Xdinl Slovenki dnevnik v f T ' \ ' \T A TI /\ T\ A I J Zjedinjenih državah. fj ■ I ^J / £M ■ ■ ■ V LM | in the United States Muja vsak dan Izvzemfi JL^I^ JLVwJ dL 1 'iLXXw \/ JLJ JL JL 1 Sssocd every-day-^bs^ | aedelj in praznikov. 1 Sundays and Hofidam ^ .......... 1 , J\ List slovenskih delavcev v Ameriki* (L,m ■■ ■■ , r^ g.L......... i——— 1 ■ ------,. ., , . TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. bterd m flecond-Olaai Matter, September SO, 1903, aft tke Port Oftce aft Hew York, H. T, uuter the Act of Congresa of Muck I, l«7i. TELEFON PISARNE: «87 OORTLANDT. NO. 210. — ŠTEV. 210. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 8, 1909. — SREDA 8. KIMOVCA, 1909. VOLUME XVEL — LETNIK XVDL Velika zmaga delavcev : v McKees Rocks, Pa.| INOZEMSKI DELAVCI SO PRISI-! T.TTT PODJETNIKE, DA SO V VSE PRIVOLILI. v Štrajkarji dobe večjo plačo, pooling-sistem se odpravi in delovodje se odslove. VSI SE VRNEJO NA DELO. -o- Pittsburgh Pa., 8. sept. Včeraj se je vršilo zadnje posvetovanje med ravnati! j* t vem Pressed Steel Car I Co. in odbonmi štrajkarjev ia h t raj- I karji. ki so po večini niozemci so do- 1 ^<=-Lrii »ijajno zmago, Vsled vztrajno-: -ti in pomoči raznih delavskih org»-nizacij, so zamogli št raj karji svoj j boj podaljšati in jxdeg tega so vla-diue preiskave dognale razne lopovščine i.i nezaslišano izkoriščanje delavcev, tako, da družbi ni preostalo nič drnzejra, nego -jjopolnoma se 11 dati. Obravnave so dolgo trajale, toda družba je morala takozvani pool in j?->i ter« odpraviti in morala je tudi obljubiti, da bode takoj odslovila najslabše delovodje, kteri so delavee najbolj izkoriščali. Najbolj ve je družba branila privoliti v povečanje plače, toda tudi to je morala storiti. Tako se je doseglo sedaj ono. kar se se nikdar preje ni doseglo, kajti v pittsburškem okraju inozemski, ne-organizovani delavci še nikdar niso dosegli kake zmage. Po več urnem posvetovanju je družba nasnanilla, da privoli v vse zahteve štrajkarjev. Nadalje- je obljubila, da sprejme zo-f>et v>e delavce in tudi največje i "hujskače" na delo. Nadalje mora' plačevati delavcem isto plačo, kakor-; »njo je plačevala leta 10(f7. kar po-menja za delavce 13 odst. povišanje plače. Dane« se je v vseh oddelkih velike j tovarne pričelo z delom. Farrel, ki f je bil glavni tat imenovane diružbe 1 in ki je delavcem njihovo plačo ved- a no prikrajševal, mora iti. Šerif Guintoert je dobil že včeraj s obvestilo, da se sedaj ne potrebuje; nikakega deputyja več. o--: v , I GROZNA NAJDBA I Razkosano žensko truplo jc plovilo * več dnij po vodi. j Detroit. Mich., 7. sept. V Ecorse Creek pri K corse, predmestju l)e-troita, sta našla včeraj dva moža spodaj v reki zavitek, kterega vsebina st» je izkazala kot žensko truplo brez ,] nog, rok in glave. Glave in udov še * sedaj kljub pridnemu iskanju niso;' mogli najti. M Truplo je bilo zavezano v kavino * vrečo in je bilo popolnoma nago. Zavitek so opazili že pred dvema dnevi v reki pod Jefferson mostom, a se ni za njega nikdo zmenil. Sedaj sta i. pa ta dva rnožka našla razmesarjeno 1, truplo. Truplo je moralo biti že najmanj kak tedeu v vodi. Sumnja, da je truplo neke slaboumne deklice, ki je pred enim tednom zginila, se ni potrdila, ker se je j deklica, Hattio Hoehstaedt, vrnila j včeraj zvečer domov. Sedaj išče po-' licija gospo Jessie Weber, ki je pri-1 šla tekom poletja s svojim soprogom ; iz Minneapolis, Minn., in ktero pogrešajo od 3. avgusta. Zdravniki so ugotovili, da je truplo razmesarila vešča roka. Pred nekaj dnevi so našli v vodi enako vrečo, v kteri je bil istotako razmesar- i jen pes. Sumi se, da je to storila ' ena in ista roka v svrho eksperi- j mentov. _ Cena vožnja. Parni k i od Auatro-Americana prog*; ,,LAURA" odpluje 15. sept. MARTHA WASHINGTON odpluje 25. septembra. kbtew Torka t Trst in Reko. 8 lead parmUri docpejo Slovenci in Hrvati najlittng« ▼ svoj rojstni teJ. Vožnja stane is New Yorka do: Majam*« fte-oo ta ItaNfra* U*M fla lacnfcft m M Izkoriščevalci na delu. Podražitev jestvin, NEWYORCANI BODO MORALI SVOJA ŽIVILA V NADALJE ŠE DRAŽJE PLAČEVATI. , Tekom treh tednov so se razna živila , v našem mestu podražila za 25 odstotkov. PODROBNOSTI. -o- Kadar se živila, oziroma jet-tvine brez pravega povoda prično pri nas j dražiti, tedaj si trusti i:i prodajalci j živil redno jeden drugemu očitajo krivdo podražitve. Ljudem, ki morajo vse potrebno kupovati, je sicer I prav vse jcd-io, kedo je kriv za po- , dražitev živil. Kadar se živila ,pri- j čno dražiti, opazijo to najpreje gospodinje pri svojem denarju, in to so! opazile tekom zadnjih treh tednov ! zelo občutno. Kako so -o pri nas živila tekem zadnjih treh tednov podražila. je najbolj razvidno iz sle- j deeega pregleda: 1.1. avgusta: goveje najboljše meso lSc sedaj 22; svinjsko meso 13c sedaj lV2 sveža jajca, ducat 25c sedaj 33; sir 13c sedaj l(i; jabolka. sod fJi.tiO sedaj $4.50; krompir, sod $1.7."» sedaj $2.00: kokoši, funt 16e >edaj 18: zelje, 100 glav $1.30 ve daj $2.00. j Po tu navedenih cenah morajo! jest v i ne plačevati takozvani preku-i |.w>valei, ki potem prodajajo blago: navadnim odjemalcem, kteri morajo i za vse to naravno še dražje plačeva-! ti. j Ni še dol«ro temu, ko je neka druž-• • I ba. ki se je b&vria s preiskovanjem 0 draginji živil, naznanila, da plača i newyorško ljudstvo vsaki dan samo za zajuterk milijo:> dolarjev. Ako je ^ imenovani račun veljaven za sredi! avgusta, potem plačuje naše prebivalstvo sedaj po $200.000 vsaki dan j več, kakor je plačevalo pred tremi tedni. Kakor vidimo, so se trusti te-' kom poletnih počitnic izdatno po- ^ krepčalis. tako da 7. a t no rej o sedaj j ljudstvo tem boljše obirati. Čemu se je meso podi lžilo. nihče ne ve. kajti živine je dovolj in dovoz v chieaške in druge velike klavnice je vedno večji. -0- I i SLOVENSKE NOVICE. a |Z Iz Bear Creeka, Mont., se nam 1 javlja, da sta tamkaj dne 15. avgusta ' 0 slavila petindvajset letnico svoje po- ' j, roke naša rojaka Mr. in Mrs. John s 'Gross. Jubilantoma naše iskrene če- ^ ! stitke! • „ Velika škoda vsled povodnji. v Telluride, Colo., 7. sept. Velika, s povodenj, ki je nastala, ko se je utr- ir gal oblak, je naredila veliko škodo in j c nobeden rovov v San Miguel pokraji- j j ni ne more obratovati. Valovi so po- j s rušili jez v San Miguel River in po- j h škodovali rezervoar Telluride Power j ^ 1 Co., kjer je gonilna postaja za obra-.* 11 o vanje v rovih. V okrožju od 29 ! 1 milj je voda odplavila obrežje in več i—ept. Semkaj se javlja, da je parnik Laurentian od Allan Line blizo Cape Race na New ^ Foundlaudu zavozil na peščenine i:i i da se je potem v jakem valovju po- ; polnoma razbil. Dotieni brzojav ne i javlja nič dliuzega, nego zgoraj ime-j 1 nova no. Pristavlja pa da je pariiik J ^ i za vedno zgubljen in da so -e potni- i ' ki rešili. ' 'Laurentian je odplul dne 3. sept. iz Bostona. Mass., v Glasgow v An-: gliji in z njim je potovalo šestdeset ' potnikov. Nakrcan je bil večinoma z j moko v vre."*ah in deloma tudi s ko-; ruzo, ki pa ni bila v vrečah. Koruza velja za mornarje ved.10 za najne- 1 varnejše blago, kajti ako se namoči, 1 potem -e napne in večkrat se je že ® pripetilo, da. je kaka ladija vsled te- 1 ga počila in se razklala. 1 'Potopljeni parnik so zgradili leta 1 1872 v Greenocku in je bil dolg 400 ter širok 42 čevljev. Nosil je 2837 ' ! ton tovora. PIul je dolgo vrsto let 1 l-edno med Bt>sto:iom in Glasgowom. s i Glavni stan Allan Line je tmili v Glasgowu. 1 -o--1 i [Theodore Roosevelt i gost neps Menelika.; . i ABESINSKI KRALJ MENELIKJE s NAŠEGA BIVŠEGA PRED- 1 SEDNIKA POVABIL NA LOV NA SLONE. Na lovu bode Roosevelta spremljal abesinski prestolonaslednik Lidj Jeassu. OBILO ZANIMIVOSTI. -o- Adis Abeba, Abesinija, 4. sept. — Abesinski prestolonaslednik Lidj Jeassu je povabil bivšega predsednika ! Zjedinjenih držav Theodore Roose-velta na lov na slone in je poleg te-! ga obljubil, da bode za Roosevelta izsledil saj jed nega belega slona; lov- j ski program je že izdelal in Roosevel- | tu ne bode žal, ako obišče Abesi- i nijo. Abesinski kralj Menelik je poslal . v Washington povabilo na lov,, še ko se je Roosevelt mudil v Washington ! nu. Roosevelt se tedaj povabilu ni j odzval in je Metieliku odgovoril, da j je moral tudi povabila raznih evrop-j skih vladarjev odkloniti, dasiravno i bi bila njegova želja Menelikovo po- 1 vabilo sprejeti. Nato je Menelik sklenil, da pošlje prestolonaslednik ; Roosevel tu zasebno povabilo. V to svrho je iz Abesinije že odpotovala v iztočno Afriko posebna deputacija, da izroči Rooseveltu povabilo prestolonaslednika, in Menelik je prepričan, da se bode Roosevelt odzval sedanjemu povabilu, kajti i lov na slone v Abesiniji je tako zani-i miv, da mu ni para na svetu. Prestolonaslednik bode razposlal 5000 jezdecev, da obkolijo velikanski lovski revir in da naženo slone proti * lqvcem. Na ta način je mogoče na stotine in na tisoče slonov spraviti na jeden prostor in niti malo ni dvo-t miti, da bode med temi sloni saj jeden beli slon. Ti sloni niso v resnici , beli, tetnveč izrednp stari, veliki in j jaki sloni, ki so od starosti postali ! beli. Kralj Menelik se bode najbrže _! 