-m Naslov — Address NOVA DOBA 6117 St. Clair Avc. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Naoredek J. S. K. Jednote ni odvisen samo od splošnih razmtr, ampak v ninosro v' Ml meri od naSe agiinnsti. lane . Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O.. Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Kate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3d, 1917, Authorized March 15th, 1925. im --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------— --------------------------------- ! se M). 44 — ŠTEV. 44 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, NOVEMBER 2D 1932 — SREDA, 2. NOVEMBRA 1932 VOL. VIII. — LETNIK VIII. I- SLOVENSKE VESTI DRUŠTVENE in druge 3 til 3tnc loži1- yss , ^asne oper« “Marta” bo po-ena, ‘al na odru Slovenskega Na-za< J^nega Doma v Clevelandu emP J°stojni pevski zbor “Zar-bd j?’ v nedeljo 13. novembra. , jn Se dosedanje jesenske prire-ušt^ fve “Zarje” so občinstvo za-jru| ‘0v°l.iile, zato bo tudi opera sjio ■ farta” posetnikom nedvomno stoj ;dd . Martinovo veselico priredi " ali ‘riJštv0 Zvon, št. 70 JSKJ v uštj pcagu v soboto 12. novem-,-en* zvečer. NčT tej prireditvi eni ehicaški rojaki l^hko pro-t(j ^Ijali krščevannje vina, 14-rejq etl%) sklenitve premirja te>r -0i'U "^ge in poraze letošnjih na-30) lfJ('nih volitev, braj * : Ol ^ h venski dom v naselbini j ^rrell-Sharon, Pa., vabi roja-<, * na lovski banket, ki se bo ;fs‘l na večer 5. novembra in pai 'I ^o, kot poročajo, zajčjega 2 ^nar°dna razstava, na ka- j|1 bodo zastopani tudi Slovenji’ se bo vršila v mestnem av-^0ri.iu v Clevelandu od 19. do ; ' Novembra. # [|->Gvski zbor “Jadran” v : J^landu pr redi v nedeljo 6. ‘‘h bra. z i n i m i v o opereto i.^ treh mladenkah” v Slo-Itofkem delavskem domu na Hterloo Rd. .A tj * reininila je v Clevelandu, a \ Mrs. Mary Avsec, članica j \ lj^Va Jutranja zvezda, št. J tf. JSKJ. Zapušča soprogami ,sme in eno hčer. \ . ^Uenos Airesu, Argentina, ^ 16 pretekli mesec osnovala | slovenskih izseljenskih ^’stey v Južni Ameriki.” Na-t j:^1' Zveze je biti središče vseh v er>skih izseljeniških društev \ | ^ užni Ameriki, ustanavljati, j d Sevati, izpopolnjevati in j^Pirati vsa taka društva, j^ilo Zveze, je Slovenski Ted-^ ’ Potom katerega se dajejo . ^dila pridruženim društvom, d^^ireja poučne tečaje, pre-| j 411 j a in kulturne prireditve. '// '4] s^u,^al družiti slovensko vj, ^stvo in dvigati stanovsko 4 j !Stfst, da se bo organizirano I SV esneje borilo za izboljšanje 1 gmotnega in prosvet- I Položaja. * Ii() Držalo ali pa ne 1 >t^au^na iu Ruben Boan :! df. Se nedavno poročila v treh I vlah. hkratL Med» poročno 1 rti^^nijo sta namreč stala na pr ]ti{'niku blizu mesta Southwest ’ Mo., kjer se križajo meje AoUv Missouri, Oklahoma in kansas. . RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA VOLITVE, ki se bodo vršile dne 8. novembra, ne bodo majhna reč. Izvoliti bo treba predsednika Zedinjenih držav, 35 senatorjev in 435 kongresnikov za zvezni kongres, mnogo članov državnih legislatur in 34 governerjev. V raznih državah bo poleg tega predloženih okoli 150 predlogov za nove postave, da jih volilci sprejmejo ali zavržejo. NA KONVENCIJI Delavske federacije v državi Ohio so bile med drugimi predložene tudi sledeče važne resolucije: za zavarovanje za brezposelnost; za starostno zavarovanje; za omejitev oblasti raznih šerifov v delavskih sporih; za šesturno dnevno in petdnevno tedensko delo za vse zvezne in državne uslužbence. POPOLNA FEDERALNA kontrola bančnega poslovanja je potrebna v tej deželi v svrho protekcije vložnikov. Tako se je izrazil na sestanku ohijskih bankirjev John W. Pole, ki je bil do nedavnega časa kontrolor v zvezni novčarni. Po njegovem mnenju kongres ne bo dosegel trajnih izboljšav v bančnem poslovanju za korist vse dežele, dokler ne bo sprejel postav, ki bodo vse bančnes posle postavile pod strogo federalno nadzorstvo. STUDENCNA VODA I PROBLEMI PRISELJENCA Mi, ki smo se v to deželo priselili iz bolj ali manj gorate Slovenije in živimo zdaj po velikih mestih ameriškega vzhoda in srednjega zapada, mnogokrat pogrešamo čiste studence in potoke, s katerimi je večji del naše nekdanje domovine tako blagoslovljen. Toda tudi v Zedinjenih državah je mnogo studencev, malih in velikih. Kakor v Evropi, tako najdemo v Ameriki največ studencev v goratih ali hribovitih krajih. Gorati kraji Montane, Washingto-na, Oregona, Wyominga, Colo-rada, Utah itd. imajo mnogo kristalno čistih studencev, potokov, rek in celo vodopadov. Po velikih ravninah so pa studenci redkejši. Zanimivo je, da nobeno veliko ameriško mesto nima blizu dovolj velikega izvirka za potrebe svojega prebivalstva, dasi je v Zedinjenih državah več vrelcev, ki bi lahko preskrbovali s potrebno vodo prebivalce milijonskih mest. Tako se nahaja v Floridi ogromen vrelec čiste vode, imenovan Silver Spring. Voda, ki poteka iz tega vrelca dnevno, bi pcpclnoma zadostovala za vse potrebe mesta New Yorka, ki ima sedem milijonov prebivalcev. Ta vrelec z izredno čisto vodo je videti kot precejšno jezero, iz katerega poteka reka Oklawaha. To je največji vrelec v Zedinjenih državah in morda, na sveti}. , . Mammoth Spring v državi Ar kansas priteka iz velike votline v 60 čevljev globok tolmun. Vrelec je tako močan, da električna sila, ki jo producira, zadostuje za vse potrebe mesta Mammoth Springs in več drugih mest. Montana ima štiri močne vrelce, izmed katerih se Giant Springs, blizu mesta Great Falls, šteje v vrsto največjih v Zedinjenih državah. V državi Idaho ob Snake River kenjonu se nahaja ogromna množina studencev, ki kipijo iz vulkanskega skalovja in delajo krasen vodopad. Voda pada v teh slapovih približno tako visoko kot v Niagari, in dolg je ta studenčni vodopad nad dva tisoč čevljev. V Zedinjenih državah je nad 11,000 velikih vrelcev, ki tvorijo takoj od izvirkov že prave reke, mnoge plovne za ladjice. Poleg teh je pa seveda milijone manjših studencev in studenčkov. Pri vsej tej obilici čiste stu-denčne vode pa je prebivalstvo velikih mest prisiljeno rabiti vodo iz velikih jezer, ali pa vodo mnogo milj oddaljenih rek, ki je z velikimi str*oški napeljana v mestne rezervoarje ter mora biti v mnogih slučajih še či-ščena ali z gotovimi kemikalijami “popravljena,” da je za rabo. -------o-------- ESKIMI NA MARSU OLJNA INDUSTRIJA POSKUSNO GLASOVANJE, katero vodi revija Literary Digest, kaže še vedno ugodnejše za predsedniškega kandidata Roosevelta kot za predsednika Hooverja, dasi so Hooverjevi glasovi nekoliko narasli. Od vrnjenih poskusnih glasovnic jih je bilo 56.19% označenih za Roosevelta, 37.33^ za Hooverja in 4.84'-' za Thomasa. Dose-daj je bilo vrnjenih in sortiranih skoro tri milijone poskusnih glasovnic. PIVOVARNARJI se že resno pripravljajo za izdelavo 2.75 ali 3.2 procentnega piva, ki bo, po njihovem mnenju, dovoljeno že v decemberskem zasedanju kongresa. Ce bi bil naložen davek $7.44 na sod 31 galon pive, bi to zneslo 3 cente na pint in bi se pint na drobno prodajal po 10 centov. Ta davek bi prinesel vladi okrog 400 milijonov dohodkov letno. V osmih državah, ki nimajo svojih lastnih prohibicijskih postav, bi se lahko pričelo s prodajo boljšega piva, kakor hitro bi kongres do volil. O priliki splošnih volitev 8. novembra se bo v osmih na-daljnih državah glasovalo o prohibiciji. To zimo bo zasedalo 43 državnih postavodaj in v večini teh bo tudi prohibicijsko vprašanje prišlo na razpravo. CENA PŠENICE na chica-škem žitnem trgu je dne 27. oktobra padla na 44 V« centa za bušelj, kar je najnižja cena v ameriški zgodovini. Prodaja žita v naprej se je v tej deželi pričela leta 1861, ker so bile radi civilne vojne potrebne stalne zaloge žita. V sledečih 71 letih so se cene pšenice zelo menjale, toda nikdar niso šle pod 45 centov za bušelj. Večkrat se je prodajala pšenica po $2.00 in za časa vojne celo po $3.50 bušelj. Prekinjenje stalnega bivanja Vprašanje: Lani sem odšel v staro domovino z dovoljenjem za povratek (permit) in ostal sem tam deset mesecev. Moj prvi papir je od leta 1926 in bi rad zaprosil za državljanstvo. Ali bo moja odsotnost v inozemstvu otežkečila mojo naturalizacijo? Odgovor: Zakon zahteva neprekinjeno bivanje (uninterrupted residence) tekom petih let pred vložitvijo naturalizacij-ske prošnje. Odsotnosti od man.) ket šest mesecev se ne smatra kot pretrgano bivanja. Ako je bil kdo odsoten več kot šest mesecev, ali manj kot leto dni, ta odsotnost se ne bo smatrala kot pretrganje bivanja le tedaj, ako prosilec more dokazati, da je ostal v inozemstvu več kot šest mesecev radi tehtnih razlogov, ki so silili v to. Da-li je tak razlog tehten ali ne, je odvisno od sodnika in pri mnogih sodiščih se takorekoč vsaka odsotnost preko šest me> .secev smatra kot pretrganje bivanja. Vsaka odsotnost preko leta dni pretrga bivanje v Združenih državah. V takem slučaju ni drugega storiti,,.kot čakati na-daljnih pet let do prošnje za naturalizacije in dobiti novi prvi papir, ako bi sedanji v petih letih že zastarel. Plemenitaški naslovi Vprašanje: Ali more človek, ki nosi dedni plemenitaški naslov, rabiti ta naslov, ko postane ameriški državljan? Odgovor: Nikakor ne. Inozemski plemicf se morajo ob naturalizaciji izrečno odpovedati plemstvu, in kakršnimsibodi ple-menitaškim naslovom. Imamo slučaje, ko je bil državljanski papir razveljevljen, ker je dotični državljan 'še nadalje rabil naslov grofa, barona ali sličnega. Sodišča so bila mnenja, da je to dokaz, da dotičnik ni imel poštenega namena .postati državljan in je da je dobi! državljanstvo vsled prevare. Jamščine za inozemske dijake Vprašanje: Ali morajo inozemski dijaki, ki prihajajo v Združene države v svrho študij, položiti jamščine (bond), da ne ostanejo tukaj po dovršitvi študij ? Odgovor: Nedavni dodatek k priseljeniškemu zakonu pooblašča vlado, da sme zahtevati bond 1 x $500 “v dvomljivih slučajih.” Ta bond jamči, da dotičnik ostane, tukaj le kot dijak in da se povrne domov po dovršitvi naukov. Dokaz državljanstva ob volitvi Vprašanje: Ali mora naturalizirani državljan pokazati svoje državljansko spričevalo vsak čas, ko gre na volišče? Odgovor: Popolen dokaz državljanstva se navadno zahteva od novih volilcev, in to le. ko se registrirajo kot volilci. čim je njihovo ime vpisano v seznam upravičenih volilcev, ni treba na -daljnih dokazov državljanstva. Ali celo stari volilci inozemskega rojstva morajo označiti dan naturalizacije, ko se registrirajo za bodoče volitve. Inozemski dijaki v Zedinjenih državah Vprašanje: Kaj je s to novo naredbo, ki preti inozemskim dijakom z deportacijo, ako iščejo zaslužka, da se vzdržujejo? Koliko je teh inozemskih dijakov? Odgovor: Izvirne regulacije glede dela, dovoljenega inozemskim dijakom, so bile nekoliko spremenjene. Po sedanjih odredbah sme inozemski dijak prevzeti tako delo, za katero dobiva v zameno hrano in stanovanje. Ne smejo pa delati proti plači v prostih urah ali koncem tedna niti (Dalje na 2. strani) Oljna industrija, kot jo na-l vadno imenujemo v tej deželi, je 'prav za prav petrolejeva indu-' strija. Sirovo olje, ki se prido-biva iz zemeljskih globin, je pe-Jtrolej. Pri čiščenju tega sirovega olja se izloči olje za mazanje I (lubricating oil), ki tvori težji j del petroleja, potem pa lažji ga-solin in kerosin. Gasolin se v 'tej deželi največ rabi za pogon 1 avtomobilov in drugih strojev, | kerosin pa je gorilno olje, ki se je še do nedavnega časa rabilo za razsvetljavo. Sirovo olje ali petrclej vsebuje poleg tega še celo vrsto drugih snovi, j Petrolej je bil poznan že davnim narodom, toda današnja poraba istega je še zelo mlada, še pred par generacijami so rabili petrolej edino za zdravilo, posebno za zdravilo proti revmatizmu. Indijanci v tej deželi so smatrali petrolej za dobro zdravilo proti revmatizmu in beli na-' selniki so jih posnemali. Siro-vo olje ali petrolej so dobivali 1 na gotovih studencih, kjer je plaval na vodi. Pridobivali so ga na ta način, da so razgrnili volneno odejo po vrhu vode in ko se je napolnila s petrolejem, so jo oželi, še leta 1820 so Američani smatrali petrolej za malovredno snov, ki je nagajala ter kazila vodo v studencih in vodnjakih. Leta 1826 je neki dr. Samuel P. Hidreth prerokoval, da bo pe-Itrolej v bližnji bodočnosti razsvetljeval ceste ohijskih mest. Toda §6 dvajset let pozneje se je petrolej rabil večinoma kot medicina. Šele leta 1849 so začeli sirovo olje čistiti in pridobi-I vati iz njega gasolin, svetilno olje in drugo. Prvi oljni vrelec v Zedinjenih državah je bil izvrtan leta 1859 v Titusville, 1 Connecticut. S tem se je začela j oljna industrija v Zedinenih državah. Prvi vrelec je produciral komaj tisoč galon petroleja na j dan. Deset let pozneje je zna-| šala petrolejeva produkcija že štiri milijone sodov letno. Leta 11930 pa je bilo v Zedinjenih dr-j žavah 300,000 oljnih vrelcev, i raztresenih v 19 državah, ki so producirali poltretji milijon sodov petroleja in milijone kubičnih čevljev naravnega plina na I dan. Ime petrolej izhaja iz latinščine in pomeni kameno olje. Petra pomeni skalo ali kamen, oleum pa olje. Petrolej se, nahaja v zemlji ponekod precej plitvo, drugod pa tudii do 10,000 čevljev globoiko. Znanstveniki sodijo, da se je sirovi petrolej izcedil iz ogromnih mas rastlinstva in živalstva, katerega so pogreznile naravne sile v davnih dobah. Kemični laboratorij za izdelavo petroleja so tvorili silni pritisk zemeljskih plasti, vročina in še nešteti drugi činitelji. o---------------------- ZLATO IZ ŽELEZA Nemški kemist Ernst Adolf Krauss trdi, da je iznašel proces, po katerem je mogoče pridobivati pravo zlato iz navadne železne rude. Iz vsake količine železne rude je mogoče dobiti 1.03 procenta zlata. Iz ene tone železne rude se baje more po Krausso-vem procesu pridobiti 10 kilogramov čistega zlata. Stroški pridobivanja znašajo 25 procentov vrednosti pridobljenega zlata. Nemški finančni minister je določil dva državna eksperta, da se prepričata o resničnosti Kraussovih trditev. Krauss je sprejel ponudbo in pogoje finančnega ministra in je baje pripravljen državnima ekspertoma razložiti proces pridobivanja zlata iz železne rude. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Brežiški srez je bil letos silno prizadet po vremenskih nezgodah. V avgustu je divjalo neurje s točo po zapadnem delu sreza, v pokrajini tam od Planine čez Zabukovje, del Sevnice in od Blance do Rajhenburga. Kar je takrat ostalo je dne 3. oktobra uničilo neurje s točo, ki je prihrumelo od Zabukovja čez Rajhenburg, Videm, Zdole, Sromlje, Artiče, Pišece, Globoko, Brežice, del Bizeljske, Dobove in Kapel in dalje preko Sotle na Hrvatsko. Najhuje so trpeli vinogradi, ki so bili po veliki večini še neobrani. Grozdje je bilo zbito na tla in jagode po blatu in vodi odplavljene v dolino. Ajda na polju je bila uničena, istotako zelje, pesa in repa. Na novo posejane njive so bile odkrite in zrahljana zemlja s semenom vred odplavljena. Vse sadje je bilo ali streseno na tla ali pa tako pobito, da ni več sposobno za prodajo. Toča je bila tako debela, da je pobijala opeko na strehah. Ko je po nevihti posijalo solnce, je bila vsa pokrajina bela od toče. Beda prebivalstva je nepopisna. Zlato poroko sta. nedavno praznovala zakonca Martin ' in Alojzija Pust na Pleskem pri Hrastniku. Daleč na okoli poznana Špančeva gostilna, katero vodita omenjana, je bila že od nekdaj zbirališče rodoljubov, pussebno V-iasu, težkih narodnostnih bojev. Vsa narodna društva, ki so v najtežjih časih našla v tem domu najboljšo oporo, bodo poznim potomcem: ohranila sloves špančeve hiše in rodbine. V Novem mestu je bila dne 9. oktobra odkrita spominska plošča na rojstni hiši pokojnega pisatelja Milana Puglja. V Danah pri Ložu je strela udarila v poslopje Franca Kan-dareta. Od več strani došli gasilci so omejili požar in rešili hišo, pogorel pa je hlev, razno orodje in seno. Enega vola jt strela tako oplazila, da so ga morali na mestu ubiti, ostalo živino pa so z velikim naporom zvlekli na varno. PREDSEDNIK HOOVER je izjavil, da če se razorožitvena konferenca, ki se zdaj vrši v Švici, razide brez uspeha, bo Amerika prisiljena povečati (Dalje na 2. atrani). Znanstveniki še vedno ugibajo, da-li žive na planetu Marsu človeku podobna bitja ali ne. Angleški astronom T.E.R. Phillips meni, da če žive na Marsu človeku podobna bitja;, morajo biti navajena na silne izpremem-be v temperaturi. Tekom dneva se vzdigne gorkota na Marsu znatno nad točko, pri kateri zmrzuje voda, ponoči pa pade nizko pod zero. Ako žive na Marsu ljudje, morajo po Phil-lipsovem mnenju biti vsaj tako utrjeni proti mrazu kot so se-veroameriški Eskimi. VSAK PO SVOJE Na Jesenicah je bila nedavno dograjena nova carinarnica. Po komisijonalnem ogledu jo je banska uprava prevzela od gradbenih tvrdk, nakar je bila stavba izročena mestni občini Jesenice. V savski in drinski banovini so začetkom oktobra napravili nalivi velikansko škodo. Naj-hujše pa je bila prizadeta vas Slatina ob Drini, nad katero se je utrgal oblak in je nastalj hudournik porušil skoro vse hiše. Izpod ruševin hiš so izvlekli štiri mrtve in osem težko ranjenih vaščanov. Okolišfe vasi so sprejele v svoje varstvo vse brezdomce, banska uprava pa je takoj uvedla akcijo za oskrbo,žrtev in za rešitev njihove imovine izpod velike naplave kamenja in blata. V gradu na Tolstem vrhu, ki leži na vznožju večno zelenih tihih Gorjancev, je dne 9. oktobra umrl graščak g. Josip Ru-dež. Pokojnik je bil rojen na očetovem domu, v tolstovrški graščini pri Orehovici, 1. 