TRGOVSKI Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln totl se ▼ Ljubljani Uredništvo ln upravnifitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici fit. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani &t. 11.953. — Telefon št. 30-91. Leto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 21. oktobra 1933. štev. 120. Sodefa/OHgaspa-dacskiU stanov E \ Na zadnji konferenci trgovskih združenj v Zagrebu se je med drugim tud-i povdar-jala potreba večjega sodelovanja državnih oblasti z gospodarskimi stanovi. Potrebi tega sodelovanja sioer nihče ne ugovarja, kljub temu pa je tega sodelovanja zelo malo, naravnost mnogo premalo. Že v zakonodajnem delu ni tega sodelovanja niti v tej meri, kakor to predpisuje ustava in kakor to zahtevajo pozitivni zakoni. Tako n. pr. še do danes ni ne duha ne sluha o gospodarskem svetu, čeprav veljaven zakon zahteva, da se mora gospodarski svet sklicati. Ker ni gospodarskega sveta, zato tudi nimamo prave gospo-daa ske politike, zato trpi vse naše gospodarstvo in tudi državna Magajna škodo vsled neprestanega menjavanja osnovnih na-T'el naš© gospodarske politike. Tako je enkrat žitna trgovina prosta, drugič velja monopol, tretjič mešanica med monopolom in Prosto trgovino. Se jasneje kažejo vse zle posledice premajhnega sodelovanja gospodarskih stanov razni praktični zakoni. Tako je zakon o zabiti kmeta napravil velikansko zmedo na vsem našem denarnem trgu, ne da bi kmetovalcu dosti pomagal. Narobe mu je celo škodoval, ker miu je uničil njegov kredit. Uredba o posredovalnem postopanju, ki je zadala tako težak udarec poslovni morali, M enako izglodala čisto drugače, če bi pri niieoi izdelavi sodelovali tudi ljudje iz na-gospodarstva. A tudi; kriza našega oattarstva bi bila. neprimerno manj ostra, (’e bi obstojalo v resnici ozko sodelovanje državnih oblasti z gospodarskim i krogi. Še težje pa so posledice nezadostnega sodelovanja državnih oblasti z gospodarskimi krogi na polju zunanje trgovine. Brez vsega se more reoi, da bi bil naš izvoz neprimerno večji, če ga ne bi ovirale raane birokratične uredbe, če bi se upoštevale drago plačane izkušnje naših izvoznikov. Posebno vidne so zle posledice tega vseskozi nezadostnega upoštevanja praktičnih ljudi iz našega gospodarstva pri sklepanju trgovinskih pogodb. Ne samo, da 4'e k trgovinskim Pogajanjem mnogo pre-ma]o, ali skoraj nič ne 'pritegujejo naši iz-} °zniki in uvozniki, se jih navadno niti ne informira o vseh sklenjenih dogovorih. Tako so mogli naši izvozniki in uvozniki šele iz italijanskih listov zvedeti-: vse podrobnosti o določbah plačilnega sporazuma med dalijo in Jugoslavijo. Pri trgovinskih pogajanjih samih pa. se dogajajo še posebno velike napake in o tem je bila izgovorjena v skupščini naravnost 0'drešilna beseda. Ko so bile namreč v debati razne mednarodne konvencije in nted njimi tudi dodatna trgovinska pogodba z Nemčijo, je dejal poslanec Lazarevič med drugim to-le: »Naš interes je bil, da sklenemo čim Ugodnejšo pogodbo in da zagotovimo našim proizvodom čim bolj ugoden izvoz. Za-libog pa imamo ljudi, tako imenovane strokovnjake, ki so Sposobni za prav vsa vprašanja: in za finančna in za gospodarska •n sta trgovinska in za industrijska in za naše zunanje in notranje politike, kratka sploh za vse. Ce bi to bilo res, bi mogli biti na te strokovnjake kar ponosni, žalibog pa so *ias 'izkušnje prepričale o nasprotnem. Od osvobojenja pa do danes smo imeli več ko ^0 milijard škode vsled nesposobnosti te 4*še edino pooblaščene komisije, ki je 'Mno spo9obna, da sklepa pogodbe s karkoli državo.« Ne moremo rečti, koliko je točna trditev po-^nca Lazareviča o škodi, ki so jo povzroči ti naši vedno eni in isti strokovnjaki, 114 vsak na8in pa drži to, da bi bile vse trgovinske pogodbe za nas mnogo . lj ugodne, če bi vodili trgovinska pogajanja tudi praktični ljudje iz našega gospodarstva ne pa vedno le strokovnjaki iz raz- nih ministrstev, ki so dejansko le birokrati. Vendar je brez vsega jasno, da bo n. pr. lesni trgovec, ki že desetletja izvaža les v Italijo, ki do podrobnosti pozna vse težko-oe te trgov*ine, vse drugače varoval interese naše lesne trgovine ko pa birokrat, ki pride iz ministrstva in ki je daleč od vsega poslovnega življenja. Pa četudi bi bil res pravi strokovnjak, vendar bi bilo mnogo preveč zahtevano, če bi se od njega pričakovalo, da poleg spLošroih zunanje trgovinskih določil in načel pozna še do podrobnosti vsako panogo naše izvozne trgovine. Tudi od strokovnjakov se sme zahtevati le to, kar je človeško mogoče. Pritegnitev praktičnih ljudi iz gospodarstva k trgovinskim pogajanjem pa hi po- menila tudi velik dobiček za državno blagajno. Praktični gospodarski ljudje ne bi polagali glavno težišče na dnevnice, temveč na hitro dovršite v pogajanj, da bi se posli mogli čim preje pričeti. In enako ne bi bilo mogoče, da bi se vračali od pogajanj s samimi rožnatimi pogledi, če dejansko pri pogajanjih ne bi bil dosežen tudi resničen uspeh. (Premalo je sodelovanja državnih oblast* z gospodarskimi stanovi in pravilno je povdarila to zagrebška konferenca. Vse naše gospodarstvo trpi od tega premajhnega sodelovanja in to se zlasti vidi pri sklepanju trgovinskih pogodb. Ta izkušnja jo plačana žo tako drago, da bi se prav res megla že enkrat nehati! Vcedsedsto/ena seja iveze- bcywsUiU zdcuč&t*f V četrtek, 19. t. m. se je vršila v mali dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani III. seja zveznega predsedstva. Seje so se udeležili skoraj vsi člani predsedstva. Zvezni predsednik Josip J. Kavčič se je v svojem uvodnem nagovoru spominjal pri aeroplanski nesreči ponesrečenih lvana Žuraja, lesnega trgovca in načelnika sekcije lesnih trgovcev v Slovenski Bistrici in Antona Lušina, borznega sen-zala v Ljubljani ter nenadoma umrlega borznega glav. tajnika dr. Maria Dobrile. Navzoči so se v znak počastitve spomina pokojnih dvignili raz sedežev. Nato je podal predsednik Josip J. Kavčič poročilo o našem zunanjc-trgovinskem položaju in podrobneje orisal gospodarski položaj napram Nemčiji, Italiji in Avstriji. Zveza je po zvezni skupščini v Kamniku izvršila vse sklepe predkonference in skupščine. Spomenica, ki je bila odobrena na predkonferenci zveznih delegatov, je razposlana s spremnimi pismi vsem pristojnim ministrstvom, narodnim poslancem