7. velikim spremstvom napotil na mejo, da takoj na meji pozdravi Roose-, i velta. j Nairobi, angl. izt. Afrika, 4. sept. J. Alden Loring in major Mearns, člana Roosevel tove ekspedicije, sta na potu, da prekrižata Kenia pokra-jino. Oba potnika se bodeta 1. novembra zopet sestala z bivšim pred-;sednik'j»n. Peary na skrajnem severu; on je drugi. VSE SLAVNOSTI GLEDE PRIHODA NA SEVERNI TEČAJ BODO SEDAJ DVOJNE. Dr. Cook ni iznenaden vsled izrednega poročila. "Tečaj je dober za dva." PRISTAŠI OBEH POTNIKOV, o- St. John's, N. F., 7. sept. Vest, la je commander Robert E. Peary ad mornarice Zjedinjpnih d»-žav dne G. aprila t. 1. srečno dospel na severni tečaj, se potrjuje. Peary tudi trdi, ia na severnem tečaju ni našel ni-kakili sledov o dr. Cookovi ekspedi-ciji, ktera je leto dni pred njim odkrila severni tečaj. To vest je podal semkaj kapitan Pearyjevega par-nika "Roosevelt", Robert Bartlett, kteri pluje sedaj z imenovanim par-nikom v Chateau aia Labradorju. Ves kulturni svet je sedaj še pod velikanskim vplivom odkritja severnega tečaja po dr. Cooku, in že prihaja vest, da se je še jednemu Američanu posrečilo priti na severni te-'•aj. kjer je razvil zastavo svoje domovine. "Associated Press*' je dobila od Pearyja sledečo brzojavko: "Zvezdino zastavo sem razvil na severnem tečaju. Peary." Končno se je tudi drznemu častniku naše vojne mornarice posrečilo priti do onega cilja, kterega je že dolgo vrst let iskal: ilospel je srečno do točke, na ktera je mogoč le jeden jedini pravec, in sicer vedno v južni smeri. Li tako je končno prišla iz daljnega ledenega severa zopet vest, da je prišel Peary srečno na severni tečaj. To se je zgodilo skoraj v i-stem trenotku, ko ves kulturni svet j * proslavlja prvega odkritelja severne- * ga tečaja, dr. Cooka, .kterega je dan- ^ sko ljudstvo zajedno s svojim kraljem počastilo z vsemi častmi, ktere so sploh mogoče. Cookovo prvo poročilo svojim ro-! jakom je bilo kratko in dokaj nego-; ^ tovo. Peary poroča še krajše, toda j dokaj gotovo, kajti on izjavlja, da je i razvil zvezdino zastavo na skrajnem j severu naše zemlje. S tem je v par besedah mnogo rečeno in sree vsa- i kega pravega Američana mora biti j veselo, kajti severni tečaj je na vsak i , v- , • način najden dn odkrit po naših so- j i državljanih, .ledno, kar bode težko,! bode se sedaj odločiti ali za Cooka i ali pa za Pearvja, kajti prvi kakor, | tudi drugi zasluži vsestransko pri- 1 znanje, dočim je Cook bil vsekako j I pivi, ki je pidšel na severni tečaj, j ! Najboljša rešitev tega vprašanja pa : (j bode zavest, da imamo pri nas v A- meriki dva človeka, ktera oba sta bila ; na severnem tečaju. Takih ljudi do- j sedaj v druzih deželah naravno še 1 ! . . i nimajo. ^ ; Od Pearvja dosedaj še ni prišlo ni-j kako drugo poročilo, tako tla o nje-; govern potovanju še ni mnogo znanega. Vsekako bode pa še tekom da- £ našnjega duevtf dospel v Chateau na Labradorju in potem pridejo tudi po-; drobnosti o njegovem potovanju. 1 Tekom včerajšnjega popoludneva | - so prišle v New York sledeče vesti i glede severnega tečaja: Velika Britanska je prepričana, da i- so Američani na severnem tečaja 0 razvili ameriško zastavo, toda ker - spada severni tečaj med n jemo sfero, ;i zahteva, da se tamoenje morje in i a eventuelno ozemlje proglasi za angle* ti ško posest. Tako je naznamil Sir* >- j Gilbert Parker, ki je član angleškega i- ! parlamenta. ji Peary je tudi tekom včerajšnjega n dneva poslal v New York dve brzo-li javki, in sicer se grlasi jedna, ki je ie naslovljena Herbert L. Bridgmanu: e- "Nazaiani geografičnim družbam, e- da sem odkril severni tečaj." Druga se glasi: t. "Severna tečaj*je moj. Najboljši s, pozdrav." ta Te brzojavke tolmačijo v New a- Yorku tak6, da bode Peary odločno o- nastopil proti dr. Cooku in da bode d- od njega zabite val, da prizna, da je bil Peary prvi' na severnem* tečaju. Peary je, kakor je razumeti, skle- I nil severni tečaj pripisati Zjedinje-nim državam. V New York pride tekom jednega tedna, tako se namreč poroča iz Washingtona. V štirih dnevih pride v Sydney, Nova Scotia, kjer ga pričakuje (njegova žena, nakar se odpeljeta z vlakom v New York. Iz Kodanja na Danskem se tudi brzojavlja, da je dr. Cook dobro vedel, da je bil tudi Peary na severnem tečaju in da je vsled tega tako hitel med civilizovani svet, da naznani pred Pearvjem svoje uspehe. Kakor se v Kodanju zatrjuje, je dr. Cook zvedel od Eskimovcev, da je bil tudi Peary na severnem tečaju in takoj nato je hitel proti jugu, da pride pred Peary jem med svet. Peary pa zatrjuje, da je on prvi, ki je bil na severnem tečaju in da tam ni maše! niti najmanjšega sledu i o dr. Cooku. Vesidar pa s tem ni ni-J česar povedanega, kajti na severnem tečaju je močan morski tok, kteri je brezdvomno odnesel seboj dalje proti jugu vse ono, kar je Cook ostavil na i tečaju. Peary tudi trdi, da Cook ni zamogel priti na tečaj, ker ni imel vseh potrebščin za tako potovanje. Kodanj, Danska, 7. sept. Danski list "Ekstrabladet" (naznanja, da je zvedel, da je bil dr. Cook do skrajnosti vzrujan celih šest tednov, ko se je mudil v Pederminde na Greenlan-du. Najbolj se je bal prihoda kakega parnika in tedaj je tudi dejal: "Ako se sestanem s Pearyjem, me bede gotovo ustrelil." Dr. Cook je danes izjavil, da sta sicer on in Peary nasprotnika, da pa je severni tečaj dober za dva človeka. V Kodanju se razburjenost še vedno ni polegla, kajti aiihče ni pričakoval, da bode tudi Peary, dasi-ravno leto dni kasneje, prišel do severnega tečaja. Dr. Cook nadalje j tudi izjavlja, da je le ugodno, ako je j bil Pearv tudi na severnem tečaju, • 'kajti njegova opaževanja morajo biti! ] taka, da bodo potrjevala vse ono, kar j j je Cook opaževal. Dr. Coolč je tudi! j poslal Pearyju brzojavne čestitke in ; sedaj bode svoje notice, kakor tudi j inštrumente, ktere je imel seboj na p tečaju, izročil v pregled danskemu b vseučilišču v Kodanju. 4 o--z STRAŠEN UMOR. —O— 2 Ben Ro6e je bil najden skoraj ob-' > glavi jen v postelji; morilec je to storil v ropar- \ skem namena. j ( o i ( j Benjamina R. Rose, kakih 55 let | < | starejra prodajalca, ki stanuje šele i 1 zadnje štiri mesece na št. 441 zap. 23. i i ulica Manhattan Borough v New I ; Yorku, so našli v njegovem stanova- ; , I nju, ležeče v tretjem nadstropju, u- i 1 morjenega. Morilee mu je glavo sko- i ,! raj popolnoma ločil od telesa in ga ' : I tudi hudo razmesaril po rokah in no- ! ■ gah. Iz lege mrliča je razvidno, da; i se je med morilcem in njegovo žrtvo' ^ bil obupen boj. j Policija sumi nekegra moža, ki se je ^ , oglasil v soboto pri Roseju, da ga j obišče. Tega moža policija išče, a ga i bode težko zasledila, ker ima le be- i popolen opis njegove osobe. Neki mož, ki pospravlja v dotični j hiši postelje, je našel mrliča. Pokli- j x cal je policaja Gottschalka iz 20. ul.1 j policijske postaje. Rose je ležal na ' J obrazu v nočni obleki na tleh. Rjuhe | so bile potegnjene raz postelje in so i bile deloma pod njim. Kovček v so-a! bi je bil odprt in notranji pokrov je i ležal na postelji. Policija ni mogla najti ne Roseja a ure in tudi ne drugih vrednosti, kte-11 re je posedoval. Tudi nož manjka, r V njegovem kovčeku so našli zava->, rovalno polico v korist njegove se-n < .stre in spričevala, ki ga priporočajo j- kot prodajalca. Stewa'rt Fredericks, ki stanuje pod a Rosejevo sobo, je naznanil, da je v soboto zvfečer okolu 11. ure slišal ne- j ;a ko ropot an je in tudi padec, a ni na to j J- pazil. Slišal ni, če je kdo sobo za- j je pustil. Rose v hiši ni bil nič kaj priljubljen, ker so ga večkrat obisko-o, vale razne "prijateljice". -0 Prijet morilec. V South Bend, Ind., je policija aretovala John Morvateha, ker je izvršil umor v Racine, Wis. Razun tega ima baje Morvatch tudi še dva druga umora na vesti in sicer enega v Michigan, drugega v mestu Milwaukee, Wis. Avstrijski rezervisti in : njihovi dobrotniki. 0 TRIJE LOPOVI V NEW YORKU SO VARALI AVSTR. MLADENIČE, KI NISO HOTELI SLUŽITI PRI VOJAKIH. Za malenkost od $15 do $400 se je' vsakdo lahko rešil "e. & kr." komisa. " 1 ARETACIJE. I -o- Newyorški avstro-ogrski generalni konzulat je prišel na sled novi j prevari, ktere žrtve so bili razni avstrijski in ogrski mladeniči, koji bi 1 se radi reSili nadležne avstrijske vojaške sluižbe in komisa. Vsled pri-! prošnje imenovanega konzulata to newyorski detektivi prijeli tekom včerajšnjega dneva Čeha Tomaža Zjelinskega in Ondreja SoltvŠeka. ktera oba sta stanovala v hiši 333 ' iztočna 19. ulica. Prijeli so ju v ne- : ki pisarni v hiši 35 Broadway, ozi- . roma tam. kjer je bil preje :iasta-j njen avstrijski konzulat, ko je imel; še več prihodkov, tako da je zamogel pošteno na Broadwayu stanova- * ti. Sodišče jc stavilo vsakega pod i $2000 jamčevine. Kasneje so prijeli detektivi še jednega lopova, imenom Frank Siwika, ki je baje tudi v zve- j zi ali v " partners hipu" z avstrijskim vojnim miraaterstvom. Kakor znano mora v Avstro-Ogr- I ski vsak mladenič, ki je za to sposo- J j ben, tri leta jesti komis in ko se te- i : ga komisa naje, ga prestavijo za 7 : , let v rezervo ter za dve leti v tk*mo- j ! branvtvo ali h " krompirjevcem | Rezervisti morajo vsaki- dve leti pri- • I hajati k takozvanim orožnim vajam. \ da ne pozabijo pometati, čistiti stra^ j nišča in vživati komi-s. O.ii rezervisti ; pa, ki žive v inozemstvu in še posebej v Ameriki, so običajno od takih j "vaj" oproščeni, ako napravijo tozadevno prošnjo pri avstrijskem, konulatu. Nedavno so pri avstrijskem kon- j zulatu zvedeli, da je nekdo pričel iz- ■ dajati ponarejene avstrijske listine, j j s kterimi so se varali rezervisti, kte-i ri so prosili za oproščenje orožnih ' ! vaj. Nekteri so potem pripovedm a 1 i.! i da so jih obiskali dozdevni avstrijski { j uradniki, kteri so jim pripovedovali. ; da Avstrija svoje "c. & kr." uradnike skrajno slabo plača, in da bi radi kaj zaslužili. Za denar so bili toraj voljni vsakega rezervista oprostiti od orožnih vaj in tako so jim ■ rezervisti plačevali za rešitev od ko-: mi'-a po $13 do $400. Nadalje je kon-j zulat dognal, da so goljufi hneli . i medsebojno organizacijo, ki- je opro-t i ščevala avstrijske rezerviste ne le i1 po vseh Zjed. državah, temveč tudi ! v Canadi. i S Tako so lopovi najeli v New Jer- I I seyu nek skedenj, v kterega ?o one. II ki hočejo na vsak način biti "c. &* . kr." vodili k orožnim vajam, ktere so nadomestovale one vaje, koje bi i! morali bedaki napraviti v Av.