem trajanju popravljivo škodo, nam pravi nehote, da je človeštvo kljub svoji visoki omiki žal še vedno nezrelo in nesposobno za mirno ureievanje in reševanje svojih mednarodnih ali meddržavnih sporov. Da stojimo v letu 1944., kljub dvatisočletni civilizaciji, že v šestem letu druge svetovne vojne, je otipljiv dokaz, da vsaj gotovi narodi in države še niso v stanju ali pa n;majo volje do reševanja in urejevanja svojih nesoglasij in nesporazumov, ki se poiavijo med niimi, drugače kokor z vojnam! To jih pa ne ovira, da imajo na svojih področjih tve^ne zakone. ki poznajo sodišča za reševanje sooroV mod posameznimi člani ljudske skupnosti Stojijo pač kulturno že na taki višini da ne sme odločati več pest. palica, bat, kij, sekira, motika itd., temveč sodnik, ki sodi na podlagi obstoječih in v deželi veliavnih zakonov, ki so izšli iz naroda Zakaj si ti narodi ne ustanovijo sličnega sodišča, ki bi razpravljalo in odločalo v mednarodnih ali meddržavnih konfliktih vseh vrst, čijih razsodbam bi se morali pokoravati vsi. na katere bi se nanašal? Mi vemo, da pozna svet za enkrat v meddržavnih nesoglasjih, tam, kjer je diplomacija pri zelenih mizah zašla v zagato, prekinitev diplomatskih odnošajev, nakar izbruhne vojna, kar imenujejo nekateri nadaljevanje zunanje politike z »drug''mi sredstvi«. Oboroženi spori so 6tari kakor človeštvo. Zgodovina vojn je ozko povezana z zgodovino človeštva. Izbruh vojne je vse do dane« neke vrste skraino sredstvo vsakega naroda ali države, rla brani svoje ogrožene interese ali pa. da si z voi-no pribori in izboljša svoje življenjske pogoje ali ra7mere. Vojne so že od nekdaj imele lahko pravično ozadie. kakor so tudi lahko krivične in nasilne. Pravične so tedaj, če se kakšrn narod bojn e za svoje življenjske pravice krivične so pa, če hoče kaka država oškodovati drugo, da bi se s silo polastila njenih dobrin. Po prvi svetovni vojni ustanovljena Zveza n i-rodov. ki je imela svoj sedež v Ženevi je doživela svojo popolno polomijo, ker ni slonela na zdravi in pravični podlagi. Predstavljajoč na zunaj nekakšno meddržavno razsodišče z enak > pravico do odločanja v.seh narodov, je v praksi delovala po navodilih in željah v glavnem le v interesu tistih velikih in bogatih narodov in držav, ki so na podlagi svojega bonastva izšle, ko' zmagovalke iz prve svetovne vojne, medtem, ko so jim poraženi narodi, v prvi vrsti Nemčija, morali plačevati bajno visoke vojne odškodnine, ne da bi v Zvezi narodov imeli kai soodločati. Tako je prišlo do nadaljevanja prve svetovne voine, ki se je začela leta 1914, v glavnem radi razde-'litve svetovnih surovin, to je tistih dobrin, ki naj bi služile vsem narodom in ne samo tist m, ki so se jih že pred stoletji polastili. Kakor' je današnja vojna huda trda in povezana z neštetimi žrtvami na področju človeškega življenja, premoženja itd., tako bo rodil njen izid gotovo napredek in korist, kakor ie b'!o doslej skoraj v vsaki vojni. Najtežje preizkušnja, . ki jih zahteva današnja vojna od vseh prizadetih narodov, morajo pognati, izcimiti in vzqoi- nam in naš'm zanamcem pametnejše, boljše, zrelejše in pravičnejše čase. Upati ie, da ne prinese povoiia doba priprav za nove vojne, kakor ie to blo po zaključku vojne 1914-18, temveč mir in n'o-donosno delo v zadovoljstvo in znnsneiše ž vlje-nje vseh, prav posebno pa zmožnih, pridnih in delovnih narodov To bi bilo tudi v redu In velik korak naprej v življenju človeštva. Kako* ie razvoj civilizacije že davno