in senatorjem ter vsem stanovskim organizacijam v državi. Trgovstvo je s to spomenico hotelo vzbuditi zanimanje za upravičene težnje trgovstva pri vseh odločujočih činiteljih. Vprašanje krošnjarstva se je v poslednjem času nekoliko zganilo z mrtve točke. Kr. banska uprava je izdala stroge ukrepe proti krošnjarstvu in posečanju zasebnikov po potnikih. Zveza je v zvezi s temi ukrepi opozorila na krošnjarstvo in pose-čanje zasebnikov tudi komando žandar-merijskega polka v Ljubljani in jo naprosila, da odredi vsem orožniškim postajam najstrožji postopek proti krošnjarjem in potnikom, v smislu zakonskih določb in ukrepov kr. banske uprave. V davčnem pogledu je treba ugotoviti, da je državno gospodarstvo v stiski in da potrebuje večjih dohodkov. Vendar pa je v težki stiski tudi vse zasebno gospodarstvo, ki zato ne zmore pretiranih davčnih bremen. V poslednjem času se je poostril davčni postopek in nekatere davščine so se znatno povišale. V obrambo interesov davkoplačevalcev bi bilo potrebno, da se vse gospodarske organizacije združijo v skupno akcijo; ustanovila naj bi se pisarna, ki naj bi bila vsem gospodarskim krogom v davčnih zadevah na razpolago. Konec meseca avgusta je bila v Beogradu ustanovna skupščina Zve*e trgovskih združenj za področje beograjske in skop-ljanske zbornice in področij, ki gravitirajo na Beograd. Osnovanje te Zveze se je izvršilo po ideji, ki jo je dala srbskemu trgovskemu združenju v Beogradu naša organizacija. Živahno se deluje sedaj na tem, da se osnujejo Zveze trgovskih združena v vseh ostalih banovinah, odnosno zborničnih področjih, ter da se upostavi nato Centralni odbor zvez trgovskih združenj, kot vrhovna stanovska organizacija jugoslov. trgovstva. Predsednik Kavčič je nato razvil načrt o reševanju vseh gospodarskih, kulturnih in socialnih zadev na stanovski podlagi in zlasti povdaril potrebo po enotni in jaki stanovski organizaciji, ki naj usposobi trgovstvo za smotre-no udejstvovanje v narodnem gospodarstvu. Obširno se je razpravljalo nato o načelnih vprašanjih, ki se tičejo bodočih volitev v Zbornico za TOI in napravili tozadevni sklepi. Za tem se je razpravljalo o odloku kr. banske uprave v pogledu izpremembe pravil trgovskih združenj in o izdaji »Službenega glasila«. Radi prekratkega časa so bili nekateri predlogi združenj in pa razprava o pripravljalnih delih za osnovanje Trgovske bolniške blagajne preloženi na prihodnjo sejo. Na predlog Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornjigrad in Šmarje se je obširno razpravljalo še o krošnjarstvu, nakar je predsednik Josip J. Kavčič zaključil sejo. Mcošniaciettie’ p* ovinku Nov trik, ki naj bi vendarle omogočil krošnjarstvo Po obeh jasnih 'in energičnih okrožnicah banske uprave je nedovoljenemu krošnjarstvu odklenkalo. Kajti, če uradi le količkaj vestno vrše to, kar jim z vso strogostjo nalaga v obeh okrožnicah banska uprava, potem mora biti konec nedovoljenega krošnjarstva. Prelepo pa so krošnjarji in razni tuji potniki živeli na račun svoje nelegalne trgovine, da bi se ji res hoteli odpovedati. In zato so mislili in mislili, kako bi mogli vendarle izigrati zakonite predpise in bo si na vse zadnje tudi rešitev izmislili. Po zakonitih predpisih smejo namreč potniki obiskovati stranke po hišah le, če jih stranke same naravnost pokličejo. Toda kako naj stranka pokliče tujega potnika ali krošnjarja, če ga sploh ne pozna. Zato so začeli ti boljši krošnjarji prositi in nadlegovati stranke, da jih pokličejo. Pa čeprav so jim pošiljali tiskane pozivnice, prilagali prospekte itd., je bil vendar uspeh enak ničli. Treba je bilo stvar drugače prijeti in krošnjarji so jo tudi prijeli. Kratkomalo so začeli po stari navadi obiskovati stranke in ko so pridobili stranko za nakup blaga, so ji ponudili poleg naročilnice v podpis še pozivnico, da jih je stranka povabila k obisku. Tako je nelegalna trgovina postala legalna, ker tuji potnik je obiskal stranko le na njeno povabilo. V resnici pa je seveda stvar takšna, da se s sleparijo ne more nobena nelegalna trgovina legalizirati, temveč nasprotno se še nelegalnost poostri. Kajti takšna sleparija s fingiranim pozivom stranke ni nič drugega ko nad vse nesramno izigravanje zakona, kar bi bilo treba tem strožje kaznovati. Opozarjamo zato oblastva na ta novi trik nelegalnega krošnjarstva, ki ga je treba z eksemplarično kaznijo zatreti, da bo konec tega nesramnega posmehovanja postavnim predpisom. Enako pa opozarjamo trgovce na ta trik, ki naj tudi opozore ljudi, da je zelo nevarno podpisovati tudi navidezno nedolžne pozive, ker nekaj spretno stiliziranih fraz in poziv bo že druga naročilnica^ Ti tuji agenti, reprezentanti »boljšega« krošnjarstva, se ne ustrašijo pred nobenim sredstvom, če se jim obeta profit. Kakor jih prav nič ne boli srce, če revno stranko osleparijo za njene zadnje prihranke in ji prodajo manj- ali celo ničvredno blago kot prvovrstno, tako jih tudi ne bo motilo, da se zahvalijo lahkoverni stranki za njeno uslužnost z novo sleparijo. Zato pozor pred krošnjarji, pa naj prihajajo s to ali ono pretvezo, elegantno oblečeni ali na zunaj zanemarjeni, vedno »o le volki, ki preže na svoj profit, pa naj ima stranka še tako veliko škodo. Odločno in brezobzirno je treba nastopiti proti nedovoljenemu krošnjarstvu in proti krošnjarstvu po ovinku še posebej! Blokada naših španskih terjatev dvignjena iKer je španska vlada blokirala naše terjatve, je zastala vsa lesna trgovina a Španijo. Naši lesni trgovci so se sioer na vse mogoče načine trudili, da bi se osvobodile naše terjatve, toda vsi napori so bili zaman in pomagale niieo niti osebne intervencije v Španiji. Tako je zamrdo v Španiji več deset milijonov naših terjatev. •Pred 15 dnevi pa je odpotoval v Španijo španski poslanik na našem dvoru grof de lorrijos, ki je že opetovano dokazal svojo naklonjenost do naše države iin ki je tudi že preje pomagal našim trgovcem, da pridejo do svojih terjatev. Tudi sedaj je v Madridu posredoval v korist naših lesnih trgovoev in dosegel popoln uspeh, ker je sedaj španska vlada dvignila blokado n«H devizami naših izvoznikov. Upamo, da bo sedaj oživela trgovina s Španijo. Za omiljenje davčne prakse Vedno ostrejša davčna praksa je že Itak od krize težko prizadeto naše gospodarstvo spravila v skoraj nevzdržen položaj. Zato se je te dni