-triji-. j Za orož.»e vaje so morali bedaki pla-1 čevati svojim inštruktorjem po $25 i i do $100. Ker so pa bili dozdevni' av-j i strijski uradniki in [podčastniki člo-3 veko ljubili, so se zadovoljili le z dvodnevnimi orožnimi vajami, in e potem so dali rezervistom njihove certifikate. a 'Da je v ameriških krogih zavlada-_ lo obilo smeha, ko so izvedeli, kako j, ! Avstrija vkrbi za svoje rezerviste.' ( je samoumevno. -o- J. 0 -r ATENTAT NA PREDSEDNIKA j d T ATT A? v ° ] Policija v Chicagu ima v rokah gro-l"J silna pisma. Chicago, Ul., 7. sept. Policija je dobila v roke pisma, iz kterilj sledi, da se namerava na predsednika Taf-ja ta povodom njegovega obiska v je- -b- seivi izvršiti atentat. Vsled teh gro- j in žilnih pisem se delajo prav posebne ra priprave za varstvo predsednika. Še1 pa nobeden predsednik ni bil tako zavali- rova«, kakor bode Taft, kakor hitro pride semkaj. Iz Avstro-Ogrske. Državljani in "častniki". -o—> V ZAGREBU NA HRVATSKEM JE PRIŠLO DO BOJA MED CIVILISTI IN ČASTNIKI Na avstrijski vojni ladjici Ganuia v Pulju je nastal požar. RANJENCI. ——o- Zagreb. 8. sept. V Vciikej kavani na Jelačičevem trgu j«» prišlo dt» boja med civilisti in takozvanrmi časniki avstrijske vojvke. U vzr- ku boja oblasti ne puste poročati in sploh se ne sme poročati nič druzega, kakor. da je več oseb nevarno ranjenih. Pulj, Istra. 8. sept. Na tukaj usidrani vojni ladjici avstrijske vojne mornarice, imenom Gamr.a je na tal včeraj požar, ki je napravil izdatno škodo. Gašenje je bilo vsestransko, kajti gasili so mornarji imenovane ladije. kakor tudi vojaki, tako da je prišlo do velikih zmešnjav, pri ktu-riih je bilo več mornarjev in irasik—v ranjenih. Ladijo so rešili, toda škoda je izdatna. -o- Razne novosti iz inozemstva, POSLEDICE ZADNJEGA POTRESA V RIMU; POŠKODOVANA POSLOPJA. ; Nesrečna rodbina ameriškega konzularnega agenta v Libavi. PROTI NEMCEM NA OGRSKEM. -o- Rim. 4. sept. Posebna komisija, ktero je imenoval papež, da preišče vatikanska poslopja, da se tako do-žene, v koliko so bila po zadnjem potresu poškodovana, je sedaj dovršila svojo nalogo in dognala, da so razna vatikanska poslopja, med kterimi je tudi sikstinska kapela, nekoliko poškodovana. Jibava. Rusija, 4. sept. Miss Smith, hčerka bivšega tukajšnjega konzularnega agenta Zjedinjenih držav, je včeraj ponesrečila, ko se je vozila po mestu z dorožko. Konji so se spla-•Šili in deklica je na mestu obležala mrtva. Njen oče, mati in sestra so tudi padli iz kočije in so vsi izdatno poškodovani, tako. da so jih odvedli v bolnico. Budimpešta, 4. sept. V^a madjar-' ska društva so prišla v javnost z o-ipravičeno pritožbo proti nemški ljudski šoli v Budimpešti, v ktero poši-jljajo nemški pritepenci svojo deco. i Zvedelo se je namreč, da dobiva ime-' novana šola subvencijo od nemške i vlade iz Berolina in da je njen namen razširjati pangermanizem. —■ i Nemčija podpira s svojim denarjem ' tudi neštevilno šol v slovanskih) deželah Avstrije, toda dosedaj se v Av-i striji še nihče ni zmenil za take Šole, ! kajti avstrijska vlada jih celo sama : podpira z denarjem, kterega plačuje-ijo slovanski davkoplačevalci. ' Portsmouth, Anglija. 4. sept. Nek i jvladin transportni parnik je pri vhodu v tukajšnjo luko zavozil v parnik i Duchess of Kent, na kterem je bilo j 400 pbtnikov. V parnik je takoj pri-| čela Vbajati voda. vsled česar kapi-'tanu ni preostalo druzega, nego za-j voziti na bližnje peščenine. Vsi pot^ i niki so se srečno izkrcali. Mnogo jih ! je poskakalo v vodo in so plavali na .: obrežje, dočim so zopet drugi čakali na rešilne čolne. -o- e j Padec iz 5. nadstropja. , Triletni Abraham Cohen iz št. 241 - Madison St. Manhattan Borough v -! New Yorku je padel pri igranju iz -i rešilne lestve pet nadstropij^globoko e j na dvorišče in si zlomil roko in hudo e poškodoval na glavi. Prepeljali so - ga v Gouverneur bolnico, kjer pa ni- o majo upanja, da bi ga rešili. Stariši, ^ pazite na svoje otroke! "GLAS NARODA" (Slovenlc Dally.; - Owned and published by the Slovenlc Publishing Go. (a corporation.) FRANK SARSER, President. VICTOR VALJA VEC, Secretary. LOUIS HENEDIK, Treasurer. '■ ——— Plsif of Bu^ine« of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. '3W I III— ^^HMHHHlHMa Za celo leto velja list za Ameriko in Can-do.........$3.00 •• pol leta.........1.50 leto /a mesto New York . . . 4.0C ** pol leta za mesto New York . . 2.00 Evropo za v'e leto . . • . . 4.50 * " 44 i>oi leta.....2.50 * " " četrt leta .... 1.75 f3LAS NARODA" izhaja vsak dan iz-viemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") l»ued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisements on agrcemvnt. Popi-i brez podpisa in osobnosti ae ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Hfoney Order. Pri spn-membi kraja naročnikov j»rosim< . «:a se nam tudi prejšnje blvaiiisče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in po-iljatvam naredite ta naslov : "GLAS NARODA" 22 Coi land t St., New York City. .......... ii —— Telefon 4087 Cortlandt. Ziviei]e ameriških delavcev. Z i naš delavski vodja Samuel Con .<■<- je v Evropi pripovedoval lan iii delavcem o življenju nji-liovili :nii ri>\ih tovarišev in med zamorem z za do vol j-. m i/j-ivi i. da se je tamošnjim ! ! - -ii oi-jauizacijam kljub groz-i- ; ; --ečilo ohraniti si plačo na p »j-uji višini.'» N < lardji pa najbrže sami ve-d . '.'ko .je lvsniee na tej trditvi, k: i,i i t d j>i.o je. da delavske plače j ; i. - -m> -nikdar tako nazadovale, k;1' ■ r Ijm- povodom zadnje krize, ako -i .' >• *■■" ■) na dobo najhujše kri-1' i i do 1877. Najboljše < • :.; /.; 7:\ to našo trditev pa dobimo, ; o n , H.vO premo t rimo položaj, ka-"i j bil povodom zadnje krize 1 n i . -i jekleni obrti. \ e pa za danes ni treba o tem i ! rahl jat i. liecimo le, da je res-j • ' >< ■ '». kar trdi Gompers, in da • •«' .<■ . > i /acijaiu v resnici posre-j «-il" ' iti >vojim članom tudi med' i o; > -i > plačo, ktero so dobi-1 v. ' d 1 i/.i. Tudi ako bi vse to " - . je Gompers evropskim d v; idarle povedal neres-i ■ la/.motriva položaj delav-d -ži-le, tedaj se ne smejo u; v:t'i le obstoječe plače, temveč ! d v.-'m 1 udi ono, kar zamore de-1 ' za svojo plačo. Na to pa Gonipers v svojih evrop-'! ni Jiiti malo oziral. Pri-' . da s«> organizacije |>od n. i 1 i''-tvom kljub krizi znale ] ■ t", da je ostala delavska: i: ' uvtiienjena — kar je na-vh<" ia ' ' —, toda povedal ni. da se | ■ " ' >» v sedanjih časih izdatno; t ' ■ - ''..-t'.or se je zamoglo ku-i !' 1 ' povedal ni. da se je pri v " •> " ' "Manjša potrebščina po-', . - '.Tin * i že samo to dejstvo po-, '■•'• o znižanje plače ameri-1 j • i ' • .vcetn. Položaj delavstva v ( i bi s- toraj poslabšal tudi v j - - a o bi >e plače v resnici ne j poti anjsale. ( » - je j'li nas vse podražilo,:* i" < ! • plačo niso niti malo na- i ■ ; . j-- ajbolj razvidno iz zad- ■ .Le *1 lira d street Journal", i ■ natančno bavi s podražitvi- < zatrjevanj tega lista so se i E 1 ' i ne tekoi jI zadnjih 13 let j 1 za povprečnih 49.1%. Za 'za ktero smo še v letu 1897 1 vali i čaj no jedeu dolar, rao- i ' plu aii danes In podra- I žitev nanaša na vsako pojedino Tdaj-j, J:!• to naše delavstvo potrebu- n je. '1 a podražitev se ne nanaša le r] f ^ j» ''•.'! e, temveč tudi na obleko, j r-n,ii% tub o, sir, meso, stanovanja — ' n • :ia vse, kar se jjotrebuje v 1 Življenju. j, se pa Samuel Gompers na svojem potovanju v Evropi ne ozira, kajti on hoče na evropske delavce napraviti vtis, da so njegove organizacije kljub vsej krizi znale ohraniti delavstvu dobro plačo. Domov iz Evrope. V uradih, velikih« prekoatlantskih parobrodnih družb, kjer letošnjo spomlad še ni vladalo veselje, se je vsa dosedanja zaspanost hipoma spremenila v radost, kajti posli parobrodnih družb postajajo hitro boljši in število ljudi, ki potujejo v Ameriko, se dan za dnevom množi, kar pome-nja za družbe naravno jako lepe dobičke. Na parnikih, ki prihajajo iz Evrope. kakor tudi na onih, ki bodo v kratkem dospeli v newyorsko luko. so vse kajite prvega in druzega razreda že v naprej razprodane, tako, da jih je do oktobra skrajno težavno dobiti. Kedor ni pravočasno kupil vožnjega listka za kajite, se mora sedaj zadovoljiti s tretjim razredom ali med-krovjem. .Skoraj z vsakim parnikom prihaja nekoliko tako neprevidnih potnikov v medkrovju in vsi ti ljudje morajo iti na Ellis Island, ako se že preje niso preskrbeli z ameriškimi potnimi listinami, oziroma ako niso državljani. Že ako le površno pogledamo na imenike potnikov, ki pridejo te dni v New York, se lahko prepričamo, koliko je število teh potnikov. S parnikom Auguste Victoria, kteri je inačrt napolnjen s potniki med-krovja in ki je v minolem tednu dospel v našo luko, je sedaj prišlo več potnikov kajite, kakor tretjega razreda. dasiravno je bilo tudi medkrov-je polno. V prvem razredu imenovanega parnika je potovalo 600, v drugem 410 in v medkrovju 900 potnikov. Tudi