1873 ter je obiskoval novomeško gimnazijo in se kot sin veleposestnika posvetil predvsem kmetijstvu in vinogradništvu. Ker si je hotel v tej panogi pridobiti (Dalje na 2. strani) Prihodnji torek se pa udarimo za domovino in v sredo bomo šteli politične mrliče po bojnih poljanah in hrome race v političnem ločju. * Nekaj dni po volitvah bo velik hura in ugibanje, kaj vse bo in kako bo, toda kmalu se bomo prepričali, da je prav za prav ostalo približno tako, kot je bilo. Volilno razburjenje je kot opojno vino, ki prijetno teče, dokler ga je kaj, ko ga zmanjka, se pa zopet nalivamo z near beerom, kamilicami in tavžentrožami. * Vsekakor bodo ameriške splošne volitve veličastna igra, v kateri bo morda sodelovalo 50 do 60 milijonov oseb. Zanimiva bo najbolj vsled tega, ker bo resna igra, žaloigra in burka, vse v eni izdaji. Glavni junakinji igre bosta Depresija in Prohibicija. Razdeljenih bo mnogo dobitkov, med katerimi bodo “laufposi,” berglje za hrome race, korita in lovorjevi venci najvažnejši. Glavni namen volitev je, da se nagradi z zaupanjem ali priznanjem tiste, ki so tega vredni, in da se razdeli brce in klofute po zasluženju. če svobodni državljani te republike tega ne znajo ali nečejo storiti, naj posledice zapišejo za lastna ušesa. V deželah, katere vladajo diktatorji, bi ljudstvo, z vsemi Štirimi zahvalHo bogove'za pravico svobodnih volitev. Med najbolj žalostne figure te dežele pa spadajo tisti radikalni junaki, ki pred volitvami in po volitvah vpijejo kot grešne duše in kritizirajo vse križem, na volilni dan pa obsede doma za pečjo. * Par dni po volitvah bo Martinovo in takrat bomo v novo-krščenem vinu utopili našo žalost in razočaranje ali pa z istim zalili naše veselje in lepe nade—kakor bo. Pri tisti priliki bomo pozabili na depresijo in seveda tudi na prohibicijo. * Ali ste že razmišljali kdaj o tem, da ni vseeno, kako se postavi jed na mizo? Tekom več kot dvajsetletnega lastnoročnega opazovanja po tisočerih restavracijah sem prišel do prepričanja, da se namizna postrežba razdeli v štiri glavne razrede. Največ strežnikov in strežnic spada v vrsto robotov ali avtomatov. Strežejo gostom kot mašine, točno, umerjeno in hladno. Pa se dobi tu in tam strežaj-ka, ki zna postaviti jed pred gosta na mizo s tako nežno in neprisiljeno gesto, kot bi prosila oproščen j a in obenem vljudno vabila gosta, naj se po-služi. Ne 'moreš odreči, če bi tudi hotel, saj je za ves svet ne bi maral razžaliti. Zopet druge strežajke so prave umetnice v serviranju. Plebejski krompir, repo, fižol ali regrat zna s prav tako naravno koketnostjo in neprisiljeno eleganco postaviti pred te na mizo, kot blagorodno pečenko, potico ali torto. Te vrste serviranje spada med lepe umetnosti in ugaja celo takim, ki za druge umetnosti nimajo smisla. Končno se dobijo strežajke, ki za izvrševanje svojega vzvišenega poklica niso prišle na pravo inštanco. Taka strežajka Dalja na 2. atrani ‘VV©*>a "Doba” GLAflIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanski Katoliške Jednote. IZHAJA TSAKO SREDO Cene ogluov po dogovoru. tfarointn* trn ilane 7ts letno; ta nečlane $1.60, ta inozemstvo $t. VSAK PO SVOJE OFFICIAL ORGAN of Um SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY fiubstription for members $0.7X per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement [NOVA DOBA, Naslov ea vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. you. vin. NO. 44 Narodne volitve Prihodnji torek bomo imeli v Zedinjenih državah narodne ali splošne volitve. Ameriški narod bo izvolil predsednika Zedinjenih držav, vse člane poslanske zbornice ali zbornice reprezentantov in tretjino članov zveznega kongresa. V raznih državah Unije se bodo vršile tudi volitve članov legislatur, governerjev in drugih državnih činovni-kov. Slovencev nas je v Zedinjenih državah okoli četrt milijona, in s precejšno sigurnostjo lahko trdimo, da nas je 75 procentov ameriških državljanov. Naša usoda je tesno zvezana z usodo Zedinjenih držav, zato nam ne more biti vseeno, kdo dela postave za to deželo in kdo ima v rokah izvršujočo oblast. Glas vsakega izmed nas je na volilni dan prav toliko vreden kot glas vsakega milijonarja. Bilo bi torej nepravilno in za našo inteligenco nečastno, če bi se sami oropali pravice soodločevanja pri upravi naše nove domovine s tem, da se ne bi udeležili volitev, češ, bodo že drugi opravili brez nas. Pravila J. S. K. Jednote določajo, da mora biti naše uradno glasilo nestrankarsko, to je, da se ne sme vdinjati nobeni posamezni politični stranki, da ne sme nobene omalovaževati in nobene protežirati. Člani naše Jednote pripadajo ali smejo pripadati različnim strankam, in ker vsi enako prispevajo za vzdrževanje svojega glasila, ne bi bilo pravilno in pošteno, da bi list propagiral kakšno gotovo stranko m s tem žalil druge člane, katerih mišljenje se ne strinja z dotično stranko. Te smernice se' je list držal od vsega počet-ka in temu se imamo zahvaliti, da v naši Jednoti nimamo političnih prepirov. V pravilih naše Jednote pa imamo tudi točko, ki določa, da spada med namene naše organizacije tudi gojiti med svojimi člani ljubezen do slovanskih narodov, posebno pa do naše nove domovine — Amerike. Ljubezen in prijateljstvo pa nima nikakega pomdna, če se izraža samo v besedah; kazati se mora v dejanjih. Dežela, katero smo si prostovoljno izbrali za našo novo domovino in kateri smo prostovoljno prisegli zvestobo, nam mora biti prva na svetu. Ni s tem rečeno, da moramo brezpogojno hvaliti vse, kar je ameriško. Naša dolžnost je, da okušamo izpoznati njene vrline in jih pravilno cenimo, obenem pa da skušamo izpoznati njene napake in pomanjkljivosti in jih po svojih zmožnostih skušamo odpraviti ali zmanjšati. Mi vsi smo po svoje pomagali k veličini te dežele z našim fizičnim delom, z našo varčnostjo, poštenostjo in z raznimi gospodarskimi ustanovami, ki ne koristijo samo nam, ampak tudi ameriškemu narodu kot celoti. Po svojih skromnih močeh smo prispevali in še prispevamo k splošni ameriški kulturi. Toda naše delo za našo novo domovino s tem še ni končano. Če res ljubimo to deželo, moramo se zanimali tudi kdo dela postave dežele in kdo in kako jo upravlja. Ob priliki mestnih, okrajnih, državnih in narodnih volitev se moremo udejstvovati tudi v tej smernici. Svojemu številu primerno lahko tu ali tam nekoliko pripomoremo, da se uprava dežele izboljša in da se sklepajo zakoni, ki bodo v največjo korist prebivalstva Zedinjenih držav. Slovenskih volilcev v tej deželi je najbrže znatno manj kot 75 tisoč, in še ti so večinoma raztrešeni širom te velike Unije. To je neznatna kapljica v morju 60 ali več milijonov volilcev te dežele. Kljub temu so ti naši glasovi dragoceni. Včasi par sto glasov ali samo par glasov odloči izvolitev do-nrega ali slabega postavodajalca ali uradnika. Nova Doba kot glasilo J. S. K. Jednote ne priporoča svojim članom-državljanom, da naj volijo za to ali ono stranko, za tega ali onega kandidata. Priporoča pa jim, da pazno in inteligentno študirajo situacijo, da čitajo Jozadevne razprave in poslušajo govore od vseh strani, nakar naj si na podlagi vsega tega napravijo svojo lastno sodbo in jo izrazijo z volilnim listkom na volilni dan. Volitve so zato, da volilci sami razmišljajo in po svoje sodijo, ne pa zato,_ da bi slepo drvili za to ali ono stranko. V republiki kot je ta dežela odloča večina volilcev kakšna bo postavodaja in kakšna bo vlada. Manjšina se mora zadovoljiti s tako vlado, kakršno izvoli večina, pa bila taka ali taka. In včasi odloči en glas, da se manjšina izpremeni v večino. Ne omalovažujmo torej naših glasov, ne odrekajmo se pravici soodločevanja pri upravi dežele, katero pravico nam daje državljanstvo Zedinjenih držav. Ne izgovarjajmo se, da bodo že drugi opravili za nas ali da kandidat, za katerega bi mi volili, itak nima prilike za izvolitev. Če bi^vsi tako govorili ali mislili, bi nihče ne šel voliti in splošna volilna pravica bi postala navadna farsa. Vsi, ki smo ameriški državljani, pojdimo dne 8. novembra na volišče in oddajmo svoje glasove za tiste kandidate, katerih izvolitev bi bila po našem mnenju v največjo korist občini, okraju, državi, ameriškemu narodu in človeštvu v (Nadaljevanje iz 1. atranl) vrže ali sune pred tebe naročeno jed, kot se vrže konju šop sena, pudeljnu kost ali prešiču buča. Nerodno je, da tako serviranje pri nas dvonožcih ne vzbuja sličnega teka in navdušenja kot pri prej omenjenih štirinogatih gentlemenih. Če bi jaz imel kakšno besedo pri jerpergah preroka Mohameda, bi rezerviral deveta nebesa za dobre kuharice, deseta pa za dobre strežajke; sam bi se pa po vzgledu svetega Aleša zadovoljil s kamrico pod šten-gami med tema dvema apart-mentoma. * Neki dopisnik tam med idiličnimi pennsylvanskimi griči vabi drage rojake k lovskemu banketu, ki da bo prirejen na večer 5. novembra. Na banketu bodo servirani pravi zajci, katere so obljubili preskrbeti in darovati domači lovci.* Lovci so velikodušni in požrtvovalni, vprašanje pa je, če bodo tudi zajci. Priporočljivo je, da jim nihče prej ne pove, kaj jih čaka, kajti demokratičnim zajcem je ljubše deteljno strnišče kot vsi banketi. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA VRTNARSKI NASVETI (Nadalievanie Iz 1. strani) svojo vojno mornarico do moči, ki jo dovoljujejo dosedanji mednarodni dogovori. Ameriška vojna mornarica bi bila potem enaka najmočnejšim. Ameriški zastopniki na razorožitveni konferenci skušajo prepričati svoje kolege, da je potreba radikalnega znižanja vojnih izdatkov nujna, kajti ti izdatki najbolj težijo razne države in onemogočajo povratek prosperitete. SPECIALISTI za zdravljenje raka, ki so nedavno zborovali v St. Louisu, so bili soglasno mnenja, da je ta bolezen ozdravljiva, če se jo odkrije in začne zdraviti v začetnem šta-diju. Navedenih je bilo nad 8,000 ozdravljenj pri osebah, ki so imele to bolezen nad pet let. Po mnenju teh zdravnikov, bi se morala vsaka nad 35 let stara oseba dati enkrat na leto zdravniško preiskati. Rak zahteva vsako leto okoli 150,000 žrtev v Zedinjenih državah in Canadi. Mussolini apelira na Ameriko, naj briše evropske dolgove. To je čisto logično, saj Evropa vendar krvavo potrebuje ta denar za novo oboroževanje in novo vojno. * Naravoslovci baje iščejo za komarja novo, bolj primerno ime. Če bi mene vprašali, bi jim lahko postregel z zbirko zelo izrazitih imen, ki jih naši dragi rojaki dajejo komarjem na poletnih piknikih. * V Sardijevo restavracijo v New Yorku, kamor navadno zahaja bolj odlična družba, je nedavno prikorakala čisto navadna štirinogata krava. Malo je pogledala, po odličnih'gostih; nakar ,je prezirljivo zamahnila z ušesom in odšla, ne da bi rekla buu ali muu. Celo dobro vzgojena krava se ne mara pajdašiti z vsako druščino. * Neka železnica v državi Ohio ponuja po znižani ceni na prodaj tovorne železniške vozove, če so res poceni, jih morda ljudje pokupijo za božična darila svojim dragim. * Ameriški banditi so zopet enkrat pokazali, da nimajo enakih kolegov na svetu. V Crooks-tonu, Minn., so nedavno naskočili tamkajšno jetnišnico in zvezali stražnike, nakar so pobrali 500 dolarjev gotovine in zasegli veliko zalogo žganja, strojnic, pušk in drugega orožja, kar vse so komodno odpeljali na trucku. Daleč smo prišli. V Ameriki dandanes človek niti v ječi ni varen pred banditi. Prijatelju, ki me je nedavno vabil v Kansas in namigoval, da tam solčne rože še vedno cveto, naj bo na tem mestti povedano, da za enkrat ne morem nikamor, če bi še tako rad. Saj se komaj vidim iz samih protestov, protiprotestov, posredovalnih protestov in slične literature. V teh resnih časih se ni za smukati okoli solčnih rož. Sicer pa pri kansaških solčnih rožah nisem nikoli imel posebne sreče. Samo ena mi je bila svoječasno nekoliko naklonjena. Kako se je pisala, sem pozabil, vem le, da ime ji je bilo Nora; in morda je bila res malo! A. J. T. o STARI VETERANI zapada se še spominjajo Johnny Browna, ki je bil znan tudi pod imenom “Leadville Johnny,” ki je pred desetletji dobil iz znanega “Johnny” rova v Leadville, Colo., baje za več kot 20 milijonov zlata in srebra. Brownova hiša v Leadville je baje imela v cementnem tlaku vdelane srebrne dolarje za dekoracijo. Johnny Brown, je umrl leta 1922 na Long Islandu. Njegova vdova Margaret je preminila te dni v New Yorku. Mrs. Brown se je nahajala svoječasno na ponesrečenem parniku Titanicu, toda se je z velikim naporom rešila v NEMČIJI se bodo vršile nove volitve za državni zbor, ki je bil nedavno razpuščen, v nedeljo 6. novembra. REPUBLIKI Bolivia in Paraguay, ki sta že dalje časa v konfliktu zaradi spornega ozemlja El Gran Chaco, sta sprejeli posredovanje peterih nevtralnih držav. Posredovalci predlagajo premirje v Gran Chaco okrožju, demobilizacijo rezervnih čet v obeh republikah in splošno zmanjšanje stalne oborožene sile v obeh državah. Suho drevesno listje imajo marsikje navado sežigati, kar pa jo. velika potrata. Listje je zelo pripravno za pokrivanje endivije na vrtu, če jo hočemo vbeliti. Endivija seveda ne sme biti predolgo pokrita, sicer začne gniti. Suho listje dalje lahko rabimo za zimsko kritje plemenitih vrtnic. Ko začne padati močna slana, je treba zakriti vrtnice, da ne pozebejo pozimi. Najboljše kritje zanje je suho drevesno listje, katero nekoliko obtežimo z vejami, da ga veter ne odnese. Grmiči vrtnic morajo biti tako zakriti z listjem, da iz kritja gledajo le tanjši konci mladik, katere je treba spomladi itak odrezati. Listje, katerega ne rabimo za kakršnokoli pokrivanje, naj se spravi v kak odročen kot v vrtu, kjer sef ga naj pusti segniti. Da listje hitreje gnije, je priporočljivo ga nekoliko zmešati s prstjo in včasi z vodo politi. Dobro pregnito listje nam da najfinejšo listno zemljo kot gnojilo za vrtne rastline ali za trato. Dalije (georgine) in kane lahko pustimo na prostem toliko časa, da začne padati močna slana. Predno začne zemlja zmrzovati, naj se izkopljejo gomoljike kan in dalij, stebla naj se porežejo tri ali štiri palce nad gomoljikami, nakar naj se jih pusti nekaj ur na solncu, da se osušijo, v slučaju slabega vremena pa naj se osušijo v kakšni garaži, drvarnici ali kjerkoli, kjer ne zmrzuje. Tako osušene gomoljike se nato spravi v hladni kleti, podobno kot se spravi za zimo krompir ali pesa. Ako hočemo spraviti endivijo v hladne grede ali pa v klet za zimsko porabo, treba je to storiti prej, predno j O' je oparila slana. Od slane poškodovani listi radi gnijejo. Endivija naj se presaja iz vrta v hladne grede pod šipe ali pa v klet ob lepem vremenu. Posamezne^ rastline naj se izruje s kolikor mogoče veliko gručo prsti na koreninah, nakar se jih kar mogoče tesno posadi v pripravljene grede. Vse nagnito listje naj se skrbno odstrani. Za tozadevne grede v kleti zadostuje do štiri palce na debelo prsti. Ako začne tako presajena in za zimo spravljena endivija veneti, se jo sme malo zaliti, toda tako, da pride voda le h koreninam ih se ne zmočijo listi. --------o------- Jugoslovanska Ustanovljen* 1. 