odpravi! z uvedbo pisanih zakonov vsako dejansko obračunavanje med posamezniki, tako bo verjetno bodočnost onemogočila, da bi se še nadalje reševalo morebitne meddržavne razprtije s puškami, lopovi, tanki letali, ubijanjem ljudi, rušenjem hiš itd. To se bo zgodilo če bodo zmagali pamet, pravir-nost. po-štenie in se bo ustvaril za vse n>rod° in vse poklice pravično zadovoljujoč socialen red. POZOR! * Letalska zaklonišča morajo biti popolnoma zadelana! Pri terornih napadih so morali že večkrat prezgodaj izprazniti zaklonišča, ker so se napolnila s prahom in dimom. To je škodovalo ljudem v zakloniščih posebno tam, kjer je metal ■sovražnik žveplo vsebujoča zažigalna sredstva. Iz teqa se razvidi, da ne zadostuje, če so zaklonišča zavarovana samo pred drobci in razvalinami, zamašiti se jih mora tudi tako, da ne prihaja v ista niti prah, niti dim. Tako zamaše-vanje zaklonišč je izvedljivo povsod brez ozira na pomanjkanje delovnih sil in materijala. Vsaka luknja, odprtina, pretrq ali razpoka v zidov-ju zaklonišča omoqoči uhajanje dima in prahju, kar se lahko prepreči. * Tja, kjer ni več veselja in ne. žalosti. Naš 6podnještajerski rojak Martin Wutschainik, doma iz kraja Seli, v Kreisu Rann, je preminul po kratki, težki bolezni v Bad Reinerzu. Pokojnika, ki je dočakal komaj 56 let, 60 položili njegovi rojaki na dan spomina mrtvih v hladen grob, daleč proč od svoje nad vse ljubljene ožje domovine Spodnje Štajerske, kjer počivajo njegovi predniki. Sorodnikom, znancem in prijateljem bo ostal v lepem spominu. * Vozne listke na železnicah Je pokazati osebno! To v veliki meri olajša promet, potnikom pa opravek kontrole vojnega listka pri vhodu in izhodu. Kontrolnim orqanom je lažje kontrolirati listke vsaki 06ebi posebej, kakor pa, če odda ena oseba pet listkov skupaj. * Krompir kot drugi nasad. Kmet Franz Ames-berqer v Breitenaich-u pri Eferdinq-u (Oberdo-nau) je v smislu pridelovalne bitke po vzornem qnojenju vzqojil najprej repico, nakar je njivo posadil s poznim krompirjem, ki je dobro uspel. Na enem in četrt orala zemlje je nakopal 15 ton krompirja. * Kovance so mu ukradli. Bivši italijanski kralj Viktor Emanuel je imel največjo zbirko kovaneqa denarja v Evropi. Nedavno je pa uqotovil, da so mu neznani kradljivci pokradli v eni njeqovih vil vso zbirko, ki je vsebovala naibolj redke kovance. * Skrb za zdravje nemških rudarjev. V nemških rudnikih so k že obstoječim ureditvam, ki služijo zdravju rudarjev, uvedli takozvane solarije, to je prostore za sončenje z umetnim višinskim soncem. S pomočjo Sollur-svetilk se rudarjem omoooča oqrevanje z ultraviolčastimi žarki,in z infrardečo toploto, kar -v veliki meri nadomesti manjkajoče oibanje na soncu. * »Namestitev, dokler traja vojna.« Udomačila se je navada, da se sklepajo poqodbe za namestitev, dokler traja vojna. V neVem konkretnem primeru je državno delavsko sodišče zavzelo stališče k takim delovnim poqodbam. Določilo »dokler traia vojna, ima po tej razsodbi- trojni pomen. Lahko pomeni samo opombo, da je ob za-_ kliučku vojne računati na odpoved, za katero bodo vcliala vsa zakonita in tarifama določila v pooledu odoovedneaa roka. Pomeni pa lahko tudi, da se ob zaključku voine prekine delovno razmerie brez odpovedi, kakor tudi, da je zakliu-ček voine omenien kot dodaten vzrok ostalim tarifarnim možnostim za razrešitev delovneqa raz-meria. * .65 kq težko bučo je vzqojil neki kmet v Kreis-u Grieskirchen, Gau Oberdonau. Gre brez-dvomno za eno izmed največjih