francoski parnik La Provence je dovedel v našo luko 333 potnikov prvega, 3 Ti8 druzega in nad f>00 potnikov tretjega razreda. Ravno to velja tudi o vseh drugih j parnikih, kteri bodo prišli v New York tekom tega in prihodnjega te-1 dna, kajti naši izletniki, kteri so bili na počitnicah v raznih krajihl Evro-j pe, se sedaj trumoma vračajo domov v Ameriko, da se tukaj po domače.! v domačih razmerah in med svojci j oddahnejo od naporov "počivanja" i v Evropi, Dopisi. Granville, 111. Cenjeno uredništvo:— Poročati Vam hočem, kako se nam j tukaj godi. Kar se dela tiče, je še j lobto. Krize, o kteri se ŽUje iz vseh*! krajev toliko pritožb, tukaj nismo ' imeli in delamo vsak dan. Delo sej tudi dobi, a ne svetujem nikomur j semkaj hoditi, ker 40 Slovencev in se vsi dobro razu- j nemo. Vsem rojakom in rojakinjam sirom ' \merike pošiljam iskrene pozdrave, j ^am, g. urednik, pa želim mnogo na- j >redka in obilo naročnikov. Anton Ostanik. j ' i . Herrin, 111. )ragi gospod urednik:— Prosim, priobčite teh par vrstic iz lašega kraja, ker hočem v kratkem i ►oroeati, kako se nam tukaj godi., Slovencev je tukaj samo ena druži-. < ia in nekaj sameev. Največ je Ita- ' ijanov in Rusov, ki imajo večinoma i astne hišo». Tudi prodajalne in me- 1 arije so italijanske, kakor tudi sko-„- < o vsaka obrt. j i Zadnje čase sem dobil mnogo pis-lov z vprašanji, če se dobi tukaj deft. Na to moram odgovoriti, da se ^ e dobi, a ne ve se, kakšno: slabo ali i obro. VeČ mesecev je delo popolno- 2 ia počivalo, a sedaj se je začelo de- a iti v rovih s polno močjo. Delati se 1 jora tukaj veliko, kdor hoče kaj za- 1 luži t i. Čeravno spadajo tukajšnji a elavci vsi pod unijo, imamo mi^kar * s as-, j« st&rejih delavcev, vseeno ne- š oliko boljše delo. Kako delo bi pa t - dobili oni, ki mislijo semkaj priti, e ne morem povedati. Zato pa za se-, daj ne svetujem semkaj hoditi za 1, delom. Koncem svojega dopisa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, ter 1, priporočam rojakom list Glas Naro- - da, ker le ta nam prinese obilo novie. 3 Anton Abram. e St. Louis, Mo. " Cenjeni gospod urednik:— Precej vode je preteklo v lieiz-' memo morje od tistega časa, ko sem zadnjič čita^dopis iz tega kraja. Sko-~ raj sem nverjen, da ga boste priob-1 čili v velezanimivem listu Glas Na-': roda. Slučajno, ako ga doleti kruta ~ i osoda, da se pogrezne v na veke od-_ j prti uredniški koš, seve pa tudi nimam nič druzega proti temu. kakor voščim mu srečno pot in lahko naj mu bode počivati v papirnati plahtici. Malo manjka, da nisem popolnoma prepričan, da premišljujete včasih od j nas, kaj je z nami in kako se nam kaj godi; ali mogoče, da spimo s kra-I Ijem Matjažem in njegovo vojsko za devetimi gorami, ker nimate nikake-gj^^poročila od tukaj. Toraj z delom gre še vedno bolj po malem in je še vedno polno brezposelnih ljndij. Marsikteremu roja-1 ku je obrnila gospa Kriza vse žepe . natanko prav po kriminalski šegi. Ni i se še luna trikrat spremenila, ko mi . je tožil neki rojak, da malo manjka, .1 ko bo videti po vseh žepih pajčjo i mrežo — pa mirna Bosna. Pa to ni , še vse; ravno v najbolj pekočem po-.' letju se je povrh vsega priklatil še - newjerseyski vrag sem, kajti povsod ga reveža preganjajo, povrh tega še - fotografirajo, tako da navsezadnje, •1 kadar se nahaja v najhujših škrip->: cili in polomih, hajd v St. Louis. — i Pravzaprav čemu je dospel vrli gost 1 semkaj, mi je povsem še neznano, , mogoče se zaroči z gospo Krizo in t potem gotovo bode sledila poroka po - riemanjskem običaju. Vedi ga pe- - klena "spaka", mogoče povabijo tu-1 di mene, da bom ostrgal kakšen lon'c. t 1111 brž ko se bo vsa ta ceremonija iz-? vršila. Vam pa trdno zabičam, gosp. 1 urednik, pri Alahu in pri celi Moha-i medovi bradi, da Vam bom vso stvar > pojasnil, kaj in kako bo pri svatbi. In kljub krizi in newjerseyskemu - vragu v društvenih razmerah pa le- > po napredujemo. Šteje nas malo Slo- - vencev in imamo že tri podporna društva. Najstarejše društvo sv. Sr- - ea Jezusa, spadajoče h K. S. K. J., - si je nedavno omislilo tri krasne za- - stave, ktere so bile blagoslovljene 2. j maja t. 1. Potem je drugo društvo - sv. Alojzija J. S. K. J. in tretje slov. - narodno podporno društvo Planinski ■ Raj, ktero se je priklopilo S. N. P. - J. Zalibog. še se dobijo rojaki, ki - ne spadajo k nobenemu društvu. To- - raj kteri ni še pri nobenem, naj se • zdrami iz trdega spanja, dokler je l čas! Nedavno so se poročili: g. Leopold 1 Kravos z gospico Franjo Zgur in g. Josip Samsa z gospico Ivanko Meden. Naše najiskrenejše čestitke, že-leč jim obilo medenih tednov! H koncu dopisa pozdravljam vse j bralce in bralke Glas Naroda, Tebi, , 1 vrli list, pa mnogo novih naročnikov j in dobrih predplačnikov. St.-louiški Slovenec. Povest o Pavlihi. Ne bojte se, umirite se! I11 ti, • ljubka devičica. le brez straha, zakaj ne bom govoril o nemškem Pavlihi ; v slovenski obleki, ki se je klatil po j lepi feranjskf deželi, od kraja do kra-; ja, ki je prenočeval v panju in učil | j osla brati ter je počel brez števila j j nedolžnih neumnosti dobrim ljudem ! v smeh in razvedrilo, bedakom pa v i jezo. Ne bom toraj govoril o njem, ampak Lzvolil sem si boljši del. Ti pa, muza lahkokrila, sladko-mila, na-1 j vdihni me, da bodo moje besede brez zlih misli in vesele, da se bo zasme-, jalo bohotno razpasano dekle v soln- j 1 enih poljih. Živela je gospodična, ki ji je bilo ime Pavlilia. Zelo lepo ime je to, in j ni ga vsak vreden, ali ona ga je za- j služila, ker je bila — kot se razume samoposebi — strašno zala. Črne la-t se je nosila elegantno skuštrane, po j njenem nežnem, rjavem licu se je , sprehajala rožna rdečica in v njenih ; očeh je skalo več sto škrati je v. Ra- 1 zen lega jo imela ljubeznjiv jeziček, ki je znal biti včasih strupen, ka- -kor da je najhujša čarovnica in ka-;: dar so se je lotili srčni krči, je — J < zblaznela. In to se je zgodilo. Gospodična Pavliha je sicer imela ; veliko, veliko oboževateljev — Matu-11 zalemov brat se je zaradi nje zaletel j z glavo v zid —, ali vse to ji je bilo 1 še premalo. Hotela je, da bi jifcl bilo j krog nje kot okoli kraljice, samih (' udanih in cvetočih hlapčičev, ki bi i šli k sami zakleti kraljični, ki jo straži dvanajst zmajev, po srebrni 1 šolnieek, da si ga obuje na svoje male 1 bele nožice. Hotela je, da se tristo t '.i jv ■ " '■ * rt-*-4**;?- ^ Boštjanov zaljubi vanjo dp smrti, hotela je, da padajo pred njo v prah in jo molijo, hotela je, da ji pregri-»jajo pot z rožami in hodijo pred njo s prapori, da jo ovijajo z blišče-čimi girlandami, m da pomakajo pesniki pero v solnce, kadar opevajo njeno lepoto, hotela je, da lajajo njeni ldapčiči kot psi in žvrgole kot škr-jančki. Toraj se vidi že iz tega, da je gospodična Pavliha zblaznela. Ril je lep dati in sijalo je solnce in 1 kost a nji so prepevali kot .ščinkovci. J Gospodična Pavliha, da si zasužnji 'vso možko mladino in jo žaktije v spone svoje ljubezni, je šla k babi, ki je slula tisti čas kot velika vraža-rica iu vešča ter je znala vsakemu za tristo let naprej povedati srečo in nesrečo. Stopila je toraj k babi in spregovorila : ( i i Ljuba žena, povejte mi čarobni les, da omamim in vročini vsakega junaka, ki ga pogledam, da bode moj rob, da bode vzdihoval po meni v blazni ljubezni in se jokal kot zaljubljen maček." Baba, grda in siva čarovnica, jo gleda, se ji zasmeje lokavo: "Ptičica, to je draga stvar, in ti mnogo zahtevaš. Vem sicer za takšen čaroben les, da se ti bo klanjal vsak možki in klical za teboj: "O, ti medeno srčece, o, ti sladka pogačica!", ali za to mi moraš prinesti mošnjiček zlatih novčičev, da jih pretopim in zvarim iz njih čudodelni kamen, ki ti bode privabil vsa možka srca. Ako te je volja, pojdi in pri-nesi!'' In še bolj lokavo se je zasmejala starka in njene sive oči so se zasve-j tile kot črnemu kozlu. "In čim prej se vrneš, tem bolje za-te in bolj močan in hujši bo lok. Možka srea bodo mrla za teb^rj, da j okusijo tvoje medeno srčece in tvojo sladko pogačico." Gospodična Pavlilaa je vstala in poljubila roko grdi čarovnici. "Ostanite zdravi, ljuba žena! ( Pred 11 o bo solnce jutri zašlo, sem pri :vas!?' Poklonila se je in šla. Baba pa 1 se je zasmejala in njenega krobota-nja 111 bilo ne konca, ne kraja. Tolkla se je po kolenih in vreščala: "Ha-ha, jara piška! Dam ti tak-: šen lek, da me ne boš pozabila nikoli!" Kako divei* večer je bil pred tistim dnem, ko se je mela gospodična Pavliha vrniti k babi z mosiijičkom I zlatih novčičev. Žabe so navdušeno prepevale visoko pesem o vsezmagal-ni in zanosni ljubezni, poetični uriti so v prekrasnih akordih slavili veli-častno boginjo Venero in ljubkega boga A morja. In predno je zašlo solnce drugega dne, je stopila gospodična Pavliha k babi čarodejki. Podala ji je težko mošnjo in dejala: j 1' Tu imate po želji. Zvarite mi čudodelni kamen in povejte, kaj mi je storiti!