1808 Kat. Jednota Inkorporirana 1. I®0* GLAVNI URAD V ELY. MINN. Glavni odborniki: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, IH' Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E„ Duluth, Minn- 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Fa. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d PI., Chicago, in- Porotni odbor: JOSEPH PLAUTZ. 432—7th St.. Calumet, Mich. JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. Predsednik: 1. porotnik: 2. porotnik: Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatv^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja n predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in iz&e' membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba. 6117 St. Clair Av •’ Cleveland, Ohio. * Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglas tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev 66 P■ obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z osmin11 člani ali članicami. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) obširnejše strokovno znanje, ga je oče Karel poslal v znano klo-sterneuburško šolo, ki jo je dovršil z odličnim uspehom. Po očetovi smrti je prevzel vse domače gospodarstvo, ki ga je vešče in vzorno vodil do svoje prerane smrti, že kot mladenič je bil pokojnik navdušen Jugoslo-ven ter mu je bila poleg slovenske knjige naj ljubše čtivo srbska literatura. Kakor njegov oče, ki je umrl pred dobrimi 40 leti, je bil velik rusofil ter stalno v stikih z vsemi tedanjimi slovenskimi pisatelji, zlasti s Trdino kot svojim stalnim gostom, tako je tudi pokojnik stal vedno na braniku slovenskega naprednjaštva. Bil je vse svoje življenje velik podpornik vseh kulturnih in humanih društev, zlasti pa Ciril-Metodove družbe. Bil je tudi časten član Šentjernejskega Sokola. Zlatniki iz dobe Matije Kor vina. Kakor poročajo iz Gaies nice, so delavci, ki so bili zap0 sleni pri poljskem delu, pri ^0 panju • naleteli na zlatnike ^ dobe ogrsko-hrvatskega kra Jj* Matije Korvina. Tudi . lastn* zemljišča sam je našel dvanaj zlatnikov, ki nosijo p o do 0 omenjenega kralja. . *il Cerkveni strop se je zrUf _ na vernike. V selu Brestu Pj Karlovcu se je nedavno vrsi običajno proščenje. Med sluz bo božjo pa se je zrušil cerk',e ni strop, pri čemer je bilo Wn° go ljudi lahko, znatno ^eV°j pa težko ranjenih. V cel je nastala velika panika zlas l, med ženskami in otroci. Petdesetletnica zmage hrvat stva v Splitu. Dne 10. okt°' bra je minilo petdeset let, o kar je v splitski mestni i z v o j e v a 1 a zmago hrvats ^ stranka. Ta pomembna zina^ se bo na svečan način prosil' v dneh 8. in 9. novembra 19 Na slavij e so povabljeni zastopniki vseh oblasti m še živeči splitski župani ter vilna narodna in kulturna o1 štva. Poplave na Vipavskem. SP11^ čo nalivov v poslednjih dn g, Vipava in njeni pritoki tako rasli, da so ponekod prestop^ bregove. Voda je preplavila ^ di trg Vipavo. Na Glavnem je dosegla višino nad 30 cm-terialna škoda sicer še ni t0 znana, vendar je precejšnja- Sedemdesetletnica Jugo^J0'^ ske čitaonice v Splitu. Bivša vatska čitaonica v Splitu« _ ! ].t Dalmaciji v predvojni dobi lepo število rodoljubov, se Je svetovni vojni prekrstila v goslovensko čitaonico. Ta cl 1 niča je bila ustanovljena 1862. in bo letos pr°sl8,v^ojfl. demdesetletnico svojega ob-s ^ Na povabilo mestne občine SP ske se bo sedemdesetletnica hajala obenem s petdesetih . ustoličenja hrvatske pada na dan 9. novembra 1 ° j/ak0*" Nevarna igra s kaco. poroča “Koroški Slovenec,’ ;,ege) te dni družba brezposelnih lZ ^ čez šajdo, med njimi tudi ^ letni ključavničar Jože ® *c0. Ob potu so zapazili črno ' ^ Ilofer jo je vzel v roko, ^ -e se ž njo poigral. Kača Pa trikrat usekala v roko. 1 ’ so se pokazale posledice. ^ so mu'tovariši prevezali, P° ^ pa ga je poklicani reševali1* prepeljal v Celovec. postala črna in so mu jo y ^ nici morali odrezati. Ubog1 ^ ,bo moral torej drago plačat1 -jo neprevidnost. FRANCIJA namerava predložiti razorožitveni konferenci v Genevi svoj poseben načrt. Po tem načrtu naj bi vse države znatno zmanjšale svoje oborožene sile, Zedinjene države pa naj bi z drugimi državami vred garantirale varnost narodov pred napadi. LISTNICA UREDNIŠTVA Ž. C., Ely, Minn.—Poslani dopis' je polemične in politične vsebine. Take dopise priobčati v Novi Dobi pravila JSKJ ne dovoljujejo. Poleg tega je pod dopisom ime, kot ga ni najti v naslovniku pod navedeno “box” številko. F. S., Cleveland, O.—V zvezno poštno hranilnico morete vložiti kakršnokoli vsoto od enega dolarja do $2,500.00. Vloga more biti v celih dolarjih, ne v centih. Za vse vloge jamči vlada Zedinjenih držav. Urad poštne hranilnice se nahaja na glavni clevelandski pošti, soba št. 236, prvo nadstropje. PROBLEMI PRISELJENCA NATANČEN KOLEDAR Koledar, ki je sedaj v rabi, sicer ni popolnoma v skladu s solnčnim letom, toda ta razlika je tako majhna, da bo šele leta 5200 znesla en dan. -o------------ KRAVJI REKORD Država Minnesota se ponaša s kravo Holstein pasme, ki je z ozirom na produkcijo mleka in masla posekala vse dosedanje rekorde. Povprečno da 50 kvortov mleka na dan, iz katerega se more pridobiti 1,483 funtov sirovega masla na leto splošnem. Pri izbiranju in sodbi rabimo našo lastno inteligenco. Na ta način bomo pokazali svojo ljubezen do naše „ nove domovine, na ta način se bomo izkazali vredne ameri-r škega državljanstva in koristne člane človeške družbe. (Nadaljevanje iz 1. strani) ne v počitnicah. — Danes imamo v Združenih državah približno 10,000 inozemskih dijakov. Polovica istih prihaja iz nekvot-nih dežel (Canade, Mehike in ostalih ameriških dežel). Imamo 1,300 kitajskih, 1,000 japonskih, 500 ruskih, 400 nemških, 200 italijanskih dijakov itd. Največja skupina istih je v New Yorku (2,080) in v Californiji (1,710). Duplikat naturalizacijskega papirja Vprašanje: Zgubil sem državljanski papir, ki mi je bil ukraden skupaj z drugimi stvarmi. Kako naj dobim duplikat? Odgovor: V Naturalizacijskem uradu dobite tiskovino Form 2,-600, ki jo je treba izpolniti. Treba priložiti dve fotografiji in money order za $10. Prošnja mora biti podpisana pred notarjem. Število volilcev v Zedinjenih državah Vprašanje: Koliko je upravičenih volilcev v Združenih državah in koliko jih gre na volišče? Odgovor: Urad cenzusa ceni število ameriških državljanov, ki bodo v volilni starosti dne 8. novembra, na 70 milijonov. Seveda treba vzeti v poštev tudi regulacije glede bivanje v državi in okraju, ki precej znižajo to število. Nadalje so zahtevki glede pismenosti. Volilci se morajo tudi registrirati pred volitvami in le ti smejo glasovati. Največ ljudi je 'šlo na volišče leta 1923, namreč skoraj 37,000,000. F. L. I. S. V Celju ugodno napreduje akcija za ustanovitev tvornice za pnevmatiko. Zanimanje je veliko nele med domačini, marveč tudi inozemski kapital ponuja svojo udeležbo pri tem podjetju. V tvornici nameravajo izdelovati poleg pnevmatike tudi druge predmete iz kavčuka, kot higi-jenske, gospodarske in športne ter igrače. . Po zanesljivih poročilih se mudi dr. Ante Pavelič, znani voditelj teroristične skupine,, ki pošilja v Jugoslavijo peklenske stroje, že del j časa v Zadru, do-čim je njegov glavni pomočnik Gustav Perčec za enkrat nameščen na Reki. Oba sta gosta znanega neprijatelja Jugoslavije Vekoslava Servacia in sta tudi nastanjena pri njem v Via Canova št. 2. V stanovanju Servacia se nahaja tudi cel arzenal raznega orožja, municijt in peklenskih strojev. Servacio potuje često v Zadar, Trst in inozemstvo ter je v tesnih stikih z reško kvesturo. V njegovem skladišču se nahaja tudi velika zaloga raznih letakov, brošur itd., ki so namenjene za propagando v Jugoslaviji in jih od časa do časa vtihotapljajo na jugoslovansko ozemlje. Servacijevo stanovanje stalno čuvajo detektivi in policijski stražniki. Peklenski stroji nosijo vsi znak VMRO. V skladišču imajo tudi več pušk, s katerimi je mogoče streljati bombe na daljavo 250 m in še več. Z odkritjem tega skladišča je tudi pojasnjeno, odkod izvirajo peklenski stroji in bombe, ki so jih v zadnjem času našli pri raznih zločincih, ki so jih zalotili na jugoslovanskem ozemlju. MII 1.1*1 ' I ENGLI'SH SECTION OF v" V Ojjicia! Orgtn of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Current Thought. familTbudgets COMMENTATOR 5i(i °day, when prices of commodities have reached new lows, wages to produce food, manufactured articles and the have decreased correspondingly, the populace is penny-Sded. Very item of household, personal, business and other ex-jHsg are closely scrutinized for possible saving, for today a ar is twice as hard to obtain than it was in 1929. In some femely unfortunate cases there is no budget, since there is ‘flcome, and the family has to make the best of what it is them through charity. hen the family budget was first introduced a few years and little pamphlets first made their appearances in the the great majority of people were indifferent about their 0,ries and disbursements. Especially was this true among ‘Slovene people, who felt that any and all economies were eady effected in the family, and further attempt to cut Nses was impossible. many cases our Slovene people were correct. Expenses re cut to the bone. But the idea of a family budget is to alize the expenditures, so that a family need not literally JfVe for three weeks in a month and then spend money for s°rts of unnecessary household articles the last week of the ^h, because a few dollars are left over. °Wever, part-time employment and decreased salaries ,tCed the family head to take piece of paper and pencil and ift figu ng on how a few dollars had to be stretched to meet Heeds. Then it dawned upon such people that a family Set could be made useful. Unlike during periods of pros-f%, the few dollars must serve to feed and clothe the family, Ornish heat and light. Hence, just so much money could be to buy meats, vegetables, milk, and just so much money d be used for rent of the home and other items. ^>th the exception of not being able to save any money each in this depression, the budget nevertheless served a good ,fPose. What the little pamphlets, informing people how to Jd«et their comes, failed to accomplish, adverse economic con-l0ns brought about. LODGE ASSESSMENTS He important item on the family budget is fraternal insur-, ■’ The scale of assessments does not slide with economic ‘ uitions, but remains stable. Hence the amount'appropriated month must need remain the same. Fortunately, frater-oenefit insurance is kept to the lowest possible premium at ‘times, regardless of good or bad times. has been stated before in this column, lodge assessments monthly can be compared with savings deposits in the In both cases money paid in is not actually spent, but ^ly invested. u hen members of our S. S. C. U. become sick, disabled, or j e an accident as provided in their certificates, part of the Vicial burden, and in some cases the entire expense, is pro- ecl by our Union. And when death claims one of our mem- . s> his or her dependents are given the death benefit insur-ice. ^though money is not easy to obtain today with which to j et all expenses, we must keep in mind the benefits to be f,Ved in being a member of our S. S. C. U. Health Officer and the Milk Business i n this day of modern inven- , ^ 8 and modes of travel, and Crowded living condition?, s> both solid and liquid, ^ build health or spread lipase. The production and t^bution of milk under san- ii ^ conditions is therefore a 'j of public concern. All ^'sions of the state—agricul-ie ’ extension, education and ij th-—may contribute to the Jf6ss any program in bell °f better, safer milk for its ;jc.Zens, but it is the health of-0f^s who are most responsible v efforts to safeguard comities. ■ ey can inspect places ®re milk is produced, han-L °r distributed, but that |j Hot prevent danger from :^ased cows. Therefore, the |)e department must test 0 ^erds, but it is impractical Ve° this often enough to catch j infected animal before it L.dispatched its germs to the ies table of countless fam- *W so the health depart- t makes frequent labora- ii%laminations samPles W • ^ut ^or ^stance, ,e 01 ^ germs are discovered, ^ ^erson who has the disease itu. ,he traced. Therefore, all ^^iduals who handle milk s.. to have physical exam-nl0*s, including laboratory ^ • Only in this manner can ^Phoid “carrier” be de-u and prevented from the \ 'The possibility of starting a milk-borne epidemic. And since, with all these activities put together, one careless milker or a single infected cow, may start a long trail« of illness and death, the community which really wants to be safe, commissions its health officials to require one more essential precaution— adequate pasteurization of its milk supply. Milk Ordinances Regulations for the production, handling and distribution of milk under sanitary and healthful conditions, vary in different states, but studies have shown that those communities which have adopted and are enforcing ordinances similar to the Standard Milk Ordinance of the United States Public Health Service on the whole rank higher than the average of others—in the quality of their milk supply, in freedom from milk-borne diseases, and in consumption of milk. Federal supervision of the nation’s milk business is restricted to interstate commerce in dairy products and to advisory and co-operative assistance. The requirements for Grade A Raw Milk and Grade A Pasteurized, as set down in the Standard Milk Ordinance., are being adopted by more and more cities. When citizens move from one locality to another they can tell then whether A GOOD REMEDY Cleveland Slovene colony with its many National Homes has a number of dances and dramas scheduled every Saturday and Sunday evenings during the fall. On some occasions every available hall in the vicinity was rented out. All of which means very little profit or even going into the red for many groups sponsoring such entertainments. Cleveland Journal in one of its recent editorials brought to the attention of its readers that there were “too many” conflicting affairs held by lodges, clubs, etc., on the same evening. John L. Jevitz Jr., member of SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, SSCU, Joliet, 111., noticed the Journal’s editorial and hastened to inform us that in Joliet duplication of dances and the like is almost entirely eliminated. Here is what Mr. Jevitz Jr. has to say: “Here in Joliet we have an organization called the United Slovene Societies of Joliet that has eliminated having more than one affair on the same day or night. It is a popular and growing organization, doing fine work in promoting other ideas and movements of benefit to the societies and the colony as a whole. “SS. Peter and Paul Lodge i1-one of the originators of this harmonious organization, and m.v object and reason for writing to you is to have you and the local S. S. C. U. branches sound a call for such a movement in your Cleveland colony.” This is certainly a splendid suggestion to which all SSCU members in Cleveland should give plenty of serious consideration in mapping out plans for lodge’s activities in the future. What is your opinion? ------------o------ Collinwood Boosters’ Card Party and Dance Cleveland, 0. — Collinwood Boosters Lodge, No. 188, SSCU, is holding a card party and dance Wednesday, Nov. 9, commencing at 7:30 p. m. in St. Mary’s Church hall on Holmes Ave. Bunco, pinochle and sixty-six are some of the games to be played. Suitable prizes will be awarded. Refreshments shall be served free, and there will be plenty of eats for all guests in attendance. Dancing shall follow the card party. Music shall be furnished by the well-known accordion wizard— Tony Klun. Just think, folks, you can get all this entertainment for only 25 cents, the admission price. We extend a cordial invitation to members of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, and Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU. Here’s hoping we will all meet Nov. 9. Don’t forget. John Laurich, Pres. o------------ Author: And what did you think of my last joke? Editor: Mighty glad to know it was your last. they are getting milk of the same quality as before, and when officials survey and rate the different communities within a state, the'same standard tests for all make’ just comparison possible. Whether or not the Standard Milk Ordinance is adopted, the public health status of the milk supplies of all municipalities should be surveyed and rated as frequently as practicable. ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U. Chairman: F. J. Kress, 214 — 67th St., Pittsburgh, Pa. Vice chairman: J. L. Zorti, 1657 E. 31st St., Lorain, O. Joseph Kopler, R. D. 2, Johnstown, Pa. J. L. Jevitz Jr.. 1316 Elizabeth St., Joliet, 111. ' Anton Vessel, 819 W. Birch, Chisholm, Minn. • « • Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Two Slovenes attended the Northeastern Ohio Teachers’ Association convention held in Cleveland last week. They are Misses Vida Kumse and A. Kodelja, both of Lorain and instructors at Lorain High School. Export Majesties, No. 218 Among the last week-end out-of-town visitors to Cleveland were the following: Dr. and Mrs. F. J. Arch of Pittsburgh, Pa.; Mr. and Mrs. J. Kumse of Lorain, O., and Mr. and Mrs. Zigman of Canons-burg, Pa. Dr. Arch attended (he SSPZ supreme board’s quarterly meeting in the capacity of supreme medical examiner, being also supreme medical examiner of SSCU. Mr. Kumse is member of Supreme Board of Trustees, SSCU, and chairman of that board beginning with Jan. 1, 1933. Mr. Zigman is member of SSCU Supreme Judiciary Committee Commencing with the new year. Export, Pa.—Here are a few lines that every member of Majestic Lodge, No. 218, SSCU, should read. We cannot understand why our regular monthly meetings are not well attended lately. For this reasoA we want all our members to be present at our next regular monthly meeting to be held Nov. 17 at Bert Mer-cello’s residence. This meeting will be patterned after a special gathering and will commence at 7 :30 p. m. Members who have not attended at least one meeting out of three will have fines to pay. Buddy Korach. o----------- Thirty Historical Structures to Be Reproduced at Exposition Seventy-five girls from the Chisholm (Minn.) High School reported for the girls’ swimming team this* year, an increase over the number reporting in any year. The reason is that Miss Anne Govednik of Olympic fame will participate on the school’s team again. Among the members of the team and candidates are found many Jugoslavs,., as follows: Marie Scorich, ,^\nne Dergantz, Bernadine Perko, Rose Vidmar, Jennie Previtz and Amelia Debelak. Miss Augusta J. Terbovec and Mr. Walter J. Guzik, two popular and active members of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, were joined in wedlock last Saturday morning, Oct. 29. Mrs. Guzik is a niece of Mr. Anton J. Terbovec, edi-tor-manager of Nova Doba. Congratulations and best wishes for the future. Jugoslavs will be represented at the 1933 Chicago World’s Fair. Committee in charge held its first meeting recently to discuss preliminary plans. Jugoslav government will enter a display with works of prominent Jugoslavs such as Pupin, Tesla, Mestrovic and others lending much prestige to the entry. (Cleveland Journal.) Elaborate preparations are being made by the Slovenes of Cleveland for the International Exposition to be' held at the Public Auditorium, Nov. 19 to 27. Mrs. J. Zorman is chairman of the patrons’ committee, and along with Mrs. F. Suhadolnik and Mrs. J. B. Mihalje-vich and others, serving on various committees, will assure the Slovene exhibit of a successful participation. , o—1—— Biggest of Snake Family The world’s largest snake is the reticulated python, found in the East Indies. Reproductions of more than 30 structures, known the world over for their historical significance and beauty, will house the exhibits being arranged for the Cleveland International Exposition at the Public Auditorium Nov. 19 to 27. Additions in the last week to the list of groups participating have raised the number of displays to 32, according to John H. Gourley, former recreation commissioner of the Forest City and head of the organization sponsoring the unique affair. Mr. Gourley has announced that he fexpects the total to reach 40. . “The Cleveland International Exposition,, .might well have been named the ‘World in Ohio,’ for that is exactly what it will be,” Mr. Gourley said. “Every nationality group of importance will be represented. I am confident that when the doors of the exposition open we will have not 32 but more nearly 40 exhibits. “A building representing some famous structure of the Old Country is to be erected for each of the foreign language groups. Within these buildings will be a display of the arts and craftsmanship for which the various countries are noted. In most of them there will also be a restaurant, so it will be quite possible for visitors to ‘eat’ their way around the world. “Our cosmopolitan city will occupy both floors of the main auditorium. Adjustments in the arrangement of the buildings are now being made to accommodate the additional groups who have signified their intention of participating.” Among the new exhibits will be one depicting the life of the American Indian, another ancient and modern African life f and art and a third existence in Palestine. History of Cigaret The earliest reference to the cigaret occurs in literature in 1842 and 1843, .where it is stated that cigarets were smoked in France and Italy Laurence Oliphant is generally credited with the introduction of the cigaret to English society. It did not become popular, however, until 1870. o-------------- Let Him Rough It Harry: Now that your boy is going to college, you ought to buy him an encyclopedia. Roy: Be darned if I do! Let him walk like I did. -o------------- Judge: Why did your wife hit you with a flatiron? Victim: Because a ‘neighbor borrowed her rolling-pin. Pathfinder Lights Gowanda,—N. Y.—Success again crossed the paths of the Pathfinders, No. 222, SSCU. This time the large, spacious Slovenian Hall proved to be too small to adequately take care of the happy crowd that stormed the doors. Almost every available place was being occupied by a hilarious group. Of course, it was, as it should have bee'n, because the music was being furnished by the Low-Down Stompers of WSBR, Buffalo. Dancing began at 8 o’clock and the party finally broke up at 4 in the morning. Nevertheless, there were still some who wished to keep right on dancing. The Pathfinders ' wish to thank George Samson, who donated hiš services with accordion music while the orchestra was not playing. It would be hard and unfair to mention just a few names of members who did their share of the work to make this dance a success. Practically every member that could possibly be’there was at one time or other a member of the kitchen crew or some other committee. We were glad to note the great number of the Buffalo Big Four SNPJ crowd as well as members of other local lodges with us during this record attendance harvest dance. We hope that we may be able to return the favor in the very near future. The door prizes were awarded to one of our own members, Sophie Stosh, and to Leander Russell of North Collins. Incidentally, Sophie has been awarded almost all the prizes we have given away since she joined our lodge. The hall was fittingly decorated with its many-colored autumn leaves, as well as in Hallowe’en atmosphere with its black cats, skeletons and cornstalks. The most fun came in decorating the hall on Friday night. Mary Vončina brought down a large basket of grapes to be used as a part of the ornaments. However, Molly Klancer and Mary herself practically ate them all. Of course, we all helped. Frank Krall and Henry Zuzek didn’t want to deprive the fair sex of their share, so they only took seven or eight bunches apiece. In the latter part of the evening the boys were treated to a real circus show—the girls had been throwing grape skins all over the floor and so they had to get down on their hands and knees and scrub. This will make a good act for some future dance. Thus ends another chapter in one of life’s happy moments. Don’t forget our big gala night and good time party on Nov. 19. You have worked hard in 1932, but now let’s end the year with one last big frolic. More details will be given soon. Ernest Palcic Jr., No. 222, SSCU. o ----------- Attorney: Don’t worry, old man; you won’t be convicted. The jury is bound to disagree. Client: What makes you think so? Attorney: Why, I’ve just discovered that two members of the jury are man and wife. Tezak Florals Average 972 for Six Games Joliet, 111.—A fine crowd of SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, SSCU, pin fans were on hand to pull for their lodge team, the Tezak Florals, Tuesday, Oct. 25, when the No. 66 champs hit the wood for 2932 to take three games from the Morris Florals. The opponents have a strong outfit, but playing against our boys they threatened in only one game— the second, 957 to 943. But what the champions did in the third game was just “maul ’em” to the tune of 1006 to 906. For the six games played the brother florals have an average of 972. Their average for last year was 968. It looks very much like A. 6. C. class of bowling. TEZAK FLORALS Fapesh ................. 201 187 205 Ramutta ................ 218 213 204 Korevec ................ 208 219 194 Kubinski ............... 213 148 224 Horwath .................135 190 179 Totals.............. 975 957 100G MORRIS FLORALS Workman ................ 213 211 197 Kearns ................. 135 171 218 Nord ................... 170 176 260 Lieberman .............. 192 190 125 Hoffman ................ 176 195 166 Totals.............. 886 940 906 John L. Jevitz Jr. Lorain Get-Together Many SSCU members and friends from Cleveland and Lorain attended Mrs. C. Jacopin’s get-together party held Saturday, Oct. 29, at her home at 1725 E. 32d St., in Lorain. The hostess certainly is a master in the art of entertaining guests, as all who attended the party (including the scribe) will agree. In fact, such excellent music, tasty refreshments and a superb hostess made guests feel reluctant to leave for home at the time of departure. ---------------o------ Catching Dogs With Nets In south France and Italy stray dogs are very common in the towns. Now and again these dogs are attacked by madness and, at such times, the authorities send out men to catch ail the stray dogs that are in the streets. Some of the dogs are very wild, and it would be dangerous business to seize hold of them even if they did not actually happen to be mad. So the men go out armed with nets at the ends of long, stout handles. When a man sees a dog he runs up to him and puts the net right over the animal. Then he takes net and dog to a funny sort of cage on wheels, and pushes the whole thing inside. When the dog has scrambled out of the net, the man is ready to go in search of another stray animal. As soon as the cage is full, it is taken to the police station. The dogs are given food and water for three days, and then those that are not claimed by their owners are destroyed—a far more merciful thing than to let them run wild. Curb Service Pointing machine guns at windows of a Long Island bank, two bandits forced a clerk to throw out $11,000. This is thought to be the first instance sf bandits demanding curb service. “It’s too bad about Nixnoo-dle losing everything in the depression. He’s one man who I thought had more brains than money.” “Isn’t there any chance for recovery?” “No, even the psychiatrists have given him up.” Minister: My poor woman, you must be full of regret for shooting your husband. Chicago Gal: Sure. I should er done it 20 years ago when I wuz young and beauteous, “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L. Mihelič er!” replied the girl. “Why, you went over too far, about one hour and a half walking distance; have you not seen the tall pine tree, standing alone, and a small graveled road? There you should have turned to the side. If you are going to ride slowly, we can go together, and I will show you the l’oad. It will be just right, now I need not be afraid to go alone.” Lovro turned his horse, and slowly he traveled back with the girl. He asked her many a thing, and she told him of this and that while they were on their way, which we shall not put down here, because it would be of too little importance for a more serious reader. When they came to the mentioned pine tree, she explained to him from which paths he should keep away that he would come right. “It is a little cloudy, if only God would grant that the moon would not hide behind the cloud, you will come all right.” “A-ha!” growled here a third voice, and Kvas noticed a queer looking man on the road, “a-ha, girl, I will tell to your fellow, that you are talking with others at night by the moonlight; poorly I will praise you, ha, ha, ha!” “Are you Martinek?” said the girl. “Look, this gentleman goes to the Slemenice. You are going his way, too, and can easily walk with him.” But to Lovro she had whispered: “Do not be afraid of him, even if he is ragged, barefooted and ugly, and not in his right mind, but he is honest. He is the Tenth Brother; he knows the way well. Good night!” CHAPTER II He who knows the life, the actions and the motives, the thoughts and the convictions, as they were at one time, according to the tales of our old Slovene fathers, who praise deaf and blind for the corrupt new world, will agree with me, that forty or more years ago there was among our people a great deal more of poetry than in our withered present. Where does yet happen something unusual? Who knows yet anything today? Only some poor swindler comes yet, in order to dupe some person. So say our grandfathers. How long is already since there was heard anything about a Tenth Brother! In former times there was occasionally found someone, who was, born the tenth son of a mother and gifted with the unusual characteristics and abilities; wandering, as if driven by the divine predestination, from house to house, through the'wide world, telling fortunes, showing hidden treasures, singing songs, and telling stories as no one else could. The people adored him, and liked to see him, and gave him food and shelter. It is true that there comes yet, occasionally, into some mountain valley, some ragged and dirty peripateticar, but whom we call, coarsely and ordinarily, a beggar, and who claims to be the Tenth Brother. But the world has become skeptical and less hospitable, and also our Tenth Brothers are not anymore those that they used to be of old. They know little —and as our fathers claim— are nothing else but swindlers. But let us return to our travelers. Silently walked the man, whom the girl has introduced to Lovro as the Tenth Brother, and the young man had enough time to observe this strange creature by the moonlight. He was a man of about forty years, but his back was already beginning to double up. He had on (Continuation) It came also to his mind how awkwardly he would, at times, feel in his new occupation. He knew that it is a penance teaching a stubborn dunce, especially iff the parents are, in their too great love, convinced that the boy has a brilliant and good head. Also, Lovro Kvas was not very much used to move in the better class