oglasila pri ministrskem predsedniku dr. Srškidu deputacija gospodarskih krogov iz vse države, da miu razloži nad vse težaven položaj naših gospodarskih podjetij, ki pri silnem zmanjšanju poslov pač ne morejo plačevati še večjih davkov ko druga leta Iz Dravske banovine so bili v deputaaijii predsednik Zveze industrijcev in posl. Krejci, gen. tajnik Zveze industr, inž. Milan Šuklje in ravn. Kreditnega zavoda za trgovino in obrt Tosti. Deputacija je zlasti opozorila ministrskega predsednika na zadnji razpis finančnega ministra glede obdačenja latentnih rezerv ter na pretirano ostrost davčnih organov. Ministrski predsednik je obljubil, da bo dal pritožbe depuitacije preiskati in da bo gledal na to, da se vse nepravilnosti odpravijo. Deputacija je nato obiskala trgovinskega ministra dr. Šumen-koviča, ki je deputacijo zelo ljubeznivo sprejel in pokazal živahno zanimanje za vsa vprašanja, ki jih je sprožLla deputacija. Obljubil je zastopnikom našega gospodarstva, da se bo zavzel za vse njih želje. Deputacija je hotela obiskati še finančnega ministra dr. Gjorgjeviča, ki pa ni mogel deputacije sprejeti, ker leži bolan v postelji. KONTINGENT ZA UVOZ SUHIH SMOKEV IZ GRČIJE Finančno ministrstvo, oddelek za carine je na predlog Zbornice za TOI dodelilo glavni carinarnici v Ljubljani za uvoz suhih smokev iz tar. post. 21/2b nov kontingent v iznosu 50.000 kg. Strato 2. amamammmmam pAMncutildfoe dcdoi&e Te dni se po raznih krajih Dravske ba: novffie stfogo kdiitrolira1' po trgovitiau irt pri lzdelovaieljih živil, če podjeija zadoščajo vsem predpisom, veljavnim za izdelavo urami, la ko se je v Manooru pripetilo, da «0 utaUm oxgam pri pregleda ueJuttoriu vrst Kiooas in mrugm mesnin izdelkov smatrali za potrebno poslati vzorce sumljivih izdoiiiov Državnemu higienskemu zavodu v Ljubljani, da jih analizira in potem poda Svoje • strokovno mnenje. Analiza se v go-to^liT^ogleciti glasi nepdvoljno, ker je v nafcaterin vrstah, klobas ugoiovila malenkosten dodatek moke, ki da ne spada vanje. Zato morajo stranke plačali za analizo predpisano takso po 1«(J dinarjev za vsako preiskavo, ki ni podala popolne ne- i oporečnosti dotionega izdelka. Oblastva se pri tem opirajo na določbe švicarskih norm za izdelovanje hranil, ki da so pri nas veljavne, ker pravilnik k za konn o živilih ni povsem točen iu je tudi; nekoliko pomanjkljiv. Gospodje pa so prezrli, da se je pač ravnati po teh določbah, kolikor se tiče ugotavljanja poedi nih .tvarin, iz katerih je sestavljeno Hrani- lo, da pa ni nikjer rečeno, da veljajo švicarske norme glede sestave in izdelovanja živil tudi za Jugoslavijo. Dejstvo je, da niti v zakonu o živilih,; niti v pravilniku, po katerem naj se zakon izvaja, ni govora o tem, da se v gotovih primerih ne sme dodajati moka nekaterim vrstam klobas, ako je lo potrebno in krajevno običajno. Nekatere vrste klobas, kakor brunšviske, šunkarice, potem jeterni sir itd., morajo pri izdelavi dobiti nekaj seveda dobre in zdrave moke, da se po-edine vrste mesa dobro sprimejo, sicer padejo kosi narazen, če se klobasa nareže. Saj treba tudi testu, ki ga hočeš uporabiti za gotove svrlie, dodati še nekaj moke, t. j. potresti ga je treba prav narahlo z muke, da je potem bolj voljno in da se laze valja, sicer se trga. Središči mesne industrije sta bili že od nekdaj Dunaj in Praga. Na Dunaju n. pr. velja določba, da se sme gotovim vrstam klobas zaradi vezave mesa dooiati do 2% neoporečne moke in to taiie, ki se dobro prime mesa, tako da pri uživanju klobase ni čutiti primesi. Y Pragi pa oouajajo celo do o% nioiKe, in vendar se- ne spodiniajo oblastva ob to prakso, ki obstoja ze mnogo desetletij. Znani so primeri, da je občinstvo zavrnilo klobase, ker so bile premehke, premalo mastne in je vsebina razpadla, ko se je klobasa prerezala. Vzrok je bil, kakor se je ugotovilo, v tem, da je bilo klobasam dodane premalo ali pa celo nič lhoive. Pri nas pa oblastvo oporeka dodajanju moke gotovim mesnim izdelkom, ker to slučajno ni v modi v Švici. Pri tem se oblastvo opira na določbe druge države, ki pri nas sploh ne veljajo. Merodajen je vendar izrek, da tam, kjer ni v predpisih drugače rečeno, veljajo krajevni običaji. Dodajanje moke mesnim izdelkom pa je krajevni običaj v vseh naših krajih. Ne samo prekajevalnice, ampak tudi trgovci, ki prodajajo te izdelke, trpe veliko škodo, ker morajo po nepotrebnem plačevati stroške za analize, ki ne ugotavljajo nič drugega kot to, kar je že zdavnaj splošno znano in dopustno. Kazen tega je podjetje, bodisi prekajevalnica ali pa trgovina, v nevarnosti, da ga nepoučeni ljudje raz-kričijo, češ da prodaja ali izdeluje slabe klobase, ki da jih je kot take ugoiovila uradna analiza. Naj se poskrbi, da bodo organi pravilno poučeni. Vsekakor pa je potrebno, da se izpopolni pravilnik k zakoilu o živilih, da ne bo po nepotrebnem razburjanja in stroškov. Vlova potniška tatifa Dne 1. novembra stopi v veljavo nova potniška tarifa. V tarifi za potniške vlake ni posebnih sprememb, znižana pa je tarifa za brzovlake. Nova tarifa znaša skup- arja t- L, za (potniške vlake km Din II. raz. Din III. raz. 1- -5 3*50 (8*-) 2— (3*50) 6- -10 7— (8—) 4— (53*50) 11- -15 ’ 10*50 <12-) 6— (5*50) 16- -20 14— (15*—) 8— (7--) 21- -25 17*50 (19—) 10— (10*-) 26- -30 21*— (22—) 12— (11*50) 31- -35 24*50 (26*-) 14*— (13*50) 36- -40 28— (29*-) 16— (15—) 41- -45 32— (te*-) 18— (17*-) 46- -50 35— m-) 20— (18*50) .«4^1-001 70%— (71—) 40— (35^50) 141- -150 105— (106—) GO- (54*-) 191— -200 140*— (140*-) 80— (71—) Nova tanila predvideva minimalno razdaljo da 5 km, dočkn je bila la preje do 10 km. Za iil. razred je tarifa na splošno večja ko ipreje in za večje razdalje že občutljivo. Za II. razred je tarifa na razdaljah do 150 kim komaj vidno nižja, od 151 do 300 km nespremenjena, nad 800 km pa nekoliko nižja. Večje pa so spremembe v tarifah za brzovlako. Do razdalje 50 km so cene odslej vedno enake in velja vožnja v III. raz- redu 42, v II. 53 in v I. 60 Din, dočim je doslej bila cena za vsakih 5 km razdalje višja, tako da je pri razdalji 50 km dosegla za 111. razred 86, *za 11. 