*' Baba je hlastno zgrabila denar in j se zgubila z njim v temno kuhinjo. Hipoma se je zaslišalo na ognjišču evrčanje in prasketanje, gost. dim in modri plameni so se vzdigovali iz odprtine, zasmrdelo je po žveplu in sajah in vsa eumnata se je napolnila ^ smrdljivim, gostim dimom, i Gospodična Pavlilia se je malone j onesvestila, padla je na klop, a že je stopila pred njo baba s sajasto ponvijo v roki, v kteri se je valila in varila rjava brozga in dim in ogenj se je sunkoma vspenjal iz nje. Baba je vihtela ponev nad gospodično Pavli-bo 111 izgovarjala čudne besede: "Či-keka, či-keka/ či-keka, malus, falus, ' senkolaj, skfpdo krot ji daj, gaj. gaj!'1 j Čumnata se je kadila kot peklo, in ko je slednjič gospodična Pavliha I spregledala, ni bilo babe nikjer. Ko je zopet prišla k njej, so se režale njene čeljusti in sifregovorila je s skrivnostnim glasom: "Tukaj imaš čarobni kamen. Ulit je iz zlata in vanj je namešan žabji smeh, sovji jok in kobilje vriskanje. \ zemi ga in nosi vedno s seboj. Kogar bodeš pogledala, se zaljubi vate, pred teboj bo padal v" prah in na hodnik se ti bo bližal, da poljubi tvoj šolnieek. Ako se bo pa hotel braniti in se otresati pokorščine do i tebe, se bo moral smejati kot žaba. se bo jokal kot sova in vriskal kot kobila." Gospodična Pavliha se je vz^ado-vala in je šla. Varno je stiskala v! žepu kamen, ki je bil rjav in ki jej smrdel kot smola, ter je začela ogle- ; da vat i po možkih. Ali čudo! Nikdo se ni zmenil za njo, in ker je le strmela in bulila v mlade junake, so se ji začeli posmehovati in j jo vpraševati, akff ni pameti poza- ■ bila doma. Polna gnjeva in srda se je vrnila domov, v jezi je zdrobila »■-rmen, ki ga ji je dala baba in požrla zmleti prah. In v trenotku se je začela smejati ' kot žaba, zajokala _se je kot sova in zavriskala kot kobilai^--J«.«® datoes jo tare ta nesreča. j ] - \ . . ' • ^RRiCfiTE^^B ;! f PAIN-n EXPELLER" Pri zvinjenju, odrti- i > \ nah, sploh prenapor- ; . 1 ! njenju mišic, pri rev- ^^ matizmu, nevralgi ji in : enakih teikočab po- ^S^V i! maga enkratno vdi g- : EXPELLER /'^'^vN^ 1 !, Dobi ■<• v virh / \l\£ iiA ' lekarnah po 25 » I rf; j ^^^Rlkbtcr j uradne vesti iz starega kraja. k C 72/9, C 7.'] 9 , j ' - ■ 1 - i OKLIC. Zoper Hiti Alojzija, posestnika v > Osredku št. 20. kojega bivališče je neznano, so se podale po Modic Iva- i nu, posestniku iz Nove vasi h. št. IG. - tožbe zaradi 241 K, 500, K, 4(iO K, 1 40 K, 200 K, 100 K in 59 K s prip. . Na podstavi tožbe odredil se je ua- - rok na dan i j 27. avgusta 1909, - ob 11. uri dopoldne, pri tej sodniji, - j v sobi št. 3. t V obrambo pravic toženca se po- - stavlja za skrbnika g. Josip Cilenšek, občinski tajnik v CirknicL i Ta skrbnik lw> zastopal imenovanea - j toliko časa. dokler se on ne oglasi pri i sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. - C. kr. okrajna sodnija v Cirknici, - odd. L. dne 19. avgusta 1909. >; — 'j C I 57 9 -1 •> OKLIC. Zoper Petra Grohar iz Zg. Sorice 1 št. .12. kojega bivališče je neznano. se je podala pri c.-kr. okrajni sodniji 1 v Skofji loki po ml. Julijam Pleifer " iz Zg. Sorice št. 12 po varuhu Anto- ",nu Prežel j iz Davče št. 29 tožba radi očetovstva. Na podstavi tožbe dolo- ". čila se je ustna sporna razprava na 28. avgusta 1909, dopoldne oblO. uri, jiri tem sodišču. \ obrambo pravic toženea se po- 1 stavlja za skrbnika g. Anton Klun v 1 > Škof ji loki. Ta skrbnik bo zastopal j ' toženca v oznamenjeni pravni stvari " : na njegovo nevarnost in stroške, do- 1 kler se on ali ne oglasi pri sodniji. "iali ne imenuje pooblaščenca. 1 C. kr. okrajna sodnija v Skofji lo- ; ki, odd. I., dne 16. avgusta 1909. i . ci c ion o >! _ ., 1 I i OKLIC. 1 , Zoper Matija Kuharja, zasebnika v Srednji vasi, kojega bivališče je 1 I neznano, se je podala pri c. kr. okr. •{sodniji v Kamniku po nedol. Antonu 1 Albiču tožba zaradi priznanja oče-1 tovstva. Na podstavi tožbe se od-j " redil narok za ustno sporno razpra-" J vo na dan 1 1. septembra 1909, ■ dopoldne ob 9. uri, pri tem sodišču. ■ ? j izba št. 9. V obrambo pravic toženca se po- - stavlja za skrbnika g. l\an Trcbn-, ■ šak, posestnik in župan v Poilhruški. Ta skrbnik bode zasu>pal toženea v ' oznamenjeni pravni stvari na, njegovo nevarnost in stroške, dokler se .isti ali ne oglasi pri sodniji, ali ne •, imenuje pooblaščenca. G. kr. okrajna^ s<>dnij« Kamnik, oddelek II., dne 10. avgust^ 1909. C 244 9 | -1 OKLIC. Zoper Janeza Ostank, Jakoba iMa-cher, Andreja Martinak, Sigmunda Skaria, Franceta Moli in Antona Vodnar, kterih bivališče je neznano, se je podala po Francetu Kuralt iz St ražišča po dr. Stempihiarju tožba zaradi zastarelosti, oziroma plačila , terjatev. Na podstavi tožbe določa se narok na 1. septembra 1909, dopoldne ob 9. uri. v izbi štev. G. v obrambo pravic tožencev se po-j stavlja za skrbnika g. Rajko Peterlin ' v Itranju. Ta skrbnik bo zastopal ; tožence v oznamenjeni pravni stvari ; na njih nevarnost in stroške, dokler ! se ali ne oglase pri sodniji, ali ne * imenujejo pooblaščenca. y C. kr. krajna sodnija Kranj, odd. III., dne 18. avgusta 1909. t LISTNICA UREDNIŠTVA. -Miss F. W., Chicago, 111. Hvala na priznanju! Prava pot je najboljša in tako nas veseli, da ste tudi Vi tega mnenja. Upajmo, da se bode število takih rojakov množilo. Vse ostalo se je ukrenilo po naročilu. Brezimeuski dopisnik, Milwaukee, Wis. Xiopi4L4e,xloherr teda;pr|občimo j ga ne, ker je prišel brez podpisa, i _____j_________________________ ^ 1 l Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge skepom leta 1907 3,165.025*00 kron. Varnostni zakladi sklepom 1997. čez 114 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron. NAZNANILO. !| Glavna posojilnica i q reglstr. zadruga z neom. zavezo | v L^JUBLrvJAINI, Kongresni trg št 15. o D ^ obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po ! >fl 3 01 I •I 4i4 ° I >° 3 *> takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren- g ^ nega davka, tako da dobi nložnik od 100 K. čistih K. 4 75. * """ Po 4% % naložen denar se za celo leto preje podvoji nego po ~ 4}4 "fo in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varjio naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Podiljatre za Zjed. držaTe posreduje2 tvrdka FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Upravni svet t l Zvišanje obrestne pere. I Hamburg-American Line. Ekspresni in redni promet z j^arniki na dva vijaka med NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM. Veliki koniodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, ka kor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi si gnalnimi aparati, kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IN UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN TOD- Y0RBA ZA SLOVENCE. Za vožnje listke in vožnji retl, povprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. F. Kr.. Anaconda, M<>iit. Ime "Kranjski" ni pristno; t<>«!a v ostalem se Jul vsakdo za svoj bencin lahki. vozi, kolikor mu drairo. kajti te niti malo ne nanaša na javnost. J. 1*.. Thomas. W. Va. Kot d..pis ne moremo priobčiti, ker .j'- stvar sobna. Morda s«» priobči kot rat, toda v Ictii slučaju se "brnite na upravnislvo našega lista, da Vam naznani. koliko t>I veljal inserat. \ o-stalcni pa zadevo hilik«. poravnate i>ri sodiščih. J. I'.. Gunnison. Colo. Hvala na priposlanili izrekih! Tudi mi smo jih dobili. Kmalo potem je j>a prišel br/ojav, da kuga ostane tam, kjer je. in tak«, sedaj ne pride. 1'ozdrav! A. Ii., Ihmlo, Pa. Ker so listi " lielokranje«* 1' Motranjee " i:i še neki dru.iri sklenili, da ne izhajajo več, Vam ne moremo naznaniti zaže-ljenejra. Mesto teh listov pa sedaj zopet izhaja Rodoljub". Obrnite se na npravništvo ''Slovenskcjra Xa-roda"* v Ljubljani. Knaii «ve ulice št. ■"». ako .-e hočete naročiti na "Kodo-ljuba * \ NAZNAITELO. Slovensko kutoliiko podporno dra* iivo SV. JOŽEFA et. 12 J. 8. K. J, za Pittsburg, Allegheny, Pa^ in okolico ima avoje redne seje vsairo drago nedeljo v mesecu. DruŠtvezikom se n&szganja, da bi de istih v polnem čteviln ndelefevan rcr redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo meseenino na nekte-rrga izmed izvrfujoŽih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do-pošiljojo. Pri redni drnitveni seji dm* 13. dec. 100S izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1809: Predsednik: Fraj Krese, 6106 Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik: V in cene Volk, 28 Tell St., Aiiegfceay. I. tajnik: Josip Molka, 105 Spring Grxden Ave., Allegheny. H. tajnik: Nik. Povie, 34 Garden St., Trey Hill, Allegheny. Blagajnik: Ivan Areh, 79 High St., Allegheny. Zastopnik: Ferdinand Volk, 133 42nd St., Pittsburg. ZasiaronoSa: Fran Golob, Odbor: Fran Ko n cilj a, 843 Blossom Alley, Allegheny. Ivan Kaščck, 843 Blossom Alky, Allegheny. Ivan Mestnak, S49 Perry Bt_, Allegheny. Fran Strnila, 101 Villa St., Allegheny. Ivan Simonžič, 809 G erst Allay, AUegheny. Alojzij Batkovi«, 812 Qreon St., Allegheny. Slovensko katoliško podp. društvo svetsBarba — — - a Za Zjedinjene države Severne Amerik«-Sedež : Forest City, Pa. ^nkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Penn»v>arftt'r ODBORNIKI : Predsednik : ALOJ. ZAVERL, P. 0. Box 317, Forest City, P* Podpredsednik : MAKT1N OBE RŽ AN. Box 51, Mineral, Katis. T. tajnik: IVAN TELB.VN, Box Gb7 Forest City, Ta. II. tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. GOth Street, Cleveland, O Blagajnik : MARTIN MUlilČ, l'ox 5:J7, Forest City. Ta. 1 .......S'1" ■ "P"" NADZORNIKI : MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL ZAJjAR, I. nadzornik, P. O. V»jx 547, Fore, t City, Pa. JOS. BUCENELI, starejši, II. nadzornik. Forest City, l'a. FRANK SUNK, III. nadzornik, ^U Mill Street, Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOE: PAVEL OBREGAK predsednik porotnega odbora, Weir, Kaus. JOS. PETEKNEL, I. porotnik, P. O. Box 05, Willock, Pa. IVAN TOIiNIC 11. porotnik, P. 0. Box (»22, Fore=t City, P«, Dopisi naj sc pošiljajo L tajniku: IVAN TEL BAN, P. 0. Box G07, 1 Forest City, P- Drnitveno glasilo je "GLAS NARODI". mm mm* lnkorponr&na dne 24. januaxja 1901 v državi Minnesota. r 1 Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predesednik: FRANK MEDOS 9483 Ewiag Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. Box 57, Braddock, Pa. Glavni »ajnik: JURIJ L- BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KEBftSN?