of so-society; the simple peasant’s son was more solid in the old poets, Horace and Homer, than in the foolish bows and dry conversations of “the cultured society.” Nevertheless, he was consoling himself with what Dr. Vencelj had told him about the Slemenice’s family, and from the other side, he did not feel himself exactly repulsive, so as to feel afraid and trusted his natural and sufficiently cultured intellect and sense. In this thoughtfulness Lovro Kvas had forgotten to watch where the side road was that leads, according to Peharček’s description, to the Slemenice. Only after the sun had set, and after the people had begun to meet him oftener, it occurred to him that he had probably missed the right road. “Is this the right road to the Castle Slemenice?” asked he of an old, wrinkled man who carried a bundle of crooked, uncut birch branches on his back. “Wha-at?” dragged out the old man with a high-pitched voice, from which it could be judged that he.was deaf. Kvas asked once more. “I cut the branches for brooms, for brooms!” replied the man. “You do not understand me, dad! I should like to know how far is yet to the Slemenice, and where must I go to get there?” The old man stared at him with his small eyes, and said, “Well, yas, that is right!” and slowly went his way. If Lovro did not want to re- ; main with his nag in the middle of the road, he had to ride on, although it seemed to him almost better to turn back because, judging by his watch, he thought that according t^ Pe-hardek’s words, he should have been already at the Slemenice if he had not missed the road. But just as if an evil spirit was playing pranks on him, right now there was not a person on the road. On the east the moon was already showing its full face. After a short time he noticed a small boy with a basket in his hand, who was running toward him. The place was somewhat deserted, and the boy probably thought that this man in his dark top coat was one of those evil gentlemen who come foreclosing his father’s property because of not paying the taxes, and for this reason he moved from the road to the meadow. “Hey, boy, stop!” shouted the rider. “Where must one go to come to the Slemenice?” • But the barefooted boy, instead of answering, squeezed his c|ip under the arm and galloped away over the meadow as if all the devils were behind his heels. Disgusted, Kvas begun to bawl, and get angry with himself and the parents who so bring up their children. Now he espied a third person, and thought to himself (the third time one is likely to succeed) : if I do n6t find our yet anything, then I will turn back and stay over the night in the first house that I will come to. A young girl with a basket on her head met him. “Good evening, Micka!” Lov-io greeted her and asked her the whereabouts of Slemenice. “Oh, my God and holy Moth- % himself nothing else but a shirt of the coarsest canvas, as a Slovene mother weaves it, long canvas trousers, at one time dyed black, but now already brown and under the knees very muddy and ragged; on his head crouched a broad-rimmed brown hat, tied over the head with a white thread. That his trousers were not continually sliding down, he had them tied with a pair of leather suspenders thdt were crossed on his back and ran over his shoulders. The evening air was quite cool, and to Lovro it seemed even cold, and yet the Tenth Brother walked barefooted. That no one would think that he did not have shoes, he carried them, tied with a vine, over his shoulders. A few times he glanced back at Lovro and observed him sharply. At this occasion Kvas saw a face that was entirely jn accord with his clothing. The sunken cheeks displayed bones that gave to the whole face a rectangular appearance, and the wide hose proudly displayed the nostrils up into the air. Above the small gray eyes were brows grown together in the middle, but arrogantly twisting themselves high up on the forehead, of which very little could be seen because of the disheveled hair. Although the girl had consoled him that he need not be afraid of the Tenth Brother, nevertheless, a strange sensation shot through Lovro when he found himself alone, at night, out on the deserted field, with such a strange person. But when he noticed, after a short while, a light in the distance, he felt a little more courageous and thought to himself, “What can he do to me? I should no.: be |tfraid of one alone!” In order that the time would go faster, he began to talk with him. “How far is yet to the castle?” “Before they will go to bed, you will be there!” replied the Tenth Brother with a voice that was all but pleasant. “Mister, are you acquainted with the gentility at the castle?” asked Lovro further. “You are a fool! Why are you addressing me with a Mister? I am Martinek Spak, the Tenth Brother, as all the children know. If you do not want that someone who is more stupid than you, to laugh at you, then just call me Martinek, and we two may become even friends in these years that you will be the schoolmaster at the Slemenice.” “How do you know who I am?” asked Lovro wondering. “Why, you asked me if I am known at the Slemenice!” answered Martinek and again laughed with his whole mouth. “This must be queer gentility, to whom I am coming, that they intrust every change in their family and domestic life to such people,” thought Kvas by himself. “Since it appears that they have told you that such and such person is coming,” said Lovro, “I must think that you are an old acquaintance in the castle. Therefore, you can easily tell me what kind is the young lady, the lady, and the lord!” “Oh, I can t'ell you that quite easily,” retorted Martinek. “But you do not want to? Why not?” “You seem to like to ask questions,” replied Martinek. “Therefore, you must allow me that I, too, ask you a thing. How do you like me?” So saying, the queer person looked at Kvas so sharply with his small, shining eye? that the young man was almost afraid. But he recalled his own foolish question, and so he lowered his eyes, and with a forced smile replied: “I like you quite well, and why not?” “Well, I tell you, that you, too, are pleasing to me. You will, probably, think that this does not matter, but it is not so. Martinek Spak, the Tenth Brother, and by any other name that 1 could call myself, may yet come handy to you in the need, therefore, look him over good. Now I will tell you first that which you have asked me. What kind is the young lady? It is true that a young man, especially, if he is not so ugly—that a dog would bark at him—as they say that I am, likes to inquire about a girl, sooner than about an old woman, this is already an old truth. Manica from the castle and I talk together quite often. Perhaps, you have seen in the cities prettier girls, and, perhaps not. The lord and the lady are also very good, but all this you will see and experience yourself.” “Are you in this part of the country already a long time?” asked Kvas. Since my mother died,” replied Spark, somewhat silently, to this question. “Where is your home? How come that you are not wandering round the world since you claim that you are the Tenth Brother?” I am at home wherever there are good people, wherever they speak my tongue. It is true that I do not have my own place at some hearth, but I am not complaining because of this. If you do not believe that I am the Tenth Brother, you can leav.e it alone. Think as much as you want, but speak little, if you do not want that something happens to you. Now, keep quiet about this, and talk aboue some pleasant thing. I like jolly and happy people. Juhej, juhej,!” And just as if he had become an entirely different person he jumped up, took his shoes from the shoulder,, threw them far away, and the;i ran after them. Kvas could not understand all this. “This one must be a little off his head,” thought he to himself. Can you sing, my friend?” Spark asked him. A little, but I do not sing now. You sing!” Spak lifted his head toward the moon, opened his wide mouth, and blfean to sing hoarsely a-coarse song. “Ha, ha! Is this not a nice song about me, eh?” “Did you compose this one yourself? Well, sing to the end! I have heard very few such songs.” Just wait, my friend, this one and also many other songs will I sing for you, if wfe will look nice at each other at the Slemenice. I will tell you even your fortune, if you want, tonight yet. Only this I demand of you that you keep away from my enemies.” “Who is your enemy?” “You will find this out, before it will be two or three days. At the Slemenice you will see him every day.” They came to a meadow. By the wayside was standing, in a solitary place, a dense linden tree extending its dense branches into the silent, beautiful moonlight night. On the west, from the hillock was visible through the foliage of the fruit trees, a pleasant small light. The castle’s roofs were shining in the moonlight. The young man was enveloped by both pleasant and sad thoughts when he noticed his new lodging by strange people. “Here under the linden tree sits often Manica from the castle, here I told her fortune,” said the Tenth Brother. “You do not know anything anyway,” replied the young man. “What kind of a future shall I have?” (Continued in Next Issue) «< >> CONTRIBS Fulfillment of an editor’s dream would be an exact number of conti'ibuting articles each week, just so many words, no more and no less, and all nicely typewritten so that corrections could be made on the original. The number of contribs vary each week. On some occasions the editor is just swamped with views and opinions of individual members. On other occasions correspondence dwindles to a mere handful. Regardless of the amount of correspondence, the available space for the English section must be filled each week. Lest members may receive the wrong impression, the Editor wishes to inform them most emphatically that contributing articles are always welcome. In fact, this scribe would rather see a whole desk full of correspondence than one with meager number of envelopes, for it shows that the English-speaking members take an interest in theif official organ and their Union. Some lodges arq, represented in the New Era week after week; some on the average of two and three times a month. While still another group has a publicity man who considers it his duty to write about the lodge but once a month. A few lodges have an annual notice appear notifying members of the annual meeting to be held sometime in December, and then nothing is heard from this group until the following December of next year. A reader can judge how alive, active and “full of the spirit to get ahead” a lodge is, by noticing the number of contributing articles that appear in New Era. Lodges which are most active, which sponsor the most varying program during the year, are invariably the ones which will have several of its members report on what the lodge is doing. Where three or four members of the same lodge comprise the publicity committee, the work to be reported is divided between such members, so that two members will not report the same thing. However, each lodge should have at least one reporter who takes it upon himself to see that news concerning his group is regularly reported in the official organ. And when dances, dramas, and other socials are sponsored by his lodge, the publicity man should make doubly sure that the members in that locality and vicinity are properly informed of the activities. In other words, the lodge should make sure it is getting the right kind of publicity, and also that its activities are being advertised. Members should take advantage of their official organ. Editor. Bayberry Candle Boon to New England Women Candles in days gone by were an item of expense to be reckoned with in the gay courts of Europe, as many as 5,000 being used on grand occasions when the vast halls were to be filled with guests. From the demand the making of candles developed into quite an important industry and laws were passed regulating the size and adulteration of the materials to be used. When the Pilgrims found themselves on the bleak shores of New England with few facilities for artificial illumination, says the New York Sun, other methods of lighting their homes had to be devised. At first, like the Indians, they used knots of pitch pine to light their cabins, but it was not long until the thrifty New England woman learned that by boiling the little gray bayberries that grew on the low windswept shores along the coast she could procure a wax which rose to the top of the kettle. From this she made the first bayberry candles. Man Slow to Realize Great Value of Coal In the early annals of m&P kind there was some knowle $ of soft coal. The Chinese uaflS soft coal for baking porcelain • It is not unlikely that some1 ® ov the beautiful porcelains in Boston Museum of Fine Ar were baked with heat derive , J from this early coal. The us of coal for heating Pur.Poseo was known in England P^or. the Saxon invasion; but g fact of its extensive existed®' • ( or valuable uses, did not gal^ ^ ’ much notice until the ninth cen p tury. It was not until 12S9 th»‘ J 1 the first charter, giving Pe mission to dig coal in ^ Britain, was issued and Ne ^ ^c castle thus became the * town to become famous as home of the coal miner. Eve^ ^ ( as late as 1600 only two s iP • were needed to bring all coal required to London. _ . In this country bituwio0 coal was mined in Virg111 ‘ about 1750 and was soon general use in the reg*** around the mines for both he» Je ing and manufacturing PJ1 J P( poses. Now the United Sta G is by far the largest Pr0^C,.p of coal in the world. **» are three great coal-produj-1 u i^11 areas, the Appalachian, w 1 j i includes the Pennsylvania c® fields; the Illinois and the ^ souri field, which overlaps i” ( all the adjacent states, and Michigan field. There are snj ^ fields in other parts of ,jo ’ United States. All told t^1 are 29 coal-producing states. ^ Country’s Foggiest j0( The foggiest spot in lan. United States brightened a ^ tie in 1930, and had only L se hours of fog, so lighth^ ka keepers at Moose Peak, ' n0 have reported to the lighthou^. ^ ^ service of the Department ^ Commerce. At Moose ^e8J f1 v records for the last 16 show a yearly average of 1> hours of fog. Runners-up Moose Peak’s record are 1 bey Island and Petit also on the Maine coast. " are foggy a good bit of time, but cannot quite nia ^ Moose Peak’s figures. United States lighthouse se ice states that Point Reyes station holds the record f0£ p on the Pacific coast, with average of 1,398 hours a ye for 45 years.