54*60 in za 1. razred 68 25 Din. Ta enotnost oen do razdalje oO kilometrov ima la namen, da naj bi se brzovlaki uporabljali sploh le za daljše proge. Pri razdalji nad 50 km pa so cene za vse razrede nižje. Tako znašajo cene pri razdalji od 91—100 km za III. razred (vi (preje 71), za F. 105 (105*50), za L 118 (1'22*75) Din; pri razdalji od ‘241—250 km za III. razred 145 (preje 162), za II. razred 240 (251*50) in za I. razred 278 (296) Din; pri razdalji od 491—500 km pa III. razred 238*— (279), za 11. razred 417 (461) iu za I. razred 491 (558) Din. Iz teh podatkov so vidi, da so cene povečane za III. razred potniških vlakov. To povišanje bb manj občutno z uvedbo blokov potniških kart na kratke proge z znižano ceno za vožnjo tja in nazaj. Poleg tega se bodo uvedle na lokalni: h progah, zlasti, kjer se občuti konkurenca avtobusov, posebne znižane oen©. Pocenitev I. in II. razreda pa ima ta namen, pridobiti premožnejše sloje za to, da bi se mesto III. razreda raje posluževala udobnejših višjih razredov. Dvomimo pa, če se bo la namera posrečila, ker je znižanje cen tako neznatno, da ne bo pomenilo posebno velike vabe. mfrriiw Plenarna seja Trgovsko industrijske zbornice v Osijeku. V sredo je bila pod predsedstvom zborničnega predsednika Wilheima plenarna seja zbornice. V svojem poročilu je predsednik podal tudi statistiko gibanja trgovine na področju zbornice. Na novo je bilo prijavljenih 438 trgovskih, 85 branjevskih in 226 gostilničarskih obratov. Odjavljeno pa je bilo 248 trgovskih, 93 branjevskih in 132 gostilničarskih obratov. Protokoliranih tvrdk je bilo na novo vpisanih 63, izbrisanih pa 12. Novih kogkurzov je bilo 10, odpravljenih konkurzov 13, prisilnih poravnav je bilo 10, končandh pa 29. Veliko število prijavljenih in odjavljenih obratov ter veliko število konkurzov in prisilnih poravnav dokazuje težko stanje, v katerem se nahaja trgovina. Ker je bil imenovan nov zbornični svet, so se konstituirali odseki in so bili soglasno izvoljeni: za predsednika trgovskega odseka Milutin Dimitrijevič, za namestnika pa Dušan Krulj, za predsednika industrijskega odseka inž. Vekoslav Pilpl, za | namestnika Dušan Hinič, za predsednika i gostilničarskega odseka Viljem Gerek, za ' namestnika pa Mirko Belopavlovič. Izvoljeni so bili nato tudi novi dopisni člaui zbornice. Pri slučajnostih se je zahtevalo, da se mora trošarina na bencin izenačiti v vsej državi in da se naj ne dovoli banovinam, da nalagajo posebne doklade na trošarino na bencin. ŠOLA ZA IZDELOVANJE PREPROG V PRIZRENU je bila te dni odprta. Trg. ministrstvo je dalo 15.000 Din podpore, trgovska združenja pa 45.000. V šolo, ki bo trajala dve leti, se je vpisalo 25 učencev. Računajo, da bo i šola že po drugem letu z izkupičkom izdelanih preprog krila sama vse svoje potrebščine. AVSTRIJSKA TRGOVINSKA POLITIKA V prvih letih po vojni se ni avstrijska vlada mnogo brigala za to, če je njena trgovinska bilanca še tako pasivna. V zadnjem času pa se je v tem pogledu avstrijska trgovinska politika popolnoma spremenila in danes se trudi avstrijska vlada na vse načine, da poveča svoj izvoz. In v tem oziru je dosegla že tako velike uspehe, da je njena trgovinska bilanca pasivna le še za 400 milijonov šilingov, dočim je bila v prvih povojnih letih pasivna še za več ko eno milijardo. V ta namen je začela avstrijska vlada pri trgovinskih pogajanjih na vso moč izrabljati svojo pozicijo kot kupec. Sirovine in živila, ki jih uvaža iz tujine, noče več plačevati z denarjem, temveč z blagom. Začetek je v tej smeri napravila tobačna uprava. Tobak kupuje v Bolgariji, Grčiji in Turčiji samo še pod pogojem, da te države dobavijo za enako vsoto industrijske izdelke v Avstriji. Sedaj hoče avstrijska vlada izkoristiti tudi svoje nakupe kave in solitra. Iz Brazilije dobiva Avstrija na leto kave za i; milijonov šilingov, v Brazilijo pa znaša avstrijski izvoz samo dva milijona šilingov. Sedaj zahteva Avstrija kompenzacije za ta uvoz kave in nobenega dvoma ni, da se ji bo ta zahteva tudi izpolnila, kakor je to /8 dosegla Češkoslovaška. Nastaja le vpra-•'•a“Je, zakaj tudi mi ne znamo izkoristiti &/ojega uvoza brazilske kave za povečanje našega izvoza. Ali smo res tako bogati, da se nas ne tiče ne češkoslovaški in ne avstrijski vzgled? Več _ zaslužita irgovcem 1 To se venomer ’ čuje iz vrst trgovcev. Mi smo pričeli. - Boljše blago Vam nudimo ceneje. Tudi zaslužite precej več. Kupujte „URAN“ kremo ijce »URAiB«, LJUBLJANA Hesrfni ir tj DODATNI DAVEK NA POSLOVNI PROMET ZA PEKE IN SLAŠČIČARJE Davčni oddelek finančnega ministra po-jasnuje, da se pobira 3% dodatni davek na poslovili promet od pekov, slaščičarjev in izdelovalcev testenin le od cene predelanega blaga, ne pa od vrednosti materiala. Davek je torej treba plačati od cene, ki se dobi s. prodajo takšnih predelav. PODALJŠANJE TRGOVINSKE POGODBE MED ITALIJO IN RUMUNIJ0 Italijanska vlada je pozvala rumunsko, da podaljša sedanjo trgovinsko pogodbo, ki velja le do 1. novembra. Italijanska vlada pri tem povdarja, da je ostal italijanski uvoz iz Rumunije v prvih 6 mesecih t. 1. isti ko lani, namreč v vrednosti 850 milijonov lir. Rumunski uvoz iz Italije pa je padel za 40 odstotkov na 864 milijonov lir. PRISILNI KARTELI V AVSTRIJI Ker so se ponesrečila prizadevanja nekaterih avstrijskih industrij, da bi z ustanovitvijo prostovoljnih kartelov odpravili medsebojno konkurenco, so začele zlasti tekstilne industrije delati na to, da bi vlada odredila obvezno ustanavljanje kartelov. Tej zahtevi se je pridružila tudi težka industrija, vendar pa vlada še okleva, če naj ugodi tej zahtevi. UVOZ LESA V ITALIJO Po italijanskih uradnih podatkih je Italija v prvih sedmih mesecih letošnjega leta uvozila 71.413 vagonov lesa. Od tega je bilo 27.969 vagonov iz Jugoslavije, 19.755 iz Avstrije, 11.785 iz Rusije in 3201 vagon iz Rumunije. V istem času lani je uvozila Italija iz Jugoslavije 20.045 vagonov, iz Avstrije 19.658, iz Rusije 12.149 in iz Rumunije 2117 vagonov. Največji delež od povečanega italijanskega lesnega uvoza je torej imela Jugoslavija. iiuiuuua sKupsciiia je ouooiiia i igo vil skl sporazum z iNemcijo. i/upoinimo konvencijo o dvoiastniškil posesivni na boigarsKi meji, ki se Douo ioj konvenciji UnivLuiraia, je nauaije sprtf j e la narodna skupscina. S tein ho znatno oiuepljen mir na meji, ker so se doslej maKtsujonstvujušci posluževali zlasti uvPrager Tagolatta< razpravljala tudi o skupni akciji Avstrije iu Češkoslovaške proti hitlerizmu. Titulescu je na povratku iz Ankare i*' javil, da pomeni rumunsko-turški