^. L. Box 383, Rocks Spring, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Box 105, Ely, Mina. NADZORNIKI : ALOJZIJ VIK ANT, predsednik nadzornega odbora, ©or 10th Ave. and Globe Street, South Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Eox 641, EveletE, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, Michigan. POROTNI ODBOR: IVAN KER2IŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, H. porotni, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, ni. porotnik, Box 95, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 SortK Chicago Bi, Joliet, 111. Društveno glasilo jo "ATTAR NARODA". PRISTOPILL V <:ru*!vo '-Zvon" št. 70 v Chicago. Ul. 20. avg.: Ino. Sefran, 1S75 r 1202<\ T. raz. Društvo šteje 29 članov. A r ::-; .. sv. A" »jzija št. 30 v Conemaugh, Pa. Egidij Zupančič, c :. 1^010. 1. raz. Društvo šteje 145 članov. V - u-: . i sv. Petra št. «9 v Thomas. W. Va. 26. avg.: Jos. Rus, - ' en,. 12017. T. rnz. Društvo šteje članov. V ' ' -v. Št. "> v 1'niontov.i, Pa. 26. avg.: Jjrnej Skerel. 1- J cert. 1201$, J. m?.. Društvo šteje 43 članov. V društv. Štefana št. 53 v lie ar Creek. Mont. 26. avg.: Tvan I.- -i :. 1^76 cert. 11977, I. raz. Društvo šteje 53 članov. V dru:tvi• Si-ee Jezusa št. 2 \ Ely. Minn. 26. avg.: Oberstar Matt, c :t. llf)?'-. Ziudaršič Alois, 1870 cert. 11981, oba v I. razredu. Društvo šti jc J11 * članov. A' v. -sv. Jožefa št. 7-1 v Tyre. Pa. 2G. avg.: Frank Mikee, 1888 errt. llf -2. 1. raz. Društvo šteje 13 članov. \ . u-i.o Mihaela Št. SS v Roundup. Mont. 26. avg.: Peter Sa-- 1. <-ort. 110*3. I. raz. Društvo šteje 17 članov. V ;š:v». š. Telesa Št. 77 v Goff. Pa. 26. avg.: Frank Tomšič, 1SS2 .-.--i i. 11H-*. I. rnz. Društvo šteje 17 članov. V društvo -v. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans. 26. avg.: Mihael Maček, COM. 21!»^."». II. raz. Društvo šteje 15 članov. V d m ^ i v -v. Mihaela št. 27 v Diamondville, Wash. 26. avg.: Jožef Hu:r-ve. ]£?.> očrt. 11986. I. raz. Društvo šteje 22 članov. V društvo sv. Martina Št. 83 v Superior, Wvo. 26. av«r.: Matt Pernic, 1SS2 cert. 12002. T. rnz.. Frank Koshak, 1890 cert. 12003, II. razred. Društvo Šteje 23 članov. V dru-tvo v. Janeza Kjrst. št. 75 v Canonsburg, Pa. 26. avg.: Martin Buselj, 18^!) cert. 12005. II. raz., Victor Lenasi. 1876 cert. 12000. Leonard Lennsi. 1S7S ccrt. 12007, Gašper Potočer, 1871 cert. 12008, vsi v I. raz. Društvo šteje ? članov. V društvo sv. Janeza Krst. št. 82 v Sheboygan. Wis. 26. avg.: Jos. Fin,t. 1S76 cert. 12000. Jos. Zaje. 1SS9 certifikat 12010. oba v II. raz. Društvo šteje ? članov. V društvo sv. Petra in Pavla Št. 1.*, v Pobelo, Colo. 27. avg.: Ivan !;:> > .. !*!>«> cert. 11993. Rudolf Zakrajšek. 1883 eert. 11994, oba v I. ra/. Društvo šteje 95 članov. V d i it-; v o ^ v, Cirila in Meioda Št. 0 v Calumet. Mieli. 27. avg.: Steve J.o! r. 1865 cert. 11S&0. Mike Majerle, J877 cert. 31988. oba v I. raz. D:ušivo štej® 249 članov. V društvo sv. Jožefa št. 86 v W. Jordan. Utah. 27. avg.: Matt Pei linuvar, 1877 eert. 11997, I. raz. Društvo šteje 36 Članov. V 1 rti Št vo -v Petra in Pavla št. 35 v Lluydell, Pa. 27. avg.: Geo. Mlinar. 1- > cert. 11999, Ino. Terček, 1879 eert. 12000, oba v I. raz. Društvo ^teje 04 članov. V .i;ušt'-o sv. Barbare št. 5 v Soudan, Minn. 27. avg.: Ant. Gornik, 1874 cert. 12012, Franc Jaklič. 1889 cert. 12013, oba v I. razredu. Društvo šteje 13 tfemov. V društvo sv. Barbare št. 00 v nftsholm, Minn. 27. avg.: Albert Turni ]>!)! cert. 12014, I. raz. Društvo šteje 52 2članov. V društv., sv. Ju že f a št. 14 v Crockett, Cal. 30. avg.: Jožef Zaje, 1S77 cert. 12023, I. raz.. Društvo šteje 41 članov. ^ društvo ''Orel" št. 90 v New York, N. V. 30. avg.: Peter Po-: . nik. 1871 cert. 12031, II. raz. Društvo šteje 13 članov. V društvo sv. Florijana št. 64 v So. Range, Mich. 30. avg.: Jos. Š i,<•;.<•, 1880 cert. 12021. II. raz., Luka Pleše, 1888 cert. 12022, I. raz. Društvo šteje 47 članov. V društvo >v. Alozija št. 18 v Rock Springs. Wyo.*30. avg.: Rudolf Strav-. ItOO cert. 12025, I. raz. Društvo šteje 195 Članov. V društvo sv. Alojzija št. 13 v Baggaley, Pa. 30. avg.: Jos. BožiČ. I.m.S cert. 12'JO. Inc. He«nik, 1889 eert. 12027, Ino. Seličič, 181)1 cert. IL'-JS. Jos. Slarr ar, 1£91 cert. 12029, v*i v I. razredu. Društvo šteje 45 članov. V društvo sv. Jožefa št. 14 v Crockett, Cal. 30. avg.: Marija Zaje, 1876 oert. 12024. Društvo šteje 24 Članic. V dt iš vo -v. Jurija št. 22 v So. Chicago, Ul. 30. avg.: Franč. Corak, 1875 cert. 12030, Društvo šteje 45 članic. V un;-:vo Srce J« zusa št. 2 v Ely, Minn. 30. avg.: Terezija Mulec, 18-0 cut. 12032. Društvo Žteje 68 članic. V dtuš vo sv. Jožefa št. 86 v W. Jordan, Utah 27. avg.: Marjeta V ruštvo sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydell, Pa. 27. avg.: Franč. Doles, 1889 cert. 12001. Društvo šteje 22 članic. V društvo sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo. 27. avg.: Cesar Uršula, 1875 ccrt, 12015. Društvo iteje 41 Članic. V društvo sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo. 27. avg.: Maria Kal-maa, 1875 c«rt. 12004. DruStvo žteje 3 članice. CARNEGIE TRUST COMPANY, 115 Broadway, New York. QIavoica, prebitek in nerazdeljeni dobički.2*500.000,00 Dn»*I pripomočki......................815.000.000,00 uradniki i CnAELES C. Dickinson, President. Jas. Ross Ctrran, Vice-President Frederick H. Parker, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary and Treasurer, »tanton C. Dickinson, Asst. T re as. Rob. B. Mookhead. Asst. Secretary. Alb, E. Chandler, Aaat. Trust Officer. Lawrence A. Ram age, Trust Officer. Levesteb G. Ball, Auditor. Depozitarna za državo in za mesto New York. Forcjemajo a« vlofre posameznikov, tvrdl: fn korporacij-Plačujejo »e obrt £ ti na čekovne vioirt, kakor tuai na rezervne fonda. Xftjlep£e f,hramtx- na svetu, pod bančnimi prostori. \ amoatne shrambice se oddajo za letno najemEcino po in vej. Krajevna društva raj blagovolijo posilati vse dopise, premembe n- V iu druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 4244, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva sa Magajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov rn.: ?e P'Ciljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KEttŽlSNIK, B >x 138. Bin dine, Pa. Pridejani morajo biti vsaki natančni podatki v?ake pritožbe. IHI»HMIlll.HHm.'IUt. Iz društva sv. Alojzija š.t. 36 v Conemaugh. Pa. dne 30. avgusta: Frane. Jakoš, cert. 9315. Društvo šteje 52 članic. Iz društva iv. Štefana št. 26 v Pittsburg, Pa. dne 30. avg.: Marija Benčan, eert. 8055. Društvo šteje 17 članic. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. dne 30. avg.: Terezija Žugec, cert. 8603. Društvo šteje 63 članic. Iz društva sv. Mihaela št. 40 v Claridge, Pa. dne 30. avg.: Loiza Župie, cert. 1095S. Društvo šteje £0 članic. Iz društva sv. Florijana št. G4 v So. Range. Mich, dne 30. avgusta: Marija Juguvie. eert. D853. Društvo šteje 2 članice. ODSTOPILI. 30. BabiČ V društvo sv. Janeza št. 82 v "Sheboygan. Wis. 27. avg.: Jožefa Prislan, 1SS7 cert. 12011. Društvo šteje 12 članic. V društvo -v. Roka št. 55 v I'niontown, Pa. 27. avg.: Berginc Jerica, 1877 cert. 12010. Društvo šteje 21 Članic. V društvo sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa. 27. avg.: Neža Bajte, 1390 cert. 11978, Marija Marineh, 1889 cert. 11979. Društvo šteje 20 čl. V društvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. 27. avg.: Polona Ko--če.k, 1885 eert. 11987. Društvo šteje 38 članic. V društvo sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblo, Colo. 27. avg.: Tekavec Ajina, 1SS5 eert. 11995, društvo šteje 4G članic. V društvo sv. Jožefa št. 29 v Imperial. Pa. 27. avg.: Marija Kns. 1886 cert. 11992. Društvo šteje 30 članic. V društvo sv. Cirila in Meioda št. 9 v Calumet, Mieh. 27. avg.: Kata Rožič, 1885 eert. 11990. Margareta Sterbenc. 1875 eert. 11991. Društvo šteje 127 članic. SUSPEND IRANL Iz društva sv. Roka št. 55 v Brounfield, Pa. dne 26. avg.: Anton Podlesnikar, cert. 4959, I. raz. Društvo šteje 42 članov. Iz društva sv. Florijana št. (>4 v So. Range. Mieh. dne 30. avg.: Jos. Tugovič. cert. 7704. Jo*. Slemene. cert. 10701, oba v I. I'azredu. Društvo šteje 31 članov. Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, "Wyo. dne 30. avg.: Ivan Grgič. cert. 10295. Jae. Demšar, cert. 11301, Anton Pretnar, eert. 6887, vsi v I. raz. Društvo šteje 192 članov. Iz društva sv. Alojzija ^t. 57 v Export, Pa. dne 30. avg.: Frank Medved, cert. 10141, 3. razred, Treven Matevž, certifikat 2756, II. raz., Društvo šteje 44 Članov. Iz društva "Zvon" št. 70 v Chicago, 111. dne 30. avgusta.: Matija Sirola. certifikat 10353, Vinko Ciganie, certifikat 10854, oba v T. raz. Društvo šteje 1 članov. Iz društva sv. Alojzija št. 30 v Conemaugh, Pa. dne 30. avg.: Anton Mtle, certifikat 6882. Fr. Petkovšek, certifikat 73C3, oba v II. raz. Društvo šteje 148 članov. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 10 v Johnstown. Pa.: dne 30. avg.: Žuger Frank. cert. 0923, I. raz. Društvo šteje 132 članov. Iz društva sv. Mihaela št. 40 v Ciaridge. Pa. dne 30. nvg : Jrdi. Ovsar. cert. 0570, Bartol Lovšina, cert. 10269. Franc Kas. eeri. -636!), vsi v T. raz.. Andrija Antrnčič. eert. 0745, II. raz., Johan Župič, cert. 10rK>4. 