—Grit. tea vrš “nem K p: lo b Postage Stamps APPENDICITIS The first use of the word “appendicitis” cannot be dated, but was considered so rare and obscure a word in 1888 that it was not included in the New English Dictionary published in that year. -------o------- Fedora: You don’t know Jack—last evening he was kissing all during the party. Alicia: How do you know so much? Fedora: Well, it all went on right under my nose. Those who complain about having to pay 3 cents for a postage stamp are lucky not to have lived in the old days when it cost as much as 10 cents to send a letter in this country and 45 cents in England. Then there was small guarantee that a missive would reach its destination, and even if it did finally arrive there was no telling how long it would be on its way. The “good old days” of American 10-cent postage were recalled the other day when the New York Supreme Court put a valuation of $7,335 on a postmark issued in Baltimore in 1845 and signed by that city’s postmaster, James Madison Buchanan. The court held that the $200 that had been paid for the collection that contained this old-timer was too low. However, this is not the first stamp by any means. In an old album in the possession of Charles Kohen, past commander of Vincent B. Costello Post of the American Legion, Washington, the former owner took occasion to comment on the fact that,the bit of adhesive paper which now expedites our letter was given the laugh when first introduced by an English schoolmaster. The postmark at issue in New York was a stamped impression. The adhesive stamp did not come into use in the United States until 1847, seven years after Great Britain had adopted it. Our first stamps were of the 5 and 10-cent variety only. They bore the heads of Franklin and Washington. Four years later the letter rate was lowered to 3 cents and, in 1883, to 2 cents, being raised temporarily during the World War. Before the postage stamp was adopted, postal charges were much more moderate in the United States than in England. Our rates were 6 cents for 30 miles or less, 12 Vk cents up to 150 miles, 18% cents up to 400 miles, and 25 cents for every distance over that. —Pathfinder. e] >0l-| k, t, nt fat. ODDITIES A night club in Shanghai^ a band with six saxophones> The football rules of ^ t0 slavia have been change prohibit jumping on an 01 nent with both feet. .'e(J Road fatalities are rep^1 on the increase in Scotian ■ The best known of the ^ e folk songs start off, “Ng'vC ngony ama.” ''no S; *>i as a, *ik He }\ s Pays to Advertise Teacher: If a number of cattle is called a herd, and a number of sheep is a flock, what would a number of camels be called? Little Johnny: A carton. o------------ Extremes in Books The world’s largest book, and the smallest, are in the British Museum in London. Without a Single j^l Widow writing testing, for a life insurance corn^?at\A On August 9th my hus ^ took out a policy. In lesS , I a month he was drowne consider insurance a g°° vestment.” Peril# of Prohibition „ Jinks: How did poor ^ become cock-eyed? eyc Binks: From keeping °n on his beer and the other o door. --------o — , rfjie Mrs. Gabber: Listen-woman across the ha broken into song. . ^ 1 Gabber : Yeah, anc^. jiv wish she’d found the Ke stead. tliese Moron: Try one ox ^y cigars my wife gave me ^ birthday —they’re the things out. Robot: How are they they’re lighted? o to DOPISI Windber, Pa. Darjam člane in članice 'fa Radnik, št. 204 JSKJ, ptovo pridejo na sejo, ki vršila 18. decembra. Na redu dotične seje bo tv novega odbora za leto Kdo r i e bo prišel na se-^ Plačal 50 centov v dru ® blagajno. ?e društvo je na redni seji oktobra vzelo v pretres iv°» ki je bila poslana dru Potom okrožnic, ter je ,učilo, da j tisto zadevo pVni porotni odbor. 2adevi zidanja jednotine-toa je naše društvo mne-:a naj se isti zgradi v ka-^dustrijalnem mestu. To n Jjveč želja naših mladih is °v..— Pozdrav vsemu član-e JSKJ i * Vinko Kinkela, iJnik društva št. 204 JSKJ. Finleyville, Pa. Jštvo sv. Frančiška, št. 148 ; Je zadnje čase začelo ne-l0 Pešati na članstvu. Vzrok 'ta lahko najti. Ako bodo delavske razmere še ne-j?sa trajale, ne bo več v tej niti delavskih organizaciji Podpornih društev. Res društvo št. 148 JSKJ ni ‘‘° še dosti članov, pač pa ^ka ni nikakega. predsednik društva št. JSRJ požar j am člane in P> da se bolj redno udele-, društvenih sej. Saj drugje okoli 30 članov, na se-Pa pride največ osem; več-ni niti dovolj članov, da jto otvorili. Dolžnost vsakega je, da se vsaj na vsake leseco udeleži vsaj ene seje. ?e to ne bo zgodilo, se bo )a poslužiti pravil JSKJ. 0 Pri društvu člane, ki jih Poznam, dasi sem na vsa- ^ Torej, člani in članice, tveč zanimanja za društ- 8§}fe JMI M iv >" • ... klavskih razmerah nimam ^’očati; hvaliti ni kaj, grr Pa ne izplača, ker javka-ak nič ne pomaga. Ogla-^ zopet, ko bom izračunal ke, ki sem jih imel v letu torej približno v šestdesetih. To naj zadostuje za 1 Bratski pozdrav! Frank Pernishek. nike. To je res, toda naročil glede doma jim nismo mogli dati, ker se je razpravljalo v Novi Dobi pol leta pred konvencijo o drugih rečeh, toda o lastnem domu ni bilo omenjeno nikdar prej. Kako je to, da je konvencija odklonila nekaterim onemoglim članom asesmente, saj stara pra- i vila veljajo še do 31. decembra : 1932! Nova pravila se bodo začela vpoštevati šele po novem ] letu. — Obenem poživljamo vsa i ostala društva, da se pridružijo temu protestu. : Za društvo sv. Barbare, št. 79 : JSKJ: Alojz Krevel, predsednik; Anton Smon, taj- j nik; Karl Vehovec, blagaj- . nik. (Društveni pečat.) 1 < Canon City, Colo. Člane in članice društva Triglav, št. 147 JSKJ poživljam, da se kar mogoče številno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 13. novembra ob treh popoldne v navadnih pro- ' štorih. Na omenjeni seji bomo , razpravljali o važnih zadevah v,! korist društva in Jednote. Ka- : dar je premajhno število članov navzočih, se ne more priti do nikakega zaključka. Na zadnji seji, ki se je vršila 16. oktobra, se je razpravljalo o prireditvi veselice v korist društvene blagajne, pa smo odložili na prihodnjo sejo. Torej so prošeni vsi člani in članice, da se ude-ležije seje dne 13. novembra, da se o tem pogovorimo in sklenemo, kar se bo večini zdelo umestno. Na zadnji seji se je razpravljalo tudi o gradnji jednotinega urada in je bilo sklenjeno priporočati, da se to za sedaj odloži. Časi so preslabi in se bojimo, da bi nas zadela naklada, kar bi se pri tem lahko zgodilo. Z gradnjo naj se počaka, morda se časi polagoma kaj izboljšajo, kar vsi iz srca želimo. Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote ! Za društvo Triglav, št. 147 J. S. K. Jednote: Anna Susman, tajnica. Farrell-Sharon, Pa. Pred nedavnim časom je bila v mnogih ameriških nedeljskih listih priobčena slika tukajšne Carnegijeve tovarne. Slika kaže, kako se vse kadi in kako da s polno paro obratuje; bila je vzeta, ko so šli delavci od dela, kako so kazali vesele obraze, kako so se odpeljali v svojih avtomobilih itd. Spodaj pa je bilo zapisano, da se je že vrnila prosperiteta. Ko so ljudje to či-tali, so se takoj napravili in vse je hitelo v Farrell. Toda žal, tistega dela v tovarni je bilo samo za en teden. Drugi teden je bilo delo omejeno na tri dni, s teh treh šihtov pa so bili delavci potisnjeni na en sam delovni dan v tednu. Tako je treba gledati, da-li bo imel človek na plačilni dan, ki pride na vsaka dva tedna, enega ali dva šihta. Ljudje, ki so prišli za delom od daleč, so razočarani in prosijo, da bi se jim dalo sredstev za od-potovanje na p r e j š n a mesta. Tak je ta krivični in zavoženi kapitalistični sistem. Naši rojaki k sreči gori omenjeni časopisni reklami niso šli na lima-jnice. V teh časih je še najboljše, da ostane človek tam, kjer je. Ne bo imel stroškov s potovanjem, in če je za dobiti kakšno delo, ga bo prej dobil j domač delavec kot pa tuj. Tukajšni Slovenski dom bo večer 5. novembra pripravil ve-■ čerjo za vse člane Doma in vse • člane naših društev. Vsi so - vabljeni, da pridejo v Slovenski . dom 5. novembra ob sedmi uri i zvečer. Večerja bo popolnoma - brezplačna. Torej naj pridejo vsi in privedejo tudi svoje dru- , I žine s seboj. Slovenski lovski - j klub je obljubil, da bo vsak iz--, med lovcev daroval enega ali - dva zajca Slovenskemu domu v - svrho priprave omenjene večer- - je. Poleg tega bodo na progra- - mu tudi lovske štorije; bomc - videli in slišali kdo zna najbolj - lagati. Seveda, ako zajcev ne - bo doma tisti dan, ko jih na- meravajo naši fantje obiskati, bo morda prišla na mizo 5. novembra kakšna kokodajska ali pa celo lisica. (Samo, da ne bo mjav-mjav! Op. ured.) Torej, rojaki v tej naselbini, ne poza-te prireditve 5. novembra! Dne 12. novembra se bo vršila v Slovenskem domu zabava s plesom; istotako bo zabava s plesom dne 2$. novembra. To bo ples “slabih časov,” zato bodo pa tudi vstopnice po 25 centov za moške in po 15 centov za ženske. Rojaki in rojakinje so vabljeni, da posetijo omenjeni prireditvi. — Predvsem pa naj ne pozabijo na večerjo ali banket, ki bo popolnoma brezplačen in se bo vršil na večer 5. novembra. Tudi rojaki iz sosednih naselbin bodo dobrodošli. Frank Kramar. Chicago, IH. Na redni mesečni seji društva “Zvon,” št. 70 JSKJ, ki se je vršila dne 19. oktobra letos, smo razmotrivali glede protesta društva št. 44, Barberton, O., ter smo prišli do zaključka, da bi bilo vzdrževanje lastnega doma veliko dražje, kot pa zna- 1 ša najemnina prostorov, živi- 1 mo pa tudi v času negotovosti, in ako bo šlo tako naprej še nekaj časa, bo združenje slovenskih organizacij v Ameriki za- 1 deva, preko katere nam ne bo mogoče iti. Vsled tega se naše društvo pridružuje protestu zgoraj imenovanega društva in poživlja glavni odbor JSKJ, da takoj preneha z nadaljnimi pripravami glede zidave jednotine hiše. Na isti seji smo razmotrivali tudi glede poroštva glavnih uradnikov in sklenili, da se naj upoštevajo pravila. Za društvo “Zvon,” št. 70 J. S. K. Jednote: John Gottlieb, predsednik; Joseph Bevcic, tajnik; Joseph Sustarich, blagajnik. (Društveni pečat,} Auburn, 111. Na seji društva Naprednost, št. 158 JSKJ, ki se je vršila dne 16. oktobra, smo vzeli v pretres zapisnik zadnje konvencije in razmotrivali radi pasivnosti, ter smo prišli do zaključka, da taka pasivnost članstvu nič ne koristi. To iz vzroka, ker mora član plačati vse nazaj, izvzem-ši za bolniški sklad, deležen pa ni več kot sto dolarjev, in še za i tiste mora umreti, da se za njim plačajo. Na ta način bomo izgubili dosti članov, če v šestih j oziroma v dvanajstih mesecih ne more plačati, je iz društva in Jednote. Tukaj smo člani že sedmi mesec brez dela; nekateri, ki ne morejo plačevati, so društvo pustili, in še več jih obeta isto, če ne bomo dobili od Jednote kakšnega posojila ali brezplačne pasivnosti. Pravijo, j da Jednota tega ne sme, da je zoper postavo. Kadar ima do-tična država zasedanje, ko se delajo postave, bi moral glavni odbor gledati, da se to kaj iz- j . | premeni. ] Za društvo Naprednost, št. J 158 JSKJ: Jakob Vole, pred- I sednik; Jacob Pintar, tajnik; . Joseph Lapanja, zapisnikar, i (Društveni pečat.) s ] Chisholm, Minn. : Čitam številne dopise glede j graditve lastnega jednotinega urada JSKJ in pri tem bi člo-več dejal, da imajo vsi popolnoma prav v svojih izrazih, Toda mi moramo vzeti zadevo i tudi od nasprotne strani, da jo moremo pravilno presoditi, j S k o r o vsi, ki nasprotujejo gradnji jednotinega urada, so mnenja, da naj bi se ta denar rajše* potrošil za plačevanje asesmentov tistim, ki jih sami ne morejo plačevati. To je jako lepa ideja, toda ne praktična, posebno, če bi se ta denar potrošil brez vsake sigurnosti, da se povrne pozneje v blagajno. Moj namen je bil, in upam i da se bo še kdo drugi oglasil z , navodili, da bi mogli ustanovi' Heilwooil, Pa. ■ ^i in članice društva sv. št. 79 JSKJ se pridru-.j ° tistim društvom, ki pro-ivajo proti sklepu 14. redne I ^cije, tikajočem se zida-,9sitnega doma. Bolje bi bi-. 'So delegati in glavni od-*l ukrenili važnejšo zade-^ftireč, da bi z denarjem, ,j 'majo preveč, se pomagalo ‘r’ onemoglim in brezposel-, anom, ki bodo morali Jed-l^Ustiti vsled slabih časov: a,n bo pomagal lastni dom! ^1 tajnik je poročal, da se ^°ral razpisati poseben ases-l’^ se ne zida lastni dom; obstoji Jednota, pa še '° posebnega asesmenta. ^a bo tudi čimdalje več; ; |(. Je razvidno, bomo morali L1 Jednoto, če ne bomo mo-Jteevati svojih asesmentov. IV. *adinskega sklada ima pa I vse članstvo, zato mora iti na splošno glasovanje, to a*o je bilo tudi, da denar Jenskega sklada se ne sme ' ^ tati za druge sklade. Ta-l5v Sa ne sme tudi trošiti zg (i 0 Ustnega doma. če je to-^Preveč denarja v mladin tj.skladu, zakaj pa niso dele ! glavni odborniki ukreni otroke, da bi bili prost j() vesecev, dokler se ne izbolj I |jrasi, ali pa bi Se plačeval; Jtj 6 operacijske odškodnine 5 ^Peracije so drage danda H Kakor čitamo v Novi Do ) 'Poročajo za graditev do j kateri to mesto, drugi zo ^ u£o. Zdi se, kot tisti sta ijL. rek, da vsak mlinar na mJg Vodo na svoj mlin. Ne Sij1*11 Piše, da smo vendar po I j r a konvencijo svoje zastop ti sistem, po katerem bi se član mogel posluževati posojila, da bi lahko plačeval asesmente v takih časih kot so sedaj. Nova pravila seveda ne bodo popolnoma odgovarjala tem razmeram, zato pričakujem od dopisnikov, da bi vzeli to v pretres, ker to bi imelo več pomena, kot pa tistih $17,000, kolikor bi stala gradba lastnega jednotinega urada. Ni moj namen nikogar kritizirati, pač pa smatram, da je moja dolžnost, da izrazim svoje mnenje v korist J. S. K,- Jednote. Z gospodarskega stališča vzeto, je zdaj najprimernejši čas za zgraditev lastnega urada. Ako gradimo v tem času, dobili bomo poslopje in opre' mo za 30 do 45 odstotkov ceneje kot bi bilo to mogoče v takozvanih normalnih časih. Na ta način si lahko prihranimo približno $7,500. Na drugo stran bo glavni odbor primoran za glavni urad preskrbeti večje prostore v najem. Ce bo hotel dobiti primerne prostore, moral jih bo v najem vzeti vsaj za deset let, in najcenejšo najemnino moramo računati na $125 mesečno ali $1,500 na leto. V desetih letih bi na ta način urad stal $22,500, in bi ne bil naš. Ako zgradimo lastni urad, ki nas bo stal okoli $17,000, bo čez deset let še prav tako dober kot nov; od investirane vsote pa bi v istem času mogli pričakovati kvečjem $6,800, pa še ne bomo vedno gotovi, če je naš denar sigurno in varno investiran ali ne. Bratje in sestre, kritika je dobra, toda za stvarno kritiko moramo imeti tudi fakte in prave informacije. Kar se tiče združenja različnih Jednot in Zvez, je po mojem mnenju še jako daleč od pravega cilja. Jaz vam na tem mestu rečem, da če bi bili zreli za združitev vseh slovenskih (ne v š t e v š i jugoslovanskih) podpornih organizacij, bi bili na podlagi, kjer bi se nam ne bilo treba strašiti nikakega propada. Toda, kolikor jaz vidim, smo danes prav tako daleč od pravega bratskega sodelovanja, kot smo bili pred 25 leti. V glavnem naša bodočnost ni odvisna od nikakšne celotne združenosti, posebno ako hočemo razumeti in vpoštevati prava načela organizacije. To pa' se doseže potom posameznih članov in članic. Seveda imamo veliko vzrokov in dokazov za združenje, toda naše nado so nas že mnogokrat varale in ni izključeno, da nas varajo tudi sedaj. K sklepu ponovno apeliram na vse člane in članice JSKJ, da kadar pride na splošno glasovanje graditev lastnega jednotinega urada, da glasujejo “za,” kajti od svoje strani sem prepričan, da ne bodo nikdar imeli vzroka se kesati. S pozdravom, Anton Mahne. Cleveland, O. Članicam društva Jutranja zvezda, št. 137 JSKJ naznanjam, da smo iz naših vrst izgubile dobro in zvesto članico Mrs. 1 Mary Avsec. Preminila je dne 31. oktobra po komaj šestdnevni bolezni. Pokojna sestra Avsec je bila izredno pridna žena.; delala je vedno zadnjih 22 let, in sicer je delala v tovarnah ali pa je prala pri raznih družinah. Zapušča soproga, eno hčer in tri sine, katerih eden je v ameriški ar-madi. Članice društva Jutranja zvezda, št. 137 JSKJ so prošene, da pridejo v četrtek 3. novembra ob polu osmih zvečer na dom pokojnice, to je na 1141 E. 60th St., kjer bomo pokojni sestri izkazale sestrsko čast Pogreb se bo vršil v petek 4. novembra ob osmih zjutraj, j Članice so vabljene, da se pogreba kar mogoče številno udeležijo. Pokojna Mary Avsec je bila zelo vneta društvenica društva Jutranja zvezda in drugih društev. Spadala je k sedmerim društvom. Kakor je bila dobra in skrbna mati svoji družini, tako je bila vestna in skrbna za društva, katerim je pripadala. Naj ji bo ohranjen lep spomin! Za društvo Jutranja zvezda, št. 137 JSKJ:. Mary Bradach, tajnica. Detroit, Mich. Ko dobim v roke naše glasilo Novo Dobo ter jo čitam in preobračam, najdem med dopisi največ protestov, in na drugi strani zopet proteste itd. Društva in posamezniki se skoro z večino pridružujejo protestom, drugi jih odobravajo in s tem zaničujejo zadnjo konvencijo JSKJ, vso delegacijo in glavni odbor. To se meni zdi čudno in kakor nekakšno nasprotstvo med članstvom. Pa še nekaj bolj čudnega je pred mojimi očmi. Ne morem najti in nihče ne pove, kam so šli naši delegati, ko so zapustili mesto Indianapolis. Ali so se izgubili ali iščejo mesta in vasi, kjer naj bi se postavil