in najtežjih buč. * Najstarejši nemški zvonovi. Prve zvonove, ki so jih izdelali Nemci, niso vlivali, temveč kovali. Cerkveni zvonovi so se uporabljali šele od šesteqa stoletja sem. Najstarejši nemški zvon se nahaja " v mestnem muzeju v Kölnu. Izdelali so ga leta 613. ter nosi ime »Saufang«. * 18.000 delavcev stavka v Detroit«. Minuli petek je v Detroitu začelo stavkati 18.000 delavcev In delavk oboroževalne industrije. Črez noč je ustavilo obratovanje 25 tovarn. Stavka 6e je dan pozneje razširila še na 24 nadaljnjih obratov ameriške oborožitve v mestu Toledo (Ohio) v Zedin-jenih državah. * Nov predsednik državnega vojnega sodišča. Šef vrhovnega poveljstva oborožene sile Generalfeldmarschall Keitel je na slavnosten način od-s'ovil dosedanjega pred-sedika državnega voineqa i sodišča. Admirala Bastian-a, izročivši mu Ritterkreuz des Ver^ienstkreuzes m't Schwertern ter i. postavi na njegov položaj novoimenovanega i predsednika Generala der Infanterie von Scheele, , ki je nositelj odlikovanja Eichenlaub. * Nov ženski poklic. V Gau-u Niederschlesien so priredili učni tečaj za piljenje žag, v katerega so sprejeli samo ženske. Praksa je pokazala, da so ženske uporabne za piljenje žag po lesnih industrijah. * Vaznovan zločinec zoper nravnost. Sodišče v Graz-u je obsodilo 261etnega Wilhelm Stauber-ja radi zločina zoper nravnost na dve -in pol leta težke ječe. Obsojeni Stauber je ta zločin izvrševal od leta 1943. z nekim moškim, ki je bil medtem že obsojen. * Kaznovani zločinci. Landrat Kreisa Leibnitz je kaznoval radi velikih prestopkov zoper predpisane cene; trgovca z živino Floriana Felber-ja iz St. Georgena' a. d. St., z 20.000 RM. — Sodišče v Grazu je kaznovalo 421etnega Floriana Felben-, ja radi zločina zoper nravnost na deset let težke ječe. Imenovani se je spozabljal na mladoletnih od leta 1939 pa vse do njegove aretacije leta 1944. — V minulem poletju je Kurt Kirmann iz Graza v nekem javnem kopališču povzročal med kopalci nevoljo z nagajanjem kopajočim dekletom. Oblasti so ga zaprle. Preiskava je dala povod za obtožnico radi zločina oskrunltve. Sodišče ga je obsodilo na podlagi doprinešenih dokazov na šest let težke ječe. * Aretacija množinstvenega morilca Petiot-a. V neki pariški podzemeljski železnici so aretirali znaneqa pariškega velemorilca dr. Marcel Petiot-a. Zločinec je nosil uniformo stotnika ter dolgo brado, kar je v veliki me'ri spremenilo njegovo zunanjost. Ko so ga dovedli na policijsko predsedništvo, je v enomer zagotavljal svojo nevednost o tem, kako naj bi bili prišli ostanki mrličev v njegovo stanovanje. Policija je mnenja, da ji ne bo nikdar uspelo ugotoviti, koliko žrtev ima na svoji vesti. V njegovem stanovanju so našli 45 kovčegov ženskih oblek. Pri svojih umorih je imel tudi pomagače, kakor na primer svojega brata ter vlasulfarja Fourier-ja, ki mu je dovajal žrtve Prvo ovadbo je napravil neki njegov sorodnik z imenom Nezondet, ki je opozoril tajno policijo na njegovo täjinstveno dvojno življenje. Šele marca t. 1. je policija 6topila iz svoje tajinstvenosti ter zasedla Petiotovo stanovanje v njeqovi odsotnosti. Po preiskavi njegove morilne kleti, ga je policija klicala telefonično, rekoč, da gori njegovo stanovanje in naj pride domov. Petiot je padel v zanjko, imel je pa toliko du-haprisotnosti, da je izjavil policiji,-ki ga je hotela aretirati, da dela »za veliko zadevo«, ker je »velik patriot«, nakar so qa izpustili, da jo je popihal. In tudi sedaj 6e zločinec brani