1. raz. Društvo šteje 77 članov. Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs-. Wvo. tke 30. avgusta: Ivana Pretnar, cert. 8703. Društvo šteje 80 članic. Iz društva sv. Alojzija št. 30 v Conemaugh. Pa. dn* 30. av~u-ta.: Ant. Bartol, eerr. 36S-), Steve Pilat, cert. 10330. And. Zorje, cert. 2256. J<-ž. Jakoš, cert. 2805, vsi v I. raz.. A"t. Mele, cert. «882. Fr. Petkovšek, čeri. 38S2, oba v II. raz. Društvo šteje 141 članov Iz društva sv. Jurija št. 01 v Reading, Pa. dne 30. avgusta: Miko Stnrašinič, cert. 5145, Mihael HusiČ. eert. fio50. Lndevik Nicrel, eert. 11091 Jožef Filak. cert. 11089, vsi v I. raz. Društvo šteje 30 čldr.ov. Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn, dne 30. avgusta.: Anton Za Inka r. certifikat 7370, Anton Kastele, eeri. 4051, oba v I. raz. Društvo šteje 71 članov. Iz društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. dne 30. avgusta: Anton Hribar, cert. 3OSI2. Jož. Lovrič. cert. 11048, ob:i v II. raz.. And. Rutar. eert. 10307. I. raz. Društvo šteje 10] Članov. Iz društva sv. Barbare š!. 39 v Ro*lvn, Wash, dne 30. avg.: Anton Starč. včič. eert. 4007, T>nv> Benac, cert. 2S40. Gašper Biozovič, ccrt. 4417, vsi V I. raz. Društvo šteje 107 članov. Iz društva Marija Zvezda št. 32 v BI. Diamond, Wash, dne 30. avc,'.: Fianl: Bizovšek, cert. 7338. IT. raz. Društvo šteje ? Iz društva sv. Barbare št. 60 v Ohisholm, Minn, dne 30. avg.: Ant. Pajk. certifikat 5505. Ani. Zgojnar, certifikat 7377, oba v I. razredu. Društvo šteje 50 članov. Iz društva sv. Jožefa Št. 30 v Chisholm, Minn, dne 30. avg.: Baver Peter. eert. 0070, Rnparčič Jožef. cert. 10S96, Sv igel Frank eert. 3801. Zanoskar Frank. eert. 10892. vsi v T. raz. Društvo šteje 178 članov. 17. društva t v. Štefana št. 26 v Pittsburg. Pa. dne 30. avg-.: Ig. Po-točnik, eeri. 7680, Fr. Benčan, certifikat 7079, oba v I. razredu. Društvo šteje 36 članov. Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Waeh. dne 30. av~: Helena Brozovič, eert. 9801. Društvo šteje 51 Članic. Iz društva sv. Cirila iu Metoda št. 1 v Ely. Minn, dne 30. avgusta: Maria Koščak, eert. 7997. Društvo šteje 104 članice. 17. društva sv. Barbare št. CM> v Chisholm, dne 30. avgusta: Terezija Zogojnar. eert. 10306, dr-nštvo šteje G članic. Iz društva sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa. dne l Jožef. cert. 2754. I. raz. Društvo šteje 35 članov. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. dne 30. avg.: Skuk Frank, cert. 6143, I. raz. Društvo šteje 131 članov. Iz društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. dne 30. avg.: Frane Koneilija. cert. 4065, Ant. Koncilija, cerrifjkat 7276, oba v I. razredu. Društvo šteje 72 članov. Iz društva sv. Barbare št. 47 v Aspem. Coio. dne 30. avg.: Kastelic Jo f. eeri. 6780, I. raz. Društvo šteje 94 članov. Iz društva sv. Florijana ši. 04 v iSo. Range. Mich, dne 30. avgusta: John Verderbar, cert. 5483, I. i*az. Društvo šteje 30 članov. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. dne 30. avg.: Antoni Skuk, cert. 85S2. Društvo Šteje 62 Članic. ZOPET SPREJETL V društvo sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo. dne 30. avgusta: Ivan Peršič, cert. 3539, I. raz. Društvo šieje l'J2 članov. V društvo sv. Alojzija št. 57 v Export, Pa. dne 30. avg.: Nikolaj Medved, cert. 7040. II. raz. Društvo šteje ? K društvu sv. Mihaela št. 40 v Ciaridge, Pa. dne 30. avgusta: Jožef Mušič, cert. 0247, I. raz. Društvo šteje 78 članov. K društvu sv. Jožefa št. 14 v Crockett. Cal. dne 30. avgusta.: John Gajanič, eert. 0427, I. raz. Društvo šteje 46 članov. K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, 1*3. dne 30. avgusta.: Egidij Zupančič, cert. 370:4, Karol Mikolič, cert. 4337. oba v I. razredu-Društvo šteje 143 članov. K društvu sv. Barbare št. 3 v La Salle. 111. dne 30. avg.: Ant. Koman. cert. 7098," Karol Koman. eert. 7091, Ant. Kastigar, cert. 11203. vsi v I. raz. Društvo šteje 81 članov. K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash, dne 30. avg.: Rri-ki Ivan, certifikat 4030. Bartol Pleše, certifikat 4*331, oba v I. razreda. Društvo šteje 169 Članov. K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Francisco. Cal. dne 30. avg.: Pasko I Huljev, cert. 6884, I. raz. Društvo šteje 90 članov. K društvu Marija Zvezda št. 32 v BI. Diamond, Wash, dne 30. avg.: Martin Kajtna, eert. 10736, I. raz. Društvo šteje SI članov. K društvu sv. Barbare št. 39 v Ro.-iyn. Wash, dne 30. avg.: Julijana Briški, eeri. 11139. Društvo Šteje 52 Članic. i Rojakom v uvazeyanje. Iz nekterih krajev v Zjed. državah ! nam prihajajo pritožbe, da se tu pa tam oglašajo nekteri ljudje, ki se predstavljajo našim rojakom kot naši zastopniki, dasiravno njihova imena in slike niso v našem listu objav-1 Ijena. Rbjake svarimo pred takimi ' 'agenti", kajti v-ak naš zastopnik ima naše tiskovine za izdajanje pobotnic in vsak je objavljen v listu. Ceno v Evropo. Parnik 'Uranium* odpluje v Rotterdam 11. sept. in parnik "Neapolitan Prince" 25. sept. {Kabina $45; medkrovje $25. Največja udobnost; lOdnevna vožnja. Northwest Transport Line. Vesely & Co., gl. zastopniki, 17 Broadway, New York. Iščejo se zastopniki po Zjed. | POZOR ROJAKI?] Novoiznajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za pleiaate tn golo brad-ce od kterega v 6 tednih lepit gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. l(e* amatisem ia trganje v rokah, nogah ia krilu, kakor potne noge, kurje oficaa, bradovice in ozebline, vse te bolezai m popolnoma odstranijo. Da je to resaica, se jamCi $500. Pifiite takoj po cenik, kterega Vam poSljem zastonj f i JAKOB VAHC1C, P. 0. Box 69, CLEVELAND, O. POZOR - rojaki! Kdor k a pa J« uro »ti drago zl&Cnino. naj po lepo *a- kkni aknrrasKi cenik. c*n» ao zelo nizke, oziraj« M n« bLaara. rišite dane« po cenik. DERGANCE, WIDETICH & CO* 1622 Arapahoe St- Denver, Colored* ROJAKOM V PENNSYLVANUI NA ZNANJE. Rojakom v Pennsy Ivani ji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal zastopnik "Glasa Naroda" in "Hrvatskega Svijeta", ČRTANI. Iz društva sv. Barbare Št. 39 v Ro;]yn. Wash, dne 30. avg.: Peter j Konedan, cert. 783G, I. raz. Društvo štejj; 168 članov. PRESTOPI LL Brat Tvan Pečan. cert. -t. 70(K> razred I. jc prestopil dne 30. avtr. m! diuvtva sv. Jožefa št. 70 v Oregon City. Ore. k društvu sv. Jožefa -ievilka. 23 v San Franci.-co. Ca!. Prvo društvo šteje 2"J. drugo 89 članov. Brat Anton Justin, cert. št. 6265 razred I. je prestopil dne 30. avg. '»d društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wvo., k društvu sv. Cirila n Metoda *t. 16 v Johnstown, Pa. Prvo društvo šteje 194. drugo 133 čl. Brat Frank Vidmar, eert. št. 7518 razred I. je prestopil dne 30. avir. »d društva sv. Barbare št. 4 v Federal. Pa. k društvu sv. Jurija štev. 40 Kan:-as City, Prvo društvo Šteje 57, drugo 50 članov. Brat Ivan Shelc. cert. št. 3383 razred I. jo prestopil dne 30. avg. od društva sv. Jožefa št. 23 v-San Francisco, Cal. k društvu >v. Jožefa -tev. 70 v Oregon City, Ore. Prvo društvo šteje. SS, drnsro 23 člaru v. Brat Anton Lozar. eeri. Štev. 2114 je prestopil od društva "Marija Zvezda" šr. 32 2v Black Diamond. Wash, dne 30. avg. k društvu sv. Barbare Št. 42 2v R a ver. .-dale. Wash. Prvo društvo šteje 80, drugi« 28 čl. Margareta Lozar. cert. št. 9203 je prestopila od društva "Marija Zvezda" štev. 32 v BI. DLamonl. Wash, k društvu sv. Barbare -t. v : fiavensdale, Wa.-h.. dne 30. avg. Prvo društvo šteje 27. drnjro 8 članic. Jera Shelc. cert. štev. 9928 je prestopila dne 30. avg. od društva ; Tožefa št. 23 v San Francisco, Cal. k društvu sv. Jožefa .št. 70 v Oregon I' City, Ore. Prvo društvo šteje 39. d m go 6 članic. PREMEMU A RAZREDA. Brat Ignac Marinčič, cert. štev. 3842, član društva >v. Mihaela štev. 27 v ? je premenil svoj razred dne 30. avgusta iz II. v I. Društvo šteje 23 članov. NAZNANILO UMRLIH ©LAHOV. Brat Josip Pavlic, cert, štev. 5610 razred I, rojen leta 1S70 je umrl dne 20. avgusta 3909. Bil je elan društva sv. Barbare štev. 47 v Aspern, Colo. Društvo šteje 95 članov. Sestra Frančiška Janežie, cert. štev. 9582, rojena leta 1883, untrla dne 19. avgusta. Bila je članica društva "Marija Pomagaj" štev. 42 v j Pueblo, Colo. Društvo šteje 17 članic. GEO. L. BROZICH, gl. tajnik. Mr. JOSIP ŠABART, kteri jn pooblaščen nabirati naroči no za oba imenovana lista. Mr. Ša barta kar najtopleje priporočamo ro jakom ic "ttrvatom v Pennsylvanij* Upravništvo "Glasa Naroda". HARMONIKE bodisi kakoišnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane* sljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorS-o kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 £. €2nd Str.. Cleveland, O. ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNIŠTVO NE UREDNIŠTVO. Ustanovljen 1897. M M mm tfeltM PROSTOVOLJNA ZAHVALA.^ ...... Dr. E. C COLLINS svetovno znani medicin« ski Profesor nntanovitel j slflv»»o{ra "Collins N. Y. Mvek. njetrovo življenje in zdravje". M Uradno ure—Ys-\ki dan 1^-5 pon. Oh ntvl!