pakt prvo etapo za organiziranje trajnega miru na Balkanu. Goinbtisa so pri odhodu iz Budapešle v Sofijo pozdravili na budimpeštanski postaji bolgarski študenti v madjarskem je' ziku. Gombos je nato izjavil, da bi žele), da bi tudi madjarski študenti govorili bolgarsko. Popolna solidarnost Francije in Angliji v vprašanju Nemčije je dosežena, kar je angleški veleposlanik v Parizu oficialn« sporočil predsedniku francoske vlade. Italija ne bo posredovala r sedanji situaciji med Nemčijo in zapadnimi velesilami, kakor pišejo italijanski listi. Nemški listi ne morejo skriti svojega razočaranja, da je vsled tega Nemčija docela osamljena. Mussolini je napisal na naslov avstrijskih legitimistov članek, v katerem pravi, da je velik nesmisel govoriti, da bi Italija vsled poroke Otona s hčerko italijanskega kralja odstopila Avstriji Južno Tirolsko. Naj se oženi tudi ti»oč ljudi, Južna Tirolska ostane vseeno italijanska. Fašistično internacionalo, ki naj bi združila vse organizacije, ki simpatizirajo s fašisti in ki bi bila četrta internacionala, snuje Mussolini. Začetek naj bi bil storjen s »kongresom mlade Evrope«, ki ga sklicujejo fašisti v Rim. Hitler je izjavil, da je Nemčija za mi>' in da si ne želi vojne. Dostavil pa je, da zahteva revizijo vzhodne meje in povrnitev kolonij. Pravi pa, da se bo to zgodil1'-1 na miren način. Militarizacija Nemčije p* med tem jadrno napreduje. Svet voditelja države ali »Reichsflihrer-rat« bo nadomestil v Nemčiji parlament izdelal novo ustavo, odpravil vse deželne meje, razdelil Nemčijo na 20 okrožij in določil naslednika Hindenburgu. Obsedno stanje namerava proglasiti avstrijska vlada, da bi mogla izvesti razpust soc. demokratske stranke in preprečiti generalno stavko, s katero 'misli delavstvo odgovoriti na razpust stranke. Zakon proti državi sovražnim strankam je predložila parlamentu češkoslov. vlada. Zakonski načrt predvideva ustavitev strankinega delovanja, kar ima manj težke posledice in razpust stranke. V zadnjem primeru ugasnejo vsi mandati stranki, vse njene organizacije, tudi kulturne in zadružne se razpuste, odpravi se pisemska tajnost za pristaše stranke, katere sme vlada tudi konfinirati in jih staviti pod policijsko nadzorstvo. Novi zakon je na stališču, da je vsak posamezni član stranke odgovoren za delovanje stranke. Premoženje razpuščene stranke zapade , v korist države. Ruska zračna eskadra poleti koncern tega meseca v Francijo, da vrne obisk letalskega ministra Cota. Sovjetska vlada je povabila v Rusijo senatorja Boraha, da bi se z njim dogovoril« o možnosti povečanja rusko-ameriških trgovinskih odnošajev. Sovjetska eskadra treh križark, dveb rušilcev in treh podmornic je priplula * Carigrad, kjer ostane tri dni. Pri norveških volitvah so dosegli veli* uspeh socialisti, ki so napredovali od $ na 69 mandatov. Revolucija v Siamu je bila udušena i11 se je velik del upornih čet vdal. 2,700.000 brezposelnih je dobilo od dne 1. 3. do 1. 10. t. 1. delo v Ameriki. dčMMSb/a SANACIJA JUGOSLO VENSKE UDRU-ŽENE BANKE V ZAGREBU JugoslovensKa uaružemi murna, ki je 'aiiSivu teto zaprosila za ugodnosti po § a teona o zaščiti kmeta, se do v kratkem StUuraia dn sta v ta namen odpotovala v tttnz zastopnika banke tir. Švrijuga in or. %zuranič. V J ugosiovenski uuruzeni banki sta zainteresirani dve tuji skupini in sicer ena angleška in ena mešana, ki je prišla v banico po dunajski Credit-AnsiaJt. Druga skupina ima delnice, dobim je prva dovolila banki kredit v višini bOU.OdO tuntov. Sanacija banke bi se izvršila na ta Bačin, da bi se odpisala vsa delniška glavica v višini ISO milijonov dinarjev in se Halo vpisala nova delniška glavnica v višini 70 milijonov dinarjev. Del sedanje angleške terjatve bi se pretvoril v delnice, dobim bi ostali del podpisali dosedanji delničarji banke. Vsaka skupina bii imela približno polovico delnic. Informirani krogi v Zagrebu trde, da bi se mogla sanacija •zvesti še ta .mesec. Ker ni imela banka posebno veliko vlog, na 180 milijonov glavnice le 80 .milijonov, in tudi kredit pri Na-iodni banki v višini 50 milijonov ni primeroma velik, bo sanacija tem lažje izvedljiva. Ker bi se obenem s sanacijo banke dosegel tudi nov tuj kredit, bi se mogla Danka še letos odpovedali ugodnostim po § 5 zakona o zaščiti kmeta in .prileti z normalnim poslovanjem. Cld/Ua pza6efltf& *— - - - - - . Poštna hranilnica daje lombardna posojila na podlagi državnih vrednostnih papirjev. Grška narodna banka je znižala obrestno mero od 7-5 na 7%. Po zadnjem izkazu nemške drž. banke Se je zlata in devizna podloga dvignila ** 3 na 412, menice in čeki so padli za D6‘8 na 3117-7, bankovci v obtoku pa za 80 na 5447 milijonov mark. Zakonito kritje ie vsled tega naraslo od 11-8 na 12%. Po zadnjem izkazu Avstrijske narodne Danke se je obtok bankovcev povečal za 1 na 899, obveznosti na pokaz za 2 na 130, tiiejhbna posojila za 4 na 223 milijonov s Ringov. Zakonsko kritje je ostalo neizpre-laenjeno na 19:1 %, z vračunanjem zveznega dolga pa se je znižalo od 25-8 na 25-7 odstotkov. Avstrijskega notranjega posojila je bilo doslej podpisano za 150 milijonov šilingov. Rok za podpisovanje posojila je sedaj podaljšan do ‘25. oktobra. Centralna banka nemških hranilnic na Češkoslovaškem bo mogla po uradnih podatkih iz lastnih sredstev k niti 52—56% terjatev svojih vlagateljev. Zlate zaloge evropskih bank v Newyorku, Ri so znašate dne 3. marca ob razglasitvi L ate”u embarga 440 milijonov dolarjev, so Rfldle sedaj na 79 milijonov dolarjev. Novo kanadsko notranje posojilo v višini ‘•25,000.000 dolarjev je bite prepisano v teeh dneh. Na ladji »Berengaria« je zopet prišlo v Francijo 111 sodov zlata v vrednosti 140 milijonov frankov. K K1BEIE KUIARNAffDEII liublianadalmajinovaIs TEDEN apiTio a Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet Bin 8,492.635-08. Tekoči borzni teden je zaključil v primeri s pretečenim teonom (Dm 7,805.129-29) z naa polovico manjšim prometom, ker znaša pailec toteuensnega prometa naa Din 4,313.000-—, torej malone toliko, kot je znašal klirinški promet v nemških markah. Od celotnih deviznih zaključkov, periek-tuiranih v tem tednu na ljuoljanski borzi, odpade na privatno blago v celem le 220 tisoč dinarjev, na grške bone 66 tisoč ai-narjev in na zaključke v intervencijskem blagu 209 tisoč dinarjev, dočim