rekoč, da je bojevnik za »francosko svobodo« in da je umoril 6edem pripadnikov nemške varnostne policije. Izključeno ni, da imajo njeqovi kriminalni primeri politično ozadje, ki pa leži brezdvomno na kakem druqem področju in ne na tistem, ki qa navaja morilec. * Smrtna obsodba za poslušanje angleškega radia. Sodišče v Leitmeritz-u je obsodilo na smrt radi poslušanja anqleskeqa radia ter razširjanja po istem objavljenih laži na smrtno kazen Romana Miiller-ja iz Zuckmantel-a in Theodor Rös-ler-ja iz Bömisch-Leipa. Sodba je bila takoj izvršena. * Ameriški židovski špekulantje želijo dolqo-trajno vojno. Chuchillova izjava v angleškem parlamentu, da je računati še z dolqim trajanjem vojne, je povzročila na ameriških borzah takojšnje povpraševanje po oboroževalnih vrednostnih papirjih, posebno po akcijah letalske industrije in jeklarn. * Tisočletni hrasti v Sudetengauu. V grajskem parku Dallwitz pri Karlsbadu rastejo hrasti, ki stojijo že nad tisoč let. Najmočnejše hrastovo drevo ima 9,5 m obsega. POLITIČNI DPOBIŽ □ London si želi Stalinovega obiska? Londonski list »Evening News« je izrazil te dni željo, da naf bi po številnih Churchillovih potovanjih tudi Stalin protiobiskal angleškega premijerja v Londonu. List »Cavalcade« soglaša z omenjenim časopisom, povdarjajoč z velikimi črkami na prvi 6trani, da London želi videti Josipa Stalina. List povdarja, da je Churchill že opetovano obiskai Washington in Moskvo in da je sedaj vrsta na Londonu. Angleške želje so seveda bob ob steno, kajti Stalin ne more riskirati potovanja iz svoje satrapije, ker bi se mu sicer doma marsikaj pokvarilo. □ Romunija ped ojačenim pritiskom Moskve. V Bukarešti so morali na pritisk Moskve pre-osnovati vlado. Značilno pri tem je. da je bil Karte zu den Kämpfen in Nordfinnland und Nord-norwegen Scherl-Bilderdienst-M. imenovan namestnikom ministrskega predsednika Senalesca neki Gorza, ki je bil že dolga leta preje vodja nekdanje ilegalne komunistične stranke. Leta 1941., ko je pričela vojna s Sovjetsko Unijo, je Gorza zbežal v Moskvo. Sigurno pa je, da se Moskva ne bo zadovoljila niti s to pre-osnovo, ker romunska vlada še ni popolnoma boljševiška, čeprav nekomunistični nrnistri nimajo nikake možnosti upiranja proti boljševiš-kemu pritisku. Moskovski ti6k očita romunski vladi, da ne izpolnjuje pogojev premirja tako, kakor se je pričakovalo. Predvsem jim gre v Moskvi na živce, da romunska vlada ne izroča boljševikom nacionalistov, pa tudi materijalne dobave v 6mislu pogojev premirja niso bile izvršene v i6tem obsegu, kakor ga je pričakovala lačna Moskva. TO IN ONO_| PINGVINI Pingvini so pravi čudaki, gosposki škriči v južnih tečajnih vodah naše zemlje. So izvrstni potapljači, kadar se pa kobacajo na kopno, so zelo nerodni. Najraje počakajo, da jih valovi vržejo na pesek, pri čemer si pomagajo s kljunom in nogami. Pri stoji se upirajo pingvini na obe nogi, pomaga jim pa pri tem tudi repek, tako da počivajo na nekakem trinožcu. Večkrat čepe tako tudi 12 ur in napravljajo vti6 kaj neumnega ptiča. Pingvini so zelo požrešne ptice. Jedo ribe, mehkužce, rake. Včasih jim zmanjka hrane, tedaj ne gredo tudi po 14 dni v vodo. Poste se in počivajo v ledenih votlinah. Pingvinu to pač ni težko, saj Ima masten trebušček. Zelo smešni so pingvini, kadar se ženijo. Iztezajo vrat kvišku, merijo s kljunom v nebo ter dajejo od sebe glas, kakor da bi smrčali. Potem se oglasi trikratni i-a, kakor da bi rigal osel. Prizor traja nekaj sekund, na