jednotin dom? če so to našli ali ne, naj se vendar oglasijo v glasilu in naj povedo, kaj so mislili takrat, ko so glasovali, da se gradi jednotin dom v Elyju, Minnesota. Rad bi vedel, kaj zdaj mislijo, ko protestirajo sami proti sebi in svojim sklepom! Ako pa sami ne protestirajo, pa naj se oglasijo v Novi Dobi in naj povedo članstvu JSKJ zakaj so glasovali za graditev jednotinega doma v Elyju, Minnesota. Moje mnenje je, da naj se postavi jednotin urad na Elyju, Minnesota, kot je sklenila zadnja konvencija. Glavni odbor je po navodilu in naročilu konvencije, ki je najvišja oblast v organizaciji, pričel s pripravljalnimi deli, nabavil zemljišče, načrte, itd., zdaj pa naj se to ustavi in jednotin dom zgradi drugje ali pa nikjer. Na eni strani priporočajo varčnost, tisti ki protestirajo proti gradnji doma, na drugi strani pa se ne menijo za stroške, ki jih povzročajo. Zadnja konvencija je g stala precejšno vsoto denarja, k toda njenih sklepov ne vpošte- ^ vamo. čemu je bilo potem tre- n ba konvencije? Zdaj bomo } imeli stroške, da obdržimo ali y porušimo tisto, kar je zadnja [v konvencija sprejela z veliko j j večino. Potem pride vprašanje, t kam ga hočemo djati, jednotin 1. dom namreč. Godilo se nam bo t kot v pripovedki tistemu kme- s tu, ki je za življenja prestavil 1 mejnik v sosedovo zemljo, pa 1 je po smrti hodil nazaj, nosil j težki kameniti mejnik na plečih j in vpil, kam da naj ga postavi ; i mimo je prišel pijanček, ki je 1 bil po rujnem vincu zgovoren, r pa mu je rekel, naj mejnik pač 1 enostavno tja postavi, kjer ga s je vzel. Pravljica pravi, da je i pijanček s tem navodilom rešil trpljenja prestavljalca mejni- ; kov. Odkod se bo nam -pokazal 1 kdo, ki nam bo povedal, kam ] naj postavimo naš dom? In ako ga ne postavimo, kdo bo povr-. nil stroške, ki so že nastali s pripravami za graditev doma, ki znašajo že več tisočakov? Zakaj si je članstvo napravljalo stroške s konvencijo, če ne !vpošteva njenih sklepov? Zakaj društva pošiljajo na konvencijo delegate, če jim ne zaupajo? Zakaj članstvo ne pošlje na konvencijo take delegate, da bi vsem ustregli in za vse prav napravili? Vprašanje 1 seveda nastane, kje na svetu bi dobili take delegate, da bi vse' zadovoljili! Jaz bi jih rad videl in poznal,! Delegati so se na zadnji kon-j1 venci ji z veliko večino izrekli zato, da se potreben jednotin urad zgradi na Elyju, Minnesota, kjer je bila naša Jednota . ustanovljena in kjer je vsaj če-. trtina prebivalstva včlanjena v ? JSKJ. Ely je sicer majhno me-_ sto po številu prebivalstva, kaj-^ ti šteje le okoli 6,000 prebival-. cev, toda je veliko po številu i članstva JSKJ. Po mojem mnenju je ravno zdaj najboljši čas za zgraditev lastnega urada za Jednoto, ker je vse poceni. Stavbišča so cenejša kot v dobrih časih, delavci so cenejši in materijal je cenejši. Ko se časi izboljšajo, bo vse to dražje, pa bo zopet prišel ta ali oni in bo vpraševal, zakaj nismo postavili jednotinega urada takrat, ko je bilo poceni! Glavni odbor je ravnal pravilno, da je vpošteval sklep in naročilo konvencije in je šel za graditev urada takoj na delo. Jednota potrebuje večji in primernejši urad in če ga ne bomo zgradili, bomo pač morali plačevati višjo najemnino zla druge prostore, dasi morda še ne bodo povsem odgovarjali svojemu namenu. Pri tem pa bi morali tisti, ki na vso sapo protestirajo, pomisliti, kaj naj se stori s tistimi štirimi tisočaki, Ki so že izdani za zemljišče in druge priprave za gradnjo urada. Od kupljenih lotov bo treba plačati davke in obresti od štirih tisoč dolarjev že tudi nekaj znašajo, in kaj bomo s tistim stavbiščem, če ne gradimo urada? Društvo Triglav, št. 144 JSKJ, v Detroitu, Mich., je zato, da se jednotin urad zgradi na Elyju. Minnesota, tam, kjer je zaključila zadnja konvencija. Kdor je v resnici za napredek Jednote, mora bili podobnega mnenja. Jednota rabi večje in boljše prostore, v lote in druge predpriprave, ki so se po naročilu konvencije izvršile v svrho graditve, je pa že vtak-| lijenih štiri tisoč dolarjev, če bi bilo po mojem, bi bil že vogelni kamen postavljen in članstvo bi bilo v par mesecih zadovoljno in ponosno, da ima za nizko ceno primeren urad za poslovanje organizacije. John Klobuchar. TRIJE BEDAKI (Angleška narodna pripovedka) Nekoč sta živela kmet in njegova žena, ki sta imela hčerko, kateri je dvoril neki gospod. Vsak večer je prihajal k njej na obisk, ostajal pri večerji in hčerko so pošiljali v klet po pivo. Tako je šla tudi nekega večera v klet po pivo. Ko ga I je natakala, je slučajno pogledala pod strop in zagledala sekiro, ki je tičala v enem izmed tramov. Pa si je mislila, da je silno nevarno imeti tamkaj sekiro, zato je rekla sama pri sebi: “Vzemimo, da bi bila on in jaz poročena in bi imela sina, pa bi ta dorastel v moža in bi prišel v klet po pivo, takisto kakor sedajle jaz,* pa bi mu padla sekira na glavo in ga Ubila, kako strašno bi bilo to!” In je sedla, postavila svečo na vrč na tla, in se začela jokati. Ljudem v hiši se je kajpak zdelo čudno, da tako dolgo nataka pivo, in mati je odšla v klet, da bi videla, kaj je z njo, i pa jo je našla objokano na sto- 1 lu, a pivo je teklo po tleh. “Ali, } - kaj se je zgodilo?” je vprašala ; mati. | » “Oh, mamica!” je odgovorila deklica, “recimo, da bi bila po-■ ročena in bi imela sina, pa bi ta 2 dorastel in prišel v klet po pivo, - pa bi mu padla tistale sekira - na glavo in ga ubila, kako stra- - šno bi bilo to!” “Draga moja, kako strašno ' bi bilo to!” je odvrnila mati, * sedla poleg hčerke in pričela z ® njo -.-red jokati. Nekaj časa ‘ nato se je očetu čudno zazdelo, e zakaj se onidve ne vrneta, in • je odšel v klet, da bi sam pogledal. kai je z njima, pa aU L" sedeli tamkaj objokani, a pivo li je teklo čez in čez po tleh. n “Kaj bi utegnilo biti?” je de* jal. a “Glej,” je rekla mati, “tisto-le grozno sekiro tamkaj le. Le v pomisli, da bi bila naša hčerka 3- in njen dragi poročena in bi j- imela sina, pa bi ta dorastel in 1- j prišel v klet po pivo, pa bi mu lu j padla sekira na glavo in ga 'ubila, kako strašno bi bilo to!” “Draga, draga moja, strašno bi bilo to!” je dejal oče, sedel poleg njiju in se pričel jokati. Gospodu je že presedalo biti samemu v kuhinji in je odšel nazadnje tudi sam v klet pogledat, kaj počenjajo tamkaj, pa so sedeli vsi trije jokaje drug poleg drugega, a pivo je teklo čez in čez po tleh. Stekel je in začepil pivo. Nato je dejal: “Kaj počenjate tukaj vsi trije, sedite in jokate in pustite, da teče pivo čez in čez po tleh?” “Oh!” je izpregovoril oče, “poglej tistole grozno sekiro. Recimo, da bi ti poročil našo hčerko in b'i imela sina, pa bi ta dorastel in prišel v klet točit pivo, pa bi mu padla sekira na glavo in ga ubila!” In pri tej priči so pričeli vsi še huje jokati nego poprej. Ali gospod se je zagrohotal, se iztegnil in izdrl sekiro, rekoč: “Prepotoval sem dosti milj ali še nikoli nisem naletel na tri večje bedake nego ste vi; sedaj pa odrinem na novo na pot in ako bom mogel najti tri večje bedake od vas, se vrnem in poročim vašo hčerko.” Poslovil se je in odpotoval. Osta-vil jih je in vsi so se jokali, ker je bila deklica izgubila svojega dragega. Tako je odšel po svetu in prepotoval dolgo pot. Nazadnje je dospel do kolibe stare ženice, kjer je rastlo na hišni strehi nekaj trave. In starka je poizkušala pognati svojo kravo po lestvi do trave, a ubogo ži-vinče se je plašilo te poti. Tedaj je vprašal gospod starko, kaj dela. “Kaj,” je odvrnila, “poglejte tam tisto krasno travo. Prizadevam si, da bi spravila kravo na streho, da bi jo popasla.” “Oh, ti uboga, stara neumnica!” je vzkliknil gospod, “travo moraš pokositi in jo zmetati s strehe kravi.” No, ta ženska je bila veliko budalo. In gospod je hodil in hodil in je prispel pod noč do gostilne. Krčma je bila polna ljudi in moral je spati v sobi z drugim potnikom. Ko sta zjutraj vstala, je bil gospod presenečen, uzrši svojega tovariša, ki je obesil svoje kratke hlače na ročaj omarice in tekal po sobi, prizadevaj e si, da bi skočil v hlače. Poizkušal je na levo in desno, a ni mogel tega napraviti. In gospod se je čudil, čemu počenja to. Nazadnje jo prenehal in si z žepno rutico obrisal obraz. “Prijatelj,” je dejal, “hlače so najbolj nerodna stvar, kar si jih je kdo izmislil. Vsako jutro porabim celo uro, da skočim vanje in se tako zelo raz-grejem! Kako opravite vi s svojimi?” Tedaj se je gospod zagrohotal in mu pokazal, kako je treba obleči hlače. In tovariš mu je bil nad vse hvaležen, rekoč, da se česa takega ne bi nikoli domislil. To je bilo po tem takem drugi velik bedak. Nato je gospod odpotoval dalje. Prišel je do neke vasi. Zunaj vasi je bil ribnik in krog in krog ribnika gruča ljudi. In ljudje so imeli grablje, metle in vile ter dregali z njimi po ribniku. Gospod jih je vprašal, kaj da počenjajo. “Kaj,” so kričali, “vzroka dovolj ! Mesec je pljusnil v ribnik in na noben način ga ne moremo spraviti ven!” Tedaj se je gospod zagrohotal in jim velel, naj se ozro proti nebu, češ, da je v vodi zgolj odsev. Ali ljudje ga niso hoteli poslušati in so ga psovali in sramotili, da jo je odkuril čim brže je mogel. Tu je bila torej kopica bedakov, neumnejših od vseh drugih, in gospod je znova odpotoval domov in se oženil s kmetovo hčerko. o-------------- Kar ne raste in se ne razvija, to propada. Skrbimo, da bo J. S. K. JednQta neprestano rast-•a! Kaj sta doživela pred sto leti dva Slovenca v Ameriki Dva Semičana, stara triindvajset in petindvajset let, krošnjarja, sta prepotovala pred približno sto leti del Nemčije. Tam sta se pa odločila za potovanje čez veliko lužo, nakupila raznega blaga in se vkrcala v Bremenu na ladjo, jadrnico. Za prevoz s prehrano sta plačala 84 florintov. Iz Cincinnatija, kjer sta se naselila, sta opisala v obširnem pismu svojcem potovanje in prve vtiske bivanja v Ameriki. Njihov prevoz čez morje je trajal polnih osem tednov in pet dfti. Vsekakor je zanimivo čitati o tem danes, ko preplovejo luksuzne morske palače morje v treh, štirih dneh in je še krajše potovanje po zraku vprašanje bližnje bodočnosti. Pisma, ki jih je objavila v nemškem prevodu takratna “Carniolia” (1. 1840.). vsebujejo naslednje: “V petek pred vnebohodom sta se vkrcala v Bremenu za Ameriko dva Semičana in se kot pobožna Kranjca priporočila Mariji in vsem svetnikom, da bi jima bili spremljevalci in pomočniki v sili. Že prihodnji dan je nastal silen vihar, ki je trajal od sobote zjutraj do torka zvečer. Ob binkoštih je bilo lepo vreme, takoj nato pa je bilo morje tako viharno, da so že vsi obupali. Od 132 potnikov na ladji je bilo samo dvanajst delno zdravih. Tudi naša dva Semičana sta obolela, a sta bila čez dva dni zopet na nogah. Na dan sv. Trojice je postalo morje zopet mirno in sta opazovala naša potnika v njem kaj čudne reči in živali, še večkrat so bili silni viharji. Nekoč je bil vihar tako silovit, da so morali mornarji zviti jadra in je pri tem neki mornar padel v valove, ki so ga takoj zakrili. Ladjo ie gnalo kakih dvesto milj nazaj. V soboto po Petrovem jim je prišla naproti ameriška ladja “Louis” in sporočila, da je zemlja blizu. V nedeljo na Urhovo so zagledali kopno in vrgli sidra. V ponedeljek so se izkrcali, prišli za dva dni v karanteno in nato nadaljevali pot z ameriško ladjo v New York, kjer so jih Amerikanci in Nemci veselo sprejeli. Glede prvih vtiskov in življenja v Ameriki sta pisala podjetna Semičana nastopno: V New Yorku sva ostala dva dni. To mesto je zelo veliko in bogato. Samo parnikov je tristo, drugih jadrnic pa nad tisoč. Nato sva šla krošnjarit izven mesta. Kako hudo nama je bilo, ker nisva poznala nobenega človeka in se nisva mogla z nikomer raz-govarjati, nikomur odgovarjati! Sedaj pa nekoliko o ameriški zemlji. Zemlja je zelo lepa in dninar živi tukaj bolje kakor pri nas gospodar, kmet boljše kakor pri nas trgovec. Tukaj ni nobenih knezov, grofov in baronov, temveč so samo meščani, kmetje in duhovniki. Tudi ni posebnih dajatev. Krošnjarji so svobodni, ne potrebujejo potnih listov in dovolilnic in smejo z vsakim blagom krošnjariti in tržiti izven mesta. Mnogo je Evropcev, ki sc se tod naselili. Tudi je tu nekoliko zamorcev, ne mnogo, ki so zelo prijazni. Kmet nosi tu boljšo delovno obleko kakor pri nas gospoda. Plače dobiva hlapec 24 florintov na mesec, obrtnik 2 forinta 30 krajcarjev na dan. čevljar, krojač, zidar in kovač zasluži jo dnevno tudi 4 do 6 forintov. Tukaj ni vasi, kakršne so pri nas. Ako je le deset hiš skupaj, že veljajo za mesto. Velikih gozdov ni, kmetje so raztreseni in drug od drugega oddaljeni po četrt, pol in eno uro. Dežela je zelo topla, sadja obilo, kakor hrušk, jabolk, breskev in še drugih vrst, ki jih pri nas ni. Funt sladkorja velja tukaj pet krajcarjev. Sadje se lahko povsod trga in uživa, vsak kmet ga ponuja. V začet- ku nama je šlo zelo slabo, ker še nisva znala jezika; sedaj sva se ga pa toliko naučila, kolikor ga potrebujeva za vsakdanji promet. Zdaj sva že enajst tednov tu in še nisva videla drugačnega kruha kakor belega, ki ga uživajo namazanega z n maslom in medom. Kavo pije- k jo vsak meščan, kmet in dela-1 vec trikrat na dan, meso je. pri z vsaki jedi, ribe le ob petkih. [I Trava rase više kakor pri nas j i žito. Žito raznih vrst se pride- i luje tu z majhnim trudom. Ako s bi tukaj delal kmet s svojimi * posli šet let tako trdo in vztraj- s no kakor pri nas, bi imel vsega 1 dovolj za vse svoje življenje, i Živina se pase tukaj dan in noč 1 brez pastirjev in ker ni tatov, i; ima lahko vsak kmet svoje j 1 orodje nezaklenjeno. Kmetje^ so tu bogatejši kakor pri nas '< graščaki. Kmet ima dvanajst . in celo dvajset konj, osemdeset 1 do sto glav goveje živine, se- 1 demdeset do sto svinj, ki jih ni : treba pasti, niti krmiti, ker se * same pasejo po gozdovih. 