je vse ostalo aevizno blago (skupno 3 milijone dinarjev) nabavljeno po avstrijskem privatnem kliringu. Narodna banka je tokrat posredovala samo v devizi London in sicer dnevno za štiridesettisoč dinarjev. Po spodnjih prometnih podatkih: 16. oktobra Din 1,271.841-56 Don — Dunaj 17. okiuODra Din 889.975 04 Dunaj 18. oktoora Din 274.v4.l-10 Dunaj 19. okloora Din 471.77382 Dunaj — Din 20. Oktobra Din 684.804 66 Dunaj je bil dosežen največji dnevni devizni promet na ponedeljkovem borznem sestanku, čigar skupni zaključki celo presegajo eno tretjino celotedenskega deviznega prometa za približno 110 tisoč dinarjev. Nasprotno pa je zaključil sredin borzni dan z najmanjšim dnevnim deviznim prometom nau Četrt milijona dinarjev. Gros zaključkov tvorita v tekočem tednu deviza Dunaj in Din v priv. avstrijskem kliringu, kajti njiju skupni promet presega tri milijone dinarjev in je nazadoval na-pram minulemu tednu (3,276.000 Din) le za približno 275.000 Din. Porast, oziroma padec skupnega prometa v poedinih devizah tekom tega tedna napram prejšnjemu tednu (številke v oklepajih) je bil naslednji (vse v tisočih dinarjev); Berlin 17 (4.079), Curih 75 (110), London 247 (169), Trst 51 (25), Newyork 6 (0), Pariz 29 (84), Varšava 1 (0), Dunaj (priv. klir.) 2.204 (1.160) in slednjič dinarska deviza v privatnem avstrijskem kliringu 797 (2116). Boni grške Narodne banke so beležili samo 17. t. m. Din 40'50 za denar in blago ter bili po tem tečaju tudi nabavljeni v višini 66 tisoč dinarjev. Devizni tečaji od ponedeljka in petka tekočega tedna so bili ti: Devize: 16. X. 1933. 20. X 1933. najnižji najviišji najtežji najvišji Amsterdam 2307-07 2318-43 2306-51 2317-87 'Berlin 1962-91 '1373-71 1362-36 1373-16 Bruselj 797-74 801-68 796-63 800-57 Curih 1108-35 111385 1108-35 1113-85 London 181-69 183-29 181-64 183 24 Newyork 3963-83 3992-09 3986 05 4014-31 Pariz 223 99 225-11 223-85 224-97 Praga 170-12 17098 169 90 170-76 Trst 300-74 30314 3C0 79 30319 Iz gornje razpredelnice je razvidno, da je večina deviz tekom tedna tečajno oslabela, razen Curiha, ki je bil na vseh borznih sestankih tega tedna trgovan na dosedanji bazi 1108-35 za denar in 1113‘85 za blago. Nasprotno pa je Newyork zopet okrepit svoj tečaj za 22-22 poena in Trst za 0'05 poena. Tečajni padec ostalih deviz (izraženo v poenih) je bil nastopni: Amsterdam 0'56, Berlin 0-55, Bruselj 1-11, London 0'05, Pariz 0-14 in Praga 0-22. Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležila. Efektno tržišče Tendenca na tukajšnjem efektnem tržišču je bila na vseh borznih dnevih tekočega tedna nespremenjeno mlačna. Industrijski in bančni papirji so ostali brez notic in prometa izvzemši Kranjske industrijske HmsBsnBHnHNi.'') družbe, ki je v petek, dne 20. t. m. beležila Din 300-— za denar in blago ter bila na tej. bazi tudi zaključena. Tudi v državnih papirjih je bila nespremenjeno mlačna tendenca. Tečaji so po večini nolirali brz večjih oscilacij in na petkovem borznem sestanku beležili pretežno na bazi ponedeljkovih notic. Efektna tečajnica od petka 20. t. m. je bila sledeča: 7 % in vest. posojilo Din 51-— Din 53-— 8 % Blair Din 36 -— Din 37-— 7 % Blair Din 34 — Din 35-— Sšeligu lanove obvez. Diin 44-— Din 47-— iBegiuške -obvez. Din 36-— Din 37-— Agirarne obvez. Din 26-— Din 27 50 Vojna škoda Din 243-— Din 244-— Notice ostalih papirjev so izostale. Blagovno tržišče Les. Kljub znatnim povpraševanjem po sezonskem blagu se situacija na lesnem trgu še vedno ni obrnila na boljše, dočim vlada na tukajšnjem tesnem tržišču nespremenjeno živahna tendenca. Zaključkov ni zaznamovati, medtem ko je pričakovati znatnega prometa v testenih. Kajti ravno testom so glavni produkt le sezone. Testeni se pravilno delajo v jesenskih in zimskih mesecih, odprema pa je ali do konca tega leta ali do aprila prihodnjega leta; odvisno je pač od tega, kako suho je blago. Zahteve glede nakupa testonov se niso nič spremenite, tudi cene so kolikor toliko stalne in trenotno ni računati na kake bistvene spremembe. Poleg testonov vlada veliko zanimanje za suh« bukovino, za lep in suh javor ter jasen, kakor tudi za oreh. V hrastovini se je poživela produkcija podnic in neobrobljenih plohov. Frizi se pa tudi sedaj zelo težko oddajo, čeprav so njih cene naravnost porazno nizke. Cene so v splošnem nespremenjene razen drv, katerih izvoz se je močno povečal. Žito. Na tukajšnjem žitnem tržišču vlada ves tekoči teden mlačno razpoloženje; tendenca je ostala nespremenjeno mirna. Tudi cene so ostale brez izprememb; prometa ni bite. &?§6C' ToiitidbcTOiruLbeiuiii Za izvoz zajčje dlake. Tvrdka Santos, Beutel & Cie., Sao Paulo, iRua Consola^ao 19 sob., želi uvažati iz naše države zajčjo dlako za izdelovanje klobukov. Interesenti, ki bi se zanimali za izvoz take dlake, naj javijo naslove Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd (Katnički dom). PREDAVANJE O VAŽNOSTI OBLEKE V DRUŽBI IN POKLICU Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI priredi v ponedeljek, dne 23. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta, predavanje za obrtnike in pomožno osebje oblačilne stroke o važnosti obleke v družbi in poklicu ter istočasno tudi predavanje o zgodovini in razvoju mode ter obleke v zadnjih 2000 letih. Predavala bosta: o prvi temi gdč. Šarcev a, pooblaščena lastnica strokovne krojne šole, o drugi temi pa odlični krojaški mojster Alojz Paulin. Predavanje bo brezplačno dostopno vsakomur. Izvajanja predavateljev pojas-nujejo skioptične slike. e CIKORIJA šaš pravi domači izdelek Mednarodni borzni indeks zopet nazadoval Zadnji politični dogodki so pritisnili tudi na tečaje. Le v Berlinu, Londonu in Stockholmu so se tečaji neznatno okrepili, kakor kažejo te številke: Koncem 1927 = 100%. 23. 9. 30. 9. 7.10. 14.10. 