kar se spet ponavlja. Na morju ptice kvakajo, mladi pingvinčki piskajo, 6tari pritiskajo z basom, da je čuti kakor pravi žabji zbor. Pingvin je zelo družabna žival. Če jih ni skupaj več tisoč, jih je qotovo nekaj sto. Raziskovalec Bruce jih je naštel 1907 pri južnih Orkney-skih otokih celo 50.000. Bernacchi pa poroča, da je bilo na vznožju Mounta Terroria v Viktorijini deželi več miliionov pingvinov skupaj« Konec septembra začno pingvini valiti. Tedaj postanejo zelo živahni. Bennet iih je v tem času zalotil, ko so stali v vrsti, kakor cela armada. Bilo jih ie najmanj 40.000. Ktčali «o pa tako, da je bilo človeka strah. Med valenjem se samci večkrat spopadejo med seboi. Samica zleže navadno po eno jajce, ki je prevlečeno z apnenimi zrnci, pozneie postane rjavo. Ko se po 34 dneh izležejo mladiči, postane v koloniji smešnih škricev nenavadno tiho. Samci imajo opravka z ribarenjem. ki pogoltne neverjetne množine hrane. Štirinajst dni so s puhom odeti mladiči slepi. Potem se prelevijo in kmalu slede 6tarim v vodo ter se osamosvoje. Zanimiva je »plavalna šola« oinvinov. En samec vadi navadno do 300 mladičev. Sovražnika pinovini, razen človeka, nimajo. Le neka vrsta nalebov pobira njih jajca. OSRAM i V macht vieles leichter: — auch ungewohnte (Arbeit. Q)as zweckvoll ongepaßta OSRAM-licht erweist sich hier als edles Werkzeug. Man sollte aber nidit nur im guten lichte wirken,—sondern auch alles im besten lichte sehen OSRAM: viel Sticht fiür wenig Strom! _!_i, ftüdim-i , Werk! Zahnpflege nicht ganz vernachlässigen! Ein wertvoller Helfer ist heute »ROSODONT«, das ¡a durch seine feste Form besonders ergiebig und schon in geringer Menge sehr wirksam ist. Erfolgreiche RUSSEN, und SCH' 'EN3EKKMPFUNG über:......nt 860 SchädlingsbekämpUingsanstalt A. STREIT, Wien II, Tandelmarktg. 8, Tel. A 47-0-86. MCI ICC Pulver lüi Wuchs und • »EwCJ Mästung der Schweine R E D I N, mit garantiertem Erfolg Zentraldrogerie Emil TllÖr Marburg (Drau). Herren^. Unser innigstgeliebter, un-rmii^f vergeßlicher Sohn. Bruder, Schwager und Onkel Alois Soretz Gebirgsjäger hat im blühenden Alter von 19 Jahren am 27. September 1944 für Führe; und Großdeutschland an der Siidfiont sein Leben ge-opfen. Leonhard i. d. B.. Wien, Mar-burg-Dr.. Mallenberg, Straleck, Würz. Burgstal,. 878 In tiefstei Trauer: Maria vnd Johann Soretz, El tern; Johann und Franz, dzt. im Felde, Brüd, r; Maria. Schwester; Rosi u Joharna, "Schwägerinnen; Erwir/'und Maria, Neffe und Nichte unu'i'le übrigen Ver wandten. 878 Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß meine innigstgeliebte Gattin bzw. Schwester und Tante, Frau Anna Jesch geb. Barschitsch uns am 6. November 1944 für immer verlassen hat. Die Beerdigung fand atn Freitag, den 10. November 1944. um 16.30 Uhr. am städtischen Friedhofe in Drauweiler statt. Marburg-Dr. am 7. Nov. 1944. Ir tiefster Trauer: Johann Jesch Gatte; Theresie Fleischmann, Schwester; Maria Fleischmann, Nichte, und alle übrigen Verwandten. '714 OGLAŠUJTE ! Unser lieber Sohn und Bruder Franz Pawaletz Gefr., Träger d. EK 2. Klasse hat am 7. Oktober 1944. qn der Ostfront den Heldentod gefunden. Frauenberg am 1. November 1944. 710 In tiefster Trauer: Vinzenz und Maria Pawaletz, Eltern Anna, Maria. Schwestern; Vinzenz, Bruder. Allen Verwandten und Bekannten geben wi' die traurige Nachricht daß mein lieber Gatte, unser guter Vater. Herr Franz Voglar Spenglermeister aus Haselbach hei Gurkfeld am 17. Juli 1944, nach kurzem Leiden, im 55. Lebensjahre, ver schieden ist. Er wurde in seinem Heimatort Haseibach bei Gurkfeld beerdigt 874 Herford, im November 1944. In tiefer Trauer: Christine, Gattin; Eduard, Christine, Ludmilla und Franziska, Kinder; sowie die übrigen Verwandten. In tiefstem Schmerze g?