1 Kmetje imajo po petsto do ti- ' soč, pa tudi do tritisoč oralov zemlje, ki se plača tukaj pri Cincinnatiju no 2 forinta oral. 1 Ako hoče kdo'petsto angleških milj dalje naprej, dobi samski 1 človek stošestdeset, oženjeni pa šesto oralov zemlje brezplačno. Tukaj kujejo srebrn in zlat denar, imajo pa tudi papirnatega. Največji srebrni novec se imenuje dolar in ima veljavo 2 forinta, pol dolarja je 1 forint, najmanjši novec je eden in pol krajcarja ter se imenuje one cento. Trikratna jed s prenočnino velja 1 forint 45 krajcarjev, toda kaj je ta znesek v primeri z zaslužkom! Kmetje dajejo tudi preskrbo, kar je cenejše kakor v gostilnah. Sporočava vam, da sva potovala iz New Yorka v Clibeta-nijo, Philadelphijo, Bethlehem, Baltimore, Columbijo, Lancaster, Pittsburgh in še skozi razna druga mesta; dospela sva do L mesta Mariete, odkoder sva se • prepeljala, ker nisva mogla na-1 prej peš, po vodi v dveh dneh - do Cincinnatija, dasi je mesto ■ oddaljeno tristo angleških milj. • Od New Yorka do Cincinnatija ’ znaša razdalja 772 angleških , milj in prevladuje tod angleški - jezik. Obleka je silno draga. Par škornjev velja deset do - dvajset goldinarjev in tudi več, - suknja petdeset, srajca štiri, ' hlače iz navadnega blaga dva-) Inajst do osemnajst goldinarjev. • Nedelje in prazniki se praznu-’ jejo z večjo pobožnostjo kakcu v evropskih deželah. Take dni ni godbe in se ne opravlja niti i najmanjše delo. Počivajo tudi ! prevozniki, četudi je tovorjenje |še tako nujno. Obstojajo razne j verske sekte, vendar je povsod i tudi krščanska katoliška vera in v vsakem mestu so tudi katoliške cerkve. Sporočava vam j nadalje, da sva 3512 ur (milj) oddaljena od vas, namreč od j Cincinnatija do Semiča, in je ■ tukaj osem ur pozneje dan kakor pri vas. Kadar imate vi noč, • imamo mi dan in obratno. Ame- ■ rika je natančno tam, kjer pri - vas ob kresu zahaja solnce. i Ladja, ki nas je pripeljala iz •jEvrope v Ameriko, je imela to->|Vor 70,000 stotov in 132 oseb. ■ — G. Friderik Baraga, misijo-i nar, je odpotoval sedaj v Missouri, osemsto angleških milj ) odtod, da bo poučeval in izpre-. obračal divjake. R. D.” (Po “Jutru.”) i o------ , | VZROKI NEZGOD Največ smrtnih žrtev zahte- • vajo prometne nesreče, takoj za i njimi pa pridejo padci. Mnogo ■ ljudi se ubije ali smrtno poško- - duje pri padcu na nerodnih ali - slabo razsvetljenih stopnicah, - pri padcu z lestev in celo v ko-. palni banji. Vedno večja raba - električnih priprav tudi zahteva - mnogo smrtnih žrtev. Mnogo i oseb je bilo že ubitih od elektri • - ke, ki so držale eno roko na vod-3 ni pipi, z drugo pa so skušale , prižgati ali ugasniti električno - žarnico. niti niso pozvani od katerekoli strani, da vlože brezposelne prijave. Zato naj oblast ukrene, da se takoj ukine prodaja mrliških spisov. Spise naj pišejo zgolj živi brezposelniki! Tpkisto so razni izumi mrličev in ni prav, da služijo mrliči še1 po smrti, in niti ne veš, ali sploh pritrjujejo, da se na njih račun širi kriza in brezposelnost. N. pr. Edison in žarnica. Edison je mitev in preskrbljen in ne potrebuje žarnice. Vendar žarnica še dela in služi in če ne bi bilo žarnice, bi lahko nešteti imeli dela m zaslužka, da iz petroleja ali česarkoli izumijo žarnico; in bi jo izumili ali je ne bi, tako ali tako, vsekakor bi bili zaposleni. To je jako umazano! Ti v grobovih preskrbljeni buržuji silno škodujejo položaju. Pravijo, da so nesmrtni. Res so — toda ne bi smeli biti! Saj še za one ni kruha in posla, ki so živi. Zaradi teh nesmrtnikov in njih zbranih del in raznih izumov je toliko krize in brezposelnosti na svetu! Zdi se mi, brezposelnost in kriza bi se znatno omilili, če bi se prepovedali, komur nista resnično potrebni. Brezposelnih in onih v krizi je ne vem koliko. Ne vem koliko pa je tudi onih, ki se ponašajo, da so, pa niso, in jih mnogo živi samo od krize in brezposelnosti in je to poklic sam zase. To ni lepo! In bi bilo prav, ako bi oblasti predpisale predhodno odobritev za izvrševanje brezposelnosti. Da se zabrani šušmarstvo, bi moral imeti vsak pravični brez-poselnik patent za brezposelnost. Pa bi se mu lahko predpisalo še kaj davka patent. Ta davek bi se lahko porabil za marsikaj. V zvezi s krizo in brezposelniki se večkrat pohvalno omenjata tudi sneg in ljubo nebo. Toda so pomisleki. Mislim, sneg in ljubo nebo ne spadata med modre besede. Le začasno, dokler se brezposelnost in kriza še ne marata umakniti modrini besedam, samo začasno torej in samo ta čas se tudi Ijub^piu nebu ne da braniti, da vm(f8 posega s snegom. Dasi ni prikrivati, da je sneg nekoliko dražje in negospodarsko sredstvo! Kajti je sneg prav za prav le škoda na cestah in strehah in drevju in obuvalu in zdravju in železnicah in prometu in živilskem trgu. Seveda, sleherna škoda nudi tudi zaslužka. To je res! Toda je zaradi načela obžalovati način! Ljubo nebo, ki nam pošilja sneg, nam bi lahko drugi pot recimo še okna pobijalo in peči podiralo, da bodo steklarji in pečarji imeli zaslužka v teh časih krize! Ljubo nebo zmore marsikaj. Daljnje-mu vzhodu je ljubo nebo naklonilo vojno. Vojna daje vsemu vzhodu posla. Ako bo ljubo nebo hotelo in se bo zavlekla, še mi na daljnem zapadu bomo deležni njenih dobrot, še nam se bo dvignil izvoz koruze, lesa, premoga, suhih češpelj, čebule in vojne industrije in bomo, ako Bog da, še vsi vojni dobičkarji, kar bi bilo jako želeti. Toda je iz razloga krščanske morale jako obžalovati vojno in šipe in peči in sneg in se lahko primerjajo tudi kakršnekoli diplomatske zamere. Zato bi tudi ljubemu nebu priporočali zgolj modre besede. Modrih besed ne bo nikdar dovolj. Sploh z modrimi besedami ne kaže skopariti nikakor ne! Tn bi morebiti šlo in bi se morebiti priredil kak cvetlični dan za modre besede. In ni dvoma, nego je upati, da bi se nabralo modrih besed toliko, da bi zalegle ne vem do kdaj! Tačas pa bo krize konec in brezposelnosti. Gotovo je bo konec. Ne dvomim, da je bo vsekako prej konec kakor modrih besed. -—o--------- ČVRSTA RASA Američani so v splošnem vzeto še čvrst' in zdrav narod. Pri ljudskem štetju lota 1930 so našteli v Zedinjenih državah sko-ro 4,000 oseb, ki 90 bile stare sto let ali več. Maurice Renard: ČAROBNA PALICA Lepega solnčnega opoldne v novembru 1912 je potrkal na vrata skromne kmetije v okolici Soissonnaisa redovnik v obrabljeni halji in velikih okovanih čevljih. Njegov obraz je bil veder in nasmejan in izpod gostih obrvi so se mu veselo bliskale vranje črhe oči. Obril se ni bil že nekaj dni; ščetine, ki so mu poganjale po licu, ga niso delale baš lepega. Ko ni dobil odgovora, je še enkrat trkal z gorjačo: “Hej, očka Cruet!” Vrata so se napol odprla. V veži se je pokazal nezaupljiv obraz. Redovnik je snel svoj starinski klobuk in si ga začuden po-držal nad glavo. “Crueta ni več tu?” je vprašal presenečen. “Ne,” je odgovoril čemerni možak. “Že od lani ne. Zdaj sem jaz lastnik kmetije.” “Tedaj ste vi gospodar,” je povzel prišlec čez čas, ko ga je prva osuplost minila. “Upam, da mi malo postrežete, kakor mi je vselej oča Cruet. Jaz sem usmiljeni brat Fedat. Vsaki dve leti hodim tod okoli in pobiram milodare.’ ’ Kmetov obraz se je še bolj zmračil. “Nismo imoviti,” je zagodr-! njal. “Ne prosim vas denarja,” je ugovarjal usmiljeni brat. “Navadno sem se oglasil samo na krožnik juhe. Ali se srdite?” Govoril je v narečju z naglasom, ki je zbujal zaupanje. Iznenada se je zasmejal. Stopite noter,” je rekel kakor da mu je žal prejšr besed. “Vem, kdo ste; pripovedovali so mi o vas.” Odmaknil se je od vrat in zaklical: “Felipita!” Brat je stopil čez prag. Zagledal je žensko, koščeno in čemerno, z nemirnimi očmi. Ne merl^č se žM ttgpHjltzni sprejem, je gost dobrodušno pozdravil: “Dober dan, mamka! Toda dovolite: kako vam je ime?” “Barquenois,” je odgovoril mož. “Gospod brat bo z nama pri obedu,” se je obrnil k ženi, zaman se trudeč, da bi prikril zlovoljnost. Zena se je hotela opravičiti. “Da sem vedela, bi bila . . “Nikar!” je prijazno zavrnil gost. “Kar bo, bo dobro. Zelje ali repa, pa čaša vode—evo, to je vse.” “Federic, pojdi na vodnjak po vodo, vedro je prazno.” “Na vodnjak!” se je začudil brat. “Ali ne hodite nič več na izvirek ?” “Minulo zimo je usahnil,” je odvrnil Barsuenois. “Najbrže zaradi usedanja zemlje. Zato hodimo po vodo na vodnjak, več ko 50 metrov daleč.” “Vidite,” je vzkliknil brat Fedat, “sam ljubi Bog me je poslal! Poiščem vam vodo! Gotovo je kje pod zemljo, nemara celo v bližini, na dvoHšču, .na vrtu.” “Morda!” je skomignil Bar-luenois in posilil obraz na re-žaj. “Saj res, pravili so mi nekaj, da znate, s paličico odkriti vodo.” Vzel je vedro in šel ž njim. “Hm,” je menil brat in se obrnil h gospodinji, “vaš mož se mi vidi nekam čudfen. Ali je bolan? Ne? Slaba letina?” “Še ne preveč,” se je izmaknila vprašanju. “Rekli boste, da se vtikam v stvari, ki mi niso nič mar, je nadaljeval brat. “Toda glejte, povsod, kjer se oglasim, sem kakor domač; in moji nasveti niso ravno slabi.” “O, verjamem, gospod . . .” “Človek ne sme biti slabe volje, to dobri Bog zameri. Kaj mu je? Skrb? Ah, vse se prenese, samo da je ljubo zdravje . . .” “Sitnosti smo imeli,” je zamrmrala. “In ne majhnih. Čudim se le, da vam še niso ničesar povedali. Iz Saugevilla ste Fr. ž.: Brezposelnost in modre besede Kriza in brezposelnost se rešujeta s polno paro in ju rešuje modra beseda, govorjena in tiskana, kar je jako’ hvalevredno, Ni tajiti, nikakor ne, da se zadeva giblje dokaj razveseljivo. Marsikaka beseda nam že vzbuja radostno nado, da bodo slej ali prej vsi, ki so v krizi in brez posla, rešeni kakorkoli. Morebiti z draginjsko doklado in z rodbinskimi poviši in ne vem, ali so že prejeli prijave, ki da jih morajo izpolniti v točkah 1—11 in jih lastnoročno podpisati in morata za resničnost jamčiti s svojima j lastnoročnima, podpisoma tudi še druga dva brezposelnika, aktivna ali upokojena. Tako bi bil storjen prvi korak, da v brezposelnost pride1 vsaj red. Pa bo tudi brezposelnost koj nekoliko manjša, ko bodo brezposelniki zaposleni s pisanjem prijav in zbiranjem potrdil in podpisov in jih bodo morali nositi kamorkoli. In smo čuli in čitali še drugo modro besedo: naj poleg gospoda soproga ne služi še gospa so pr'oga. Zaslužek obeh zakoncev da ni v prid krizi in brezposelnosti nikakor ne. Nego naj služi le eden, soprog ali soproga, drugi pa naj doma dela gospodinjstvo. Pa si bosta prihranila služkinjo in bo lahko služkinja šl-1^ tja, koder je poprej poslovala soproga, če jo bodo marali, in bo potem pomagano vsem — mislim in želim, d? bo. Takisto je jako umestna beseda, da se naj zasebnim in javnim nameščencem strižejo plače in so tudi nameščenci .zadovoljni. Oddehnili so se: Odslej nam ne bo več plačevati pufov in bodo odslej trgovci in obrtniki lahko živeli, od česar bodo hoteli. Kmet pa se bo valjal v blagostanju in se redil in redil, ker bo lahko vse pridelke sam snedel, ko ne bo nikogar, ki bi mu jih hotel zamenjati za zavržene novce. Brezposelnike bo vsekako veselila ta beseda in jim bo prinesla, ako ne kruha, pa vsaj tolažbo, da se je tudi zasebnim in javnim nameščencem pristrigel želodec. Ta tolažba jim bo v veliko moralično oporo. In je silno modra tudi ona beseda, da je treba štediti in reducirati, kajti bo brezposelnost potem še večja, kar ne bo ostalo brez ugodnega vpliva na druge. Pa soi še druge besede, ki bi se dale modro povedati in v korist stvari. N. pr. beseda zastran dv6jne-ga zaslužka. Prav je in v redu, da se prepove dvojni zaslužek. Nekateri na primer sede v pisarnah dan 1 za dnem vesoljnih predpisanih osem ur, pa jim še ni dovolj in gredo in sede še preko teh osem ur v kavarni in sede še nadaljnje štiri .ure ali osem ur ali vso noč in naporno in v potu svojega obraza mlatijo tarok in služijo' bridke peneze! Ne rečem; nekateri so more-! biti potrebni. Tudi ako so, ne bom jih zagovarjal. Toda so gospodje, ki očitno nimajo potrebe, in je nimajo prav čisto nič. Pa se le silijo v dvojni zaslužek! To ne bi smelo biti nikakor ne! N. pr. je dr. Prešeren. Jako udobno je pokopan in preskrbljen. Pa vendar še služi in prodaja svoje pesmi, vsako leto drugačno izdajo. Mar je to prav? In so še drugi. Sijajno se jim godi na onem svetu, s svojimi spisi pa nelojalno delajo konkurenco živim brezposelnikom. In je žalibog tudi Cankar med njimi, ne vem, ali se to strinja z. njegovim hlapcem Jernejem! Ne vem, koliko je vseh brezposelnih, namreč živih. Njih število ni zanesljivo, dokler niso vložene prijave in bo vsaka prijava sopodpisana od dveh zanesljivih brezposelnih in bodo pregledane in preštete. Toda naj jih je ko-likorkoli — mrliči jim ne bi smeli odjedati kruha! Mrliči so jako socialno preskrbljeni. Mrliči prišli, ne? Ali vam tam niso govorili o nas?” “Ne.” “Orožniki so naju nadlegovali .. . Spomladi je bil v okolici umorjen neznan moški. Imel je polno torbo zlata in bankovcev, ki je izginila. Frederic je bil obtožen, da ga je oplenil in ubil. Prišli so k nam in nam pretaknili vso hišo. In' kolikokrat sva morala v mesto k zaslišanju! Pa konfrontirali so naju, kakor se pravi. Vidite, brat, to nama je zagrenelo vse dni, ki so nama še namenjeni.” -Res? Kaj takega!” Dobri brat je sočutno zmajal z glavo. “Frederic prihaja. Ne povejte mu, da sem z vami o tem govorila.” Barquenois se je vrnil in postavil polno vedro na ognjišče. “Ali ne bi hoteli čaše vina?” se je žena obrnila k gostu. “Hvala. Vina ne pijem.” Redovnik je bil prijeten gost. Jedel je z velikim tekom, vmes pa se je neprestano šalil in smejal. Burquenois in njegova žena sta ga poslušala brez besed. Nič ju ni moglo razvedriti, toda neutrudljivi gost si ni dal vzeti dobre volje. Tako je minilo kosilo. Brat Fedat je prvi vstal izza mize. “Naprej, na delo!” Odprl je vrata na vrt; majhna, ograda s sočivjem in sadnim drevjem ter nizkim leskovim grmom. Barquenoiseva sta hodila za njim. Z velikim žepnim nožem si je odrezal iz rogovilastega grma vitko vejo in ž nje skrbno obral liste. “S tako vejo?” je vprašal Barquenois. / “Da. Stvar je kaj preprosta. Kakor hitro pridem s palico do kraja, kjer je talna voda, se mi jame vrteti v rokah.” “Nu, to bi pa res rad videl!” “Ne verjamete? Povedal vam bom takisto, ali je v vaši zemlji kaj kovinastih predmetov in zlata! Nič čudnega bi ne bilo; nekega dne sem odkril star kovčeg, poln zlatnikov, jedva dva metra globoko!” “S tako palčico?” se je začudila žena. ‘S palčico, ki jo urežem kjerkoli.” “Čujte,” se je zdajci oglasil kmet. “Te stvari mi niso nič kaj po godu. Zde se mi kakor čarovnije, ki ž njimi zabavajo ljudi v cirkusu.” “Nikakor ne!” se je branil redovnik in se veselo smejal. “Poglejte, zdaj začnem. Ah l&J stavite, da najdem vodo v J j smeri ?” , i Kmet ga je zgrabil za “Ne!” je velel osorno. maram. Še za norca da 1 jj imeli!” , “Kakor želite!” je VZSJ brat in vrgel palico stran. ^r, da! . . . Toda do svidenja, dveh letih, kaj ne? Dotorej • j morda premislite!” t)o- ;0. 4 Segel jima je v roko in se slovil. . 7n ' Barquenoiseva sta gle *^ ^ njim, dokler jima m vWiwu gozdu izginil izpred oči. ; JI »S« Dve uri nato se je P°J’aVjvJ ^ krčmi. Za mizo sta sede a * Ch orožnika, ki sta takoj, °' J °li§ ga zagledala, vstala in ga s j «rti; ljivo pozdravila. , r, ' “Nu, kako gospod «aC j nik?” “Imamo ga,” je odvrtjH c ^»col devni redovnik ter odloži 1 ižka “Baquenois je morilec. Torbi ^ zakopana na vrtu.” ; ° j' J$i Vsi otroci članov J- S- % note bi morali spadati v v , ^ . Rici oddelek iste organize ‘Ve. 'vsk i Pe ■t ^ivi Skupna potovanja kraj, j . Ako ste namenjeni kmalu v . enelflU«ni v Vašem interesu, da se pridruži pjjite n v,*, naših božičnih skupnih potovanj-po nadaljna pojasnila. fjL Denarne P ° » • 'j' *.*-»« j, £ Mi pošiljamo denar v stari kr po brzojavil, v dinarjih, lirah Sedaj so cene sledeče: j00 j! ™ za $ 3.00 170 din. za $ 5 l° 200 j!, . za S S.00 300 din. za 30» :|r Ul\] za $10.00 610 din.; za za $30.00 ...1250 din. •za $26.75 jq0O I za $50.00 3250 din.jza $s2*50,“"opU*t. ^Vfc Pri večjih zneskih sorazmeren P .jc b t Prejemnik dobi denar od svoj1^ ^ vsakega odbitka. , t hi Mi pošiljamo denar že nad I3 . je šlo skozi naše roke in to brez v s|oV»*e L Vsa pisma in denurna nakazila v- Q LEO ZAKRAJŠEK Ut s] General Travel Service ^ V ^ , Scccnd Avc., N« 1:559 ISKOVINl od najmanjše do največje z* društva in posameznih izdeluje lično moderna slo: venska unijska tiskanj Ameriška Domovin3 6117 ST. CLAI R AVE-CLEVELAND, Po ki! zor roja KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske pesle — sc zaupno obrnite na nas in postreženi boste točno in pošteno kakor ste bili prej pri Sakser-ju. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (Frank Sakser) 216 W. 18th St., New York, N. Y. GLAS NARODA ‘ids k h\ to fe • vt s It *joč % test w >»ta % *il NAJSTAREJŠI NEODVJS SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI Je najbolj razširjen list v Ameriki; donaša |b0ijS» uje svetovne novosti, r,a7}C)BJ0' izvirna porofilla iz st»r® v0d# vine; mnogo šale ln P ,gV, romanov najboljših plsftte SUJ**1' Pošljite ln pričeli ga bomo Poi Vsa pisma naslovite °*' GLAS NAROP^. 216 W. 18th St.. N«w Y*rk' n EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH & North American Trust bank* 6131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Ima premoženja skoro $6,000,000.00 Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov Zedinjenih in tudi iz Kanade ln od drugod. Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali kam u‘“"0d&, pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnega ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta. 10 Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kaplta $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagateljem- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAD VSE LJUBLJENEGA NEPOZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA ANTONA SHIROLA IN 0te' efl ki je preminil 1. novembra 1931. Ljubljeni soprog in skr^zl!„.. leto je že minilo, kar si ss za vedno poslovil od nas, toda P nc boš nikoli. Težak udarec je bila za naji Tvoja nenadna in rane še vedno krvave, dasi v duhu še vedno živiš mea v Cvetje, ki krasi Tvojo gomilo, je zalivano s solzami 1jub^nb|jj tj3, najinih srcih bo živel Tvoj spomin, dokler ne prideva za Teo kjer ni več žalosti, trpljenja in ločitve. ^ Anna Shirola in Anton Shirola Jr., žalujoča soproga in s*° KEEWATIN, MINN., 1. NOVEMBRA 1932.