1933 London 68-6 70-1 70-6 72-2 Berlin 26-2 26-4 25-7 26-4 Stockholm 10‘8 10'7 10-9 11-3 Pariz 63-1 63-7 01-6 60-2 Bruselj 31-1 31-6 30-3 29-3 Amsterdam 31-6 31-7 31-4 31-0 Curih 46-6 46-8 45-4 44-9 Dunaj 31-1 31-1 28-2 ‘27-8 Praga 56-6 56-2 54-3 54-3 Newyork 60-6 56-8 58-7 56-5 Na podlagi 10 svetovnih borz izračunani mednarodni borzni indeks je v preteklem tednu nazadoval od -41-7 na 41-4%. Že v 24 urah SCSS-LS klobuke itd. Skrotii in svetlolika srajco, ovratnike in manšete. Pere, suši, munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seloburgova ul. 3. Telefon št. 22-72. NAZADOVANJE ČEŠKOSLOVAŠKE AVTOMOBILNE INDUSTRIJE Sicer ne v tej meri ko pri nas, vendar je tudi na Češkoslovaškem zete nazadovala prodaja motornih vozil. Tako je bilo prodanih od češkoslovaških tvornic izdelanih motornih vozil: September Od začetka leta Tvornice 1933 1932 1933 1932 Praga 182 300 1911 2535 Tat ra 166 266 1764 2S78 Škoda 92 201 1003 2107 Aero 110 186 931 1091 »Z« 59 39 685 ‘280 VValter 37 29 386 304 »Praga« je prekosila »Tatre«, ker je uvedla nov model »piccolo«. Prav tako so mogle povečati svoj odjem le tvornice, ki izdelujejo majhne avtomobile, dočim za velike ni zanimanja. Avtomobilov tujih tvrdk je bilo prodanih 58 (lani 76). Od motornih vozil, ki so bila prodana v septembru, je bilo osebnih 649 (lani 900), tovornih 156 (175) in avtobusov 0 (33). VELIKA JAVNA DELA V FRANCIJI V Franciji so izdelali velik investicijski načrt, ki bi omogočil velika javna dela. Ta dela bi se izvedla v letih 1934 do 1937 in bi veljala 24 in pol milijard frankov. Nekaj teh javnih del je določenih že iz prejšnjih let, na novo pa je odobrenih javnih del za 13 milijairci in 736 milijonov frankov. rceva Dr. Pi sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo zn Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pij o odrasli kot otroci z užitkom. 2uHOH{a tcfywLna ALBANSKE GOSPODARSKE ZADEVE Po sporazumu med albanskim finančnim ministrom im italijansko družbo se bo prodajala dena turirana sol, ki se uporablja za krmo živine, po pol zlatega franka za kg. Grška vlada je določila kontingente za blago, ki se uvaža d z Albanije. V posamezna mesta se sme uvoziti albanskega blaga: v Pirej za 2-4, na Krf za 4-8, v Prevezo za 2-4, v Janjino za 3*2, v Solun za 0 5 in v Patras za (M> milijonov drahem, če bi se v nekem pristanišču prekoračil določeni kontingent, potem bo grška vlada presežek razdelila na pristaniška, ki niso dosegla določene uvozne količine, AVSTRIJSKO-POUSKI TRGOVINSKI DOGOVOR Po novi trgovinski pogodbi je odobrila Avstrija Poljski mesečni uvozni kontingent v višini 3100 svinj in 600 pitanih svinj tedensko. V potrebi se more mesečni kontingent brez vsake posebne kompenzacije povečati za 80%. Poleg tega je dovoljen Poljski letni kontingent 110 vagonov jajc. Obenem z novo trgovinsko pogodbo stopi v veljavo tudi nova veterinarska konvencija. * Trgovinski pravi zori j je bil sklenjen med Poljsko in Nemčijo do konca tega meseca. Poljska se je odrekla uporabi maksimalne carine na nemško blago, razen za predmete, katerih uvoz je bil svoječas-no iz Nemčije prepovedan, Nemčija pa je pristala na to, da v tem času nič ne ukrene proti uvozu poljskega blaga. Anglija je v prvih letošnjih osmih mesecih izvozila 259.200 osebnih avtomobilov, še enkrat toliko ko lani. Italijanski izvoz v Albanijo se neprestano manjša, dočim je znašal še lani 65% vsega albanskega uvoza. Izšla fe BLASU KOVA VELIKA PRATIKA za navadno leto 1934 ki ima 365 dni, »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bU že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« na]dei v«, kar ilovak potrebuje v»ak dan: Katoliikl koledar i nebesnimi, solnčniml, luninimi, vrememkiml In dnevnimi znamenji; — lolnčne In lunine mrke; — lunine »premembe; — poitne določbe ia Jugoslavijo; - lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in raiune; — konzulate tujih drtav v Ljubljani in Zagrebu; - vse sejme na Kranjskem, Koroikem, Štajerskem, Prekmurju, Medll-murju In v Julijski BeneCIJI; — pregled o koncu brejosti živine; - popis vsoh vainih domačih In tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; - življenjepise važnih In odločilnih oseb • slikami; - oznanila predmetov, ki Jih rabi kmetovaleo In žena v hlll. - Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku tiskarni J- Blasnika nasl. J. d. v Ljubljani. [! 4 ’€ŠS Popravilo iasade paviljona št. 1 vojašnice »Jelačič« v Zagrebu se odda potom pismene pogodbe dine 24. oktobra t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25 oktobra t 1. ponudbe o do- bavi 250 m8 kisika in 120 ms Disousplina ter o dobavi 50 vodokaznih stekel in 200 rezervnih tesnil za ista stekla. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi 1 troifamega elektromotorja in 2000 icg bencina. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 2. novembra, t. 1. ponudbe o dobavi oevi brez šiva in 10 flamš. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe o dobavi 600 žag za železo in 50 kg podložnih plošč. Direkcija državne železarne VaroŠ Sprejema do 2l5. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi 200 parov čevljev z lesenimi podplati, 100 viil za koks, 620 žarnic, 5000 kg pro-filnega železa, 1 pel* za kopalnico, 1 kopalne kadi, 11 z.'dnih umivalnikov, 60 rudarskih železnih karbidnih svetilk, 50 kg črnega izolimega laka, 150 čopičev, 60 ma gumijastih plošč, 10 usnjatih kolut, 50 kg nikljeve soli (Nickelsalz Phonix in Mars), 700 kg natrijevega nitrata, 250 gr natrijevega hidroksida, 50 gr mangansuperoksida ter o dobavi sestavnih delov naprave za šabloniranje; do 1. novembra t. 1. pa o dobavi traku za kočmioe. Dne 4. novembra t. 1. bo pri Dravski ra-dionici v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 4.110 raznih vijakov z maticami, oOOO matic, 10.300 položnic, 4.800 zakovic, 9000 vijakov za les, 2755 kg raznega železa, 50 kg jekla, 300 kg karbida, 150 m* kisika, 25 kg tovotne masti, 25 kg petroleja, 51 kg krede, 55 leg žebljev, 200 pol steklenega papirja ter raznega orodja. — (Pogoji so na vpogled pri isti delavnici, Kobaridska ulica 43.) I D. Z O. Z. LJUBLJANA KatlovSka t. 2 Volarski oot 1 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA RAZNO Soduili taks je bilo plačanih v Sloveniji v septembru za 778.993 Din, za 20.297 Din več ko v avgustu. Daladieru je francoska vlada poklonila grad, ki je preje pripadal Todbini iRoth-scbjild. Grad se nahaja v St. iGermainskem gozdu. Poleg tega je poklonila vlada Daladieru še majhno potniško letalo. Dohodke od posebnega davka na sirovo maslo in umetno mast, so uporabili v Ameriki za nakup 50 milijonov kil svinjskega mesa, ki so ga potem razdelili med reveže. Nova turška himna se bo ob proslavi desetletnice republike pela prvič. Himna se končuje z besedami: »Z Gazijem na čelu se ne bojimo bodočnosti, ker j© Turška v prvi vrsti držav«. V Banji Luki je bilo v zadnjih petih letih zgrajenih 510 novih hiš, za kar je bilo izdanih nad 300 milijonov dinarjev. Uradniške plače na Češkoslovaškem, ki se izplačujejo vnaprej, bodo mesto 31. oktobra izplačane dne 2. novembra in mesto I. decembra dne 4. decembra. 