-¡H?4 ben wir die traurige Nach-rieht, daß unser lieber, einziger Sohn Leopold Blatnik Grenadier im 21. Lebensjahre, am 19. Juli 1944, an der Ostfront den Heldentod fand. 870 Franz, am 17. Okt. 1944. In tiefster Trauei: Leopold und Angela Blatnik, Eltern. Tiefbetrübt geben wir die traurige Nachricht, daß Herr Martin Kolar Vorarbeiter uns durch einen feindlichen Luftangriff am 3. November 1944 im Alter von 60 Jahren, entrissen wurde 713 Das Leichenbegängnis fand am 5 November 1944, auf dem Ortsfriedhofe statt. Micheldorf, Sterntal, am 7. November 1944. Die tieftrauernden Hinterbliebenen Unfaßbar schwer traf uns die schmerzliche Nachricht, daß unser innigstgeliebter und herzensguter Sohn u. Bruder Stanislaus Lepei Gefreiter im blühenden Altei von 24 Jahren. am 7. Oktober 1944 an der Ostfront den Heldentod fand. Steinluger P. Teichwiesen, Groß-Sonntag. am 31 Oktober 1944. In tiefster Trauer: Herga Stefan und Maria geb. Lepei, Eltern; Franz, Gugust, dzt. im Felde, Josef und Angela, Geschwister und alle übrigen Verwandten. 873 In tiefem, unfaßbarem Schmerz geben wir die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter, unvergeßlicher Sohn, Bruder, Neffe und Bräutigam Vinzenz Kolaritsch Grenadier am 28 September 1944, Im Alter von 26 Jahren im Westen gefallen ist. 87t Pettau, Rabelsdorf, Platzern, Graz, am 1 November 1944. In tiefei Trauer: Maria Wagnegg, geb. Kolaritsch, Mutter; Jose! Wagnegg, Stiefvater; Olga, Schwester; Apolonia Kolaritsch, Tante; Mitzi Lazar, Braut; Familien Struzl und Lazar, und alle ührigeD Verwandten #In tiefstem Schmerz geben wii die traurige Nachricht, daß mein herzensguter Sohn und Bruder S^ Alois Primz Gefreiter im Alter von 23 Jahren, am 23. August 1944, an der Ostfront, gefallen ist. Die Seelenmesse wurde am 10. November 1944, um 6.30 Uhr, in der Magdalenenkirche gelesen. Marburg-Dr., am 6 November 1944. 712 In tiefet Trauer. Kathi Primz, Mutter; Valeria, Schwester, und alle übrigen Verwandten. Schwer traf uns die trau-fcihS rige Nachricht, daß unser M ' herzensguter Sohn und Bruder Jcsef Kuptschitsch Unteroffizier am 5. August 1944, im Atter von 19 Jahren, an der Ostfront gefallen ist. Krönich 32. Gemeinde Frauenberg. am 4. Nov. 1944. 711 In tiefer Trauer: Anton und Johanna Kuptschitsch, Eltern; Franz und Stanislaus, Brüder; Maria und Elisabeth, Schwestern, und alle übrigen Verwandten. jüsgei Dnser innigstgeliebter Sohn Ä bzw. Bruder Anton Osmetz Welnbauschüler wurde uns am 17. Oktober 1944, im blühenden Altet von 16 Jahren, durch einen Luftangriff für immer entrissen Wh- haben den teuren Toten am 20. Okt. 1944, am Friedhofe in Friedau zur ewigen Ruhe gebetet 872 In tiefster Trauer: Gusia» und Sief! Osmetz, Eltern; Gustav, Friedrich, Brüder; Helene, Schwester. AMTLICHE BEKANNTMACHUNGEN Der Chef der Zivilverwaltung In der Untersteiermark. Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft. Graz, Jakominiplatz 12. BEKANNTMACHUNG. Abrechnung der Bedarfsnachweise über Eier. Bis 12. November 1944 haben alle Kleinverteiler, die bisher Eier verkauft haben, die bis 12. November 1944 belieferten Bedarfsnachweise zum Umtausch in Bezugscheine beim zuständigen Ernährungsamt, Abt. B (Kartenstelle) einzureichen. Die Bezugscheine müssen bis spätestens 22. November 1944 dem Lieferenten zur Abdeckung der bis 12. Nov. 1944 bestehenden Bezugscheinschild zugeschickt werden. 