10 odstotno takso po pobirala Francija od tujih rokodelcev v Franciji. Taksa se bo uporabljala za strokovno vzgojo domačih delavcev. Srebrno Mojzesovo roko so ukradli neki lopovi iz sinagoge v Našicah. Zandarme-rija pa jih je izsledila in zaprla. Srjiu profila DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG Goveji trg. Na trg 16. oktobra je bilo postavljenih 873 volov, 424 bikov in 691 krav (iz Jugoslavije 81 volov, 30 bikov in 7 kiav). Cene so bile te: fabrični po 1-35 do 1-50, I. vrste po 1'20—1-30, II. po 1'10 do 1‘20, III. po 1”— do 1-10, biki po 1-— do 1-20, krave po 0'90—1'15, mršava živina po 0’70—0'95 šilingov za kg žive teže. Tendenca. Ob mirnem prometu so ostale cene za vole in bike nespremenjene, za mršavo živino pa so se dvignile za 2—3 groše pri kilogramu. Svinjski trg. Na 'trg je bilo postavljenih 5502 Špeharjev in 7425 pršutarjev (iz Jugoslavije 2070 Špeharjev in 16 pršutarjev). Cene so bile te: mangaldca I. od 1-34—1*87, II. od 1-3.2—1-34, jugoslovanske križane po 1-40—1*45, srednje po l-35—1*38, slabe po 1-32—1-34, stare po M7—1*32, mesnate lahke po 1 '40— 1 '60, težke po 1*35—1-45, križane po T40—1‘45 šilingov za kg žive teže. Tendenca. Pri živahnem povpraševanju so se madjarske prvovrstne svinje podražile za 1—2 groša, dočim so vsi Špeharji ostali v ceni neizpremenjeni. Pršu-tarji so se pocenili za 5 grošev pri kg. — (Poročilo tvrdke Predovič in drug, Dunaj III. St. Marx). NAŠE SADJE NA TUJIH TRGIH Poročilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z dne 19. t. m. Dunaj: Danes je prišlo na Dunaj samo 7 vagonov naših svežih češpelj, ki: so se prodajale po teh cenah: Boljše blago po 48 do 50 grošev, oziroma po 4'15 do 4'32 Din za kg, slabše blago po 40 do 45 grošev z vsemi stroški. Tendenca za naše češplje je krepka. Bolgarsko grozdje se prodaja na Dunaj povprečno po 85 do 95 grošev, oziroma p 735 do 820 dinarjev za sto kil. Praga: Včeraj in danes je prišlo na ti 6 vagonov naših svežih češpelj, ki so f prodajale po povprečni ceni 200 Kč ali dinarjev za sto kil. (Poročilo prejšnj' dne je javilo, da je ostalo na praškem t še 20 vagonov naših svežih češpelj, ki ni bilo mogoče prodati, ker so prišle na tl preveč mokre. Te češplje bo pač treba dati za vsako ceno.) Tendenca za češplje je nadalje negotova. *&r< Irei Let Program ljubljanske radio postaje Nedelja, dne 22. oktobra: 8.15: Poročili — 8.30: Gimnastika (Vrhovec Lojze). 9.: Versko predavanje (dr. Rant). — 9.30 Orgelski koncert, gosp. Arnič Blaž. — 10. Higijena stanovanja (ga. Govekar jeva). -10-30: Slovenska glasba, pojejo gdč. Koren čanova, g. Tone Petrovčič in g- Banove s spremljevanjem Radio orkestra. — 11.3( Slovenska glasba, izvaja Radio orkester 12.: Čas, plošče. — 16.: Pridobivanje lam in izdelovanje prediva (g. Šinkovec). -16.30.: Ljudska igra: Magda, izvaja Delakov gled. studio. — 17.30.: Plošče. — 20.: Prenos operete »Havajska roža« iz Ljubljane. Vmes čas in poročila. — 23.: Konec. Ponedeljek, dne 23. oktobra: 12.15.: Plošče. — 12.45.: Poročila. — 13.: Cas, plošče — 18.: Divjačina, priprava v kuhinji (ga. Svetelova). — 18.30.: Francoski kmet (ga Jerasova). — 19.: Plošče. — 19-30.: Poročila za inozemstvo. — 20.: Komorni pihal ni trio. — 20.45.: Operetni večer. Sodelu jejo: ga. Poličeva, gg. Gostič in Zupan l^rj spremljevanjem Radio orkestra. — 22.: Cas, poročila, Radio jazz. — 23.: Konec. Torek, dne 24. oktobra: 11.: Šolska ura: Do Skoplja in Ohrida (Marjan Tratar) — 12.15-: Plošče. — 12.45.: Poročila. - 13.: Čas, plošče. — 18.: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva). — 18.30.: Plošče. 19.: Francoščina (prof. Prezelj). — 19.30.: Položaj Slovencev ob vstopu v leto 1843 (R. Dostal). — 20.: Gdč. Ella Singer poje šlagerje, vmes igra šlagerje Radio orkester. — 21.15.: Kuplete poje s spremljevanjem harmonike Slapar Niko, vmes harmonika solo, g. Kuhar. — 22.: Čas, poročila. — 22.30.: Angleške plošče. — 23.: Konec '-------------------------- Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Sobota, dne 21. oktobra: Zajec. Red A. Nedelja, dne 22. oktobra ob 15.: Okence. Izven, Znžane cene. Nedelja, dne 22. oktobra ob 20.: Pravic*1 do greha. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, dne 23. oktobra: Komedij* zmešnjav. Red B. Opora, začetek ob 20. Sobota, dne 21. oktobra: Havajska roža-Premiera. Opereta. Izven. Nedelja, dne 22. oktobra: Havajska rož>-, Izven. Ponedeljek, dine 23. oktobra: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, dne 22. oktobra ob 15.: Pastirček Peter in kralj Briljantin. Otroška predstava. (Premiera. Nedelja, dne 22. oktobra ob 20.: Rože v snegu. b le - ede ved Sni in njo več »o ttih pra obj jih trg slo gO' čel na: le tel na sn bs de V< v m ir & Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe cIvan Jelačin Ljubljana. Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! Pleskarsko in sobo-slikarsko delo 0 izvršuje po najugodneiših pogojih 0 Ivan Genussi Liubliana Igriška ulica Stev.10 Telefon 22-67 Privatni uradnik z večletno prakso, prost vojaščine, želi mesta v pisarni dobrega podjetja. * Ponudbe na upravo Trg. lista pod .Sposobna in zanesljiva moč . LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23 se priporoča za naročila vsoh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knji ge, brošure, cenike. Statute, tabele i.t.d. LASTNA KNJIGOVEZNICA J. HLEBS, LJUBLJANA ORUlBA Z O. Z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-žrkoslikarstvo In pleskarstvo Vsa dela Izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno In pod garancijo. — Telefon 30-70. čBrzojavi: Sirispercoloniale JEjubljana — telefon st 2263 Ani Krisper Coloniale Lastnih: Jo sip Vavlič Veletrgovina koloni-jalne robe. ‘Velepražama kave. Mlini za dišave. ‘Goina postrežba. Ljubljana ^Dunajska cesta 33 ‘Ustanovljeno leta 1840 Zaloga ipirita, raznega žganja in koijaka. Mineralne vode. Ceniki na razpolaga Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovako-induetrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. M1HALEK, Ljubljana.