7. November 1944. 876 gez. Lungershausen. MITTEILUNG. Die Sozialversicherung Untersteiermark. Uberleitungsstelle Graz, kann für einige Zeit nur einen stark eingeschränkten Notbetrieb aufrecht erhalten. Aus diesem Grunde sind Verzögerungen in der Erledigung von Anträgen und Zuschriften unvermeidlich. Es geschieht alles, um schnellstens eine normale Aufgabenerledigung herbeizuführen. Dazu ist auch notwendig, persönliche Vorsprachen, Anträge und Zuschriften, die nur in allerdringlichsten Fällen behandelt werden können, auf diese zu beschränken. Die bisherige Anschrift ist unverändert. 875 Der Knappschaftsdezernent Krati. Der Chef der Zollverwaltung in der Untersteiermark. Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft. Graz, Jakominiplatz 12. BEKANNTMACHUNG. Abgabe der Anmeldeabschnitte der Reichseierkarte. Die Verbrauchet haben den Anmeldeabschnitt A der Reichceierkarie bei jenem Kleinverteiler, bei dem sie die Eier beziehen wollen, bis längstens 18. 11 1944 abzugeben. Der Kleinverteiler hat bei Entgegennahme der Anmeldeabschnitte seinen Firmenstempel in das entsprechende Stempelfeld zu setzen. Die Anzahl der von seinen Kunden entgegengenommenen Anmeldeabschnitte hat er spätestens zwei Tage nach Ablauf der Abgabefrist seinem Lieferanten schriftlich oder telefonisch mitzuteilen, gleichzeitig muß er dem Großhändler die Anmeldeabschnitte gebündelt als Beleg einsenden. Klcin-verteifer dürfen vom Großverteiler nur dann beliefert werden, wenn sie je Aufruf mehr als 9U Anmeldeabschnitte vorlegen können. Erreicht ein Kleinverteiler diese Zahl nicht und glaubt er trotz dieses geringen Umsatzes auf den Verkauf •.licht verzichten zu können, hat er die Möglichkeit, sich mit einem anderen Kleinverteiler zusammen zu tun und eine Bezugsgemeinschaft zu bilden um den geforderten Mindestumsatz zu erreichen. Der/ Großverteiler darf nur an einen Letztverteiler dieser Bezugsgemeinschaft liefern ur.d mit einem Letztverteiler abrechnen. Findet ein Letztverteiler, der weniger als 90 Ar,-meldeabschnitte bekommen hat, keinen Letztverteiler zur Bildung einer Bezugsgemeinschaft so muß er sieb an die Wirtschaftsgruppe Einzelhandel wenden, damit dies- ihm bei der Bildung einer Bezugsgemeinschaft/behilflich ist. leder Kleinverteiler bzw. Bevollmächtigte einet Eezugsgemeinschafl darf nur von einem Großhändler beliefert werden. Der Lieferant kann nur mit Zustimmung des Milch-Fett-Vieh- und Eier-wirtschaftsverbandes Steiermark gewechselt werden. 877 Graz, am 7. 11. 1944. gez. Lungershausen. Verschiedenes Grundbesitzer, 30 J. alt, 180 cm groß, ledig, dunkelblond, fesch, möchte Landwirtin (auch Witwe) mit größerer Landwirtschaft zwecks Ehe kennenzulernen. Zuschriften unter ..Grundbesitzer" an die „M. Z.". Marburg-Dr. 708 Guterhaltener Topf, Inhalt 25 Liter -RM 20 - und klei-re, eiserner Ofen - Rm 25 zu verkauf. Günter-Prien-Gasse lO-III, Tür 8. 715 Seid immer !„!<- sclllliz-bereH! * Sovjeti so postrelili Norvežane. Pri zasedbi norveškega mesta Kirkenes se je skrilo število Norvežanov pred boljševiki v nekem rudarskem rovu, da bi se izognili vsaki nevarnosti. Ko so pa boljševiki izvedeli za skrivališče, so pokončali s strojnicami vse Norvežane, ki so se zatekli v rov. Od več sto preplašenih starčkov, žen in otrok ni prišel nikdo več živ iz skrivališča.