>l- ra pr&zn. od 10 do 1. V torek iu petek od 7-8 a/ofier. NE VARAJTE SAMI SEBE! Mož ali žena, kateri sam sebe vara, je sam svoj največji sovražnik. Bog Vam da ZDRAVJE, največji dar, katerega Vam njegova vsemogočnost zamore dati zato pa tudi zahteva od Vas, da čuvate TA NEPRECENLJIVI DAR. — Velika drevesa rastejo iz malih zrn, — velike reke nastanejo iz malih potokov—a težke in opasne bolezni nastanejo iz malih nepravilnosti in simptomov, AKO SE PRAVOČASNO NE ODSTRANIJO. Oni kateri pravi: "Jaz bode m čakal do jutri mesto, da bi se takoj obrnil na DOBREOA ZDRAVNIKA, ako se ne čuti dobro, jo eden istih, kateri VARA SEBE IN SVOJO DRUŽINO. — Ako toraj bolnjeto na keteri iz med označeni h ali stičnih bolezni j, kakor: bolezni pljuč, prs, želodca, irev, jeter, mehurja nato bolezni v grlu, nosu, glavi, ufiesih, očeh, katar, kalij, težkodihanje, bljuvanje krvi, mrzlica in vročina, nepravilna prebava, zlata žila (Iiemoroidc), n-nmatizm, trganje po životu, nečista in pokvarjena kri, vodenica, gluhost, padavica, nervo-zuost in vse živčne bolezni, nemoč v spolnem občevanju, kakor tudi posledice samoizrabljevania, mazali, kraste in ostale k ožine bolezni, izpadanje las, vse ženske bolezni, kakor padanje maternice neredno čiftčenje, neplodovitost, ali jetika, sifilis in v ho ostale notranjo ali zunanje bolezni moža in žene, — NE V RAJTE SAMI SEBE Z ODLAŠANJEM, TEMVEČ obrnite se osebno ali piSite v slovenskem jeziku na naše svetovno znane PROFESORJE, kateri bodo Vafio bolezen natanko pregledali ter Vam zapisali in priredili ravno ista dobra zdravila, katera so že TISOČE BOLNIKOV OZDRAVILA KATERE SO ŽE DRUGI ZDR\VNjK1 PROGLASILI ZA NEOZDRAVLJIVE. — NIKARI SAMEGA SEBE VARATI Šfi NADALJE. — Nikari ne pustite, da se KALI IN MALI SIMPTOMI Vaše bolezni razvijejo v TEŽKO NEVARNO BOLEZEN. Ali če jo VaAa bolezen zastarana ter Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, nikar ne obupajte, kajti iiaži SYETONNO ZNANI ZDRAVNIKI, KATERI IMAJO OBILNO IZKUŠNJO v zdravljenju Vas zagotavljajo sigurne pomoči. Pisma naslavljajte na: THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 West 34th Street, New York City. ItlfVflC \ - " . Dragi doktor: Želela bi, da bi vsi nasi rojaki zvedeli za VaSa neprecenljiva zdravila. Edin i Vi sto mi vrnili moje zdravje, nad kaU-rim wrn že popolnoma obupala. Lucija Tori i v,i- fi-^ffi i^jfl&L Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Ooyle, zdravniška ravnatelja. PoSljite Se danes za J 5 centov postnih znamk za B prekoristno kujigo "Človek, njegovo življeujo in »I gdravje" Vaaka slovenska družina bi jo mogla imi-ti Jugoslovanska Katol. Jednota. c--——— Pavlov zložili, - Italijanski spisal Giulio Franeesconi. : Ko je Pavel zapazil end no spre- i membo v Heleninem značaju, ko je ' videl, kako se je ona ugljabljala v neopravičen molk, ko je konstatoval} upad lost in bledost njenih lic, ki jih je nekdaj videl tako cvetoče, tedaj je j čutil globoko usmiljenje do nje. Nikdar mu pa ni prišlo na um. da bi se moglo za to bledostjo, za tem molkom skrivati notranje grizenje, notranja razburjenost. Nikdar mu ni prišlo na um, da bi mogli oni dolgotrajni molki in ona bledost prikrivati utripanje močne grešne strasti. Kajti Pavel je bil eden onih mož, ki gledajo na žensko bitje z nekako pobožnost jo; bil je eden onih mož, ki jako težko verujejo v nepoštenost ženske, ktero so vedno cenili, in sicer ! zato, ker, preživevsi ves svoj čas v čistem in poštenem kn>gu. ne poznajo blatnega dna življenja, ker ne poznajo za rail ni ran o potuhnjenostjo prikrite poltenosti. A kar jra je najvoe plašilo, kar ga je največ bolelo, je bilo to, da je moral sam sebi priznati, da še ue pozna . popolnoma značaja svoje soproge, da ne ]>ozna še Helenine duše v vseh njenih skrivnostih. A za zaljubljenega, ljubečega soproga nI hujega. nego je ravno to. In tedaj je začel neutrudno iskati i vzroka spremembe v značaju in v ve- ] d en ju njegove soproge. < In v tern neutrudnem, neizprosnem iskanju je zasačil toliko činov, je ] opazil toliko malih, sicer skoro brez- < pomembnih dogodkov, toliko čudnih i izbruhov razdražehosti, ki je napa- « dala Heleno, konstatoval je toliko . čudnih skrivnosti v spremenjenem <: vedeti ju svoje soproge, da mu je začelo slednjič svit at i V utrujenih mož- i ganiti, da mu je slednjič v možganih 1 i zabliščal ot rova joči sum, da je kakor i v nekaki megli videval dramo, ki se 1 je odigravala v njegovi družini. Ko se je ta grozni dvom zaril v ' njegove otrple možgani, ko mu je I začelo vbadanje Ijubosumnja razje- <■ dati srce, tedaj se ga je lotila mrzlic- £ na jeza, združena z grozniško željo i do spoznanja: dušilo ga je v grlu od želje, da bi doznal, da bi zvedel vse, « da bi zvedel isti no. In l)iY je tako 1 oprezen v svojem delovanju, uporab- 1 Ijal je tako previdnost v tem svojem > iskanju, pričinjal se je tako nezaved- 1 nega, lilinil je tako visoko zaupanje v Heleno, da se mu je slednjič neke- I ga dne vsa, gola. neizprosna, očajna i resnica v ne izrecni grozoti prikazala | pred objokane in oil grozne jeze bleščeče se očij ter podrla in popolnoma ] potrla njegovo bitje. I! Helena je bila uesramnica! He- ' lena ga je varala! Žalost njegova je bila neizprosna, j' razpad njegovega ideala neznosen. Ob groznem odkritju je vsplamtela v njem ona grozna jeza, ko človek : vidi pred očmi nekako krvavo rdečo prikazen, ona grozna jeza, ki tudi v najšibkejem človeku vzbudi niorilne ' želje. Helene ni bilo doma. Krčevito je pograbil za revolver in z groznim izrazom krutosti na obrazu se je napotil, da bi šel v stanovanje dra. Jakoba Rialti, onega človeka, ki , je stri srečo njegovega življenja in ki je stanoval v spodnjem nad-; stropju. Pred oči, ki so še videvale ono kr-! vavordečo prikazen, v kteri se je razločevala njegova sramota, pred njegove oči, ki so v krvoločni želji po! maščevanju že videvale truplo Jako- i ba Rialti, pred njegove izgubljene oči se je tedaj prikazala bela kakor lilija slika malega deteta, njegove, j Pavlove hčerke: rdeče ustnice na belem obrazu z modrimi očmi, obseja-1 nim z zlatimi kodri, so bile nabrane v sladek angeljski nasmeh. Zdelo se ! je, kakor bi oni nedolžni otrok, lep1 kakor angelj Guido Renija, prosil,, naj se ga prihrani, naj se mu ne vtis- j ne znak sramote, one sramote, ki bi1 bila neizprosno padla na nedolžno j deklico in jo težila vso življenje... Zdelo se je, da deklica prosi, naj se , ji prihrani bodoče ponižanje v spo-1 minn na sramoto, v spominu na ne- j poštenje svoje lastne matere. Pavel se je zdrznil. Ona sladka prikazen, oni krasni obrazek proseče deklice je, kakor žarek solnea v hudi j nevihti, prinesel nekoliko miru v nje- 1 gove utrujene možgani. Sprevidel jej bil v onem trenotku, da bi njegovo, maščevanje, pravično kaznovanje ne-sramneža, izbruh njegove žalosti povzročil škandal, ki bi neizprosno po-gubil njegovo hčerko, njegovo Ado, ki bi bila žrtev krivičnosti Človeške družbe. V Pavlovi duši se je vršil hud boj med čutstvom razžaljenega, varanega soproga in čutstvom ljubečega o-četa. Za hip ni Pavel vedel, kaj mu je storiti, a slednjič so se mu prsti •lesnice razklenili, razširili, a revol-ter je padel iz roke na preprogo. fikH&e »o Pavlu sUUa oči, m skozi twwe*t>siiiwi()(**p'te,-,s6' "®u 1 je 'WfiV * ! globok vzdih. Grozno je bilo Pavlu v duši, ko je zatajil svojo opravičeno jezo, ko se je odpovedal ma&čeva-i nju, rek£i: — Le radi nje! Le radi nje! Po tem hudem dušnem boju je bil Pavel potrt, vendar je v tem boju! zmagal, kajti sedaj, ko je bil pre- j: varjen v eni ljubavi, ko je bil uničen en ideal, sedaj je imela sladiti . . i njegovo življenje druga, nežnejša, a !: še močnejša ljubav, vstajal je pred j i , njim drugi, čistejši ideal. Bil je potrt po tem dušnem boju, i a izšel je iz tega boja kakor zmago- i valeč, ki ga je z neodoljivo silo ve-1 s zalo na-se življenje, ki je je imel pre-t živeti poleg svoje Ade v ljubezni, ki ni pod vržena vara nju; življenje, ki je < je imel preživeti v neprestani skrbi,:; da osreči ono revno dete, svojo hčer- j i ko, ki naj se jej nikdar ne prikrade s v srce niti najmanji sum, ki bi jej i mogel odpreti oči in jej razkriti sra- j moto njene matere. Sedaj, ko ni več ljubil Helene, ko i j je ni mogel več ljubiti, sedaj je nje- j «:ova ljubav za malo Ado, potem ko | 1 se je radi nje, iz usmiljenja do nje i zatajil, sedaj je njegova ljubav za nedolžno dete vsplamtela mogočno, neizmerno. i Pri njej je tudi on postajal otrok-Igral se je z njo po otročje ves dan, j t in ko je videl Ado veselo, je bil ve- j sel tmli on: v onih trenotkili je celo t pozabljal svojo nesrečo. Ali razun ) teh trenotkov, ko je, igraje se z Ado, pozabljal na vse ostalo, je bil vedno t grozno potrt. i Res, da ni Helena — o tem je bi! prepričan —, potem ko jej je bil on očital njen greh in jej zalučal v ob-laz vse svoje zaničevanje, res, da ni t ona potem več videla Jakoba Rialti.! Ali kdo bi bil mogel izbrisati pro- n šlost f | i Neizrecna. neznosna muka mu je i: trgala dušo, ko je. odliajaje od doma. j idoč po stopnjicah, moral neizogibno j c iti mimo vrat stanovanja Jakoba p Rialti. Zdelo se mu je, da v besedah:' F "Jakob Rialti, doktor zdravilstva", o ki so bile črno tiskane na tablici na g onih vratih, mora vsakdo čitati nje- v govo sramotno skrivnost, njegovo sra- » moto, ki ga je delala smešnega. ■ n Zdelo se mu je vsaki k rat, ko je še! u mimo, da sliši za onimi vratmi ne- z kako ironično mrmranje in posmeho- ž vanje, in v tem mrmranju se mu je v zdelo, da najjasneje sliši ponavljanje r besede: "Helena, Helena, Helena..." j v. Kolikokrat ga je gnalo, da bi raz- j t bil ona vrata, da bi bilo konec nje- j c gove muke, da bi izvršil maščevanje, j po kterem je koprnela njegova duša. 11. A misel na Ado, misel, da bi s tem § pokvaril bodočnost te uboge, nedolžne deklice, ta misel ga je vselej za-' držala. Odtegal se je vselej s silo z od onih vrat, kjer je puščal vsakikrat 1 1-košček svojega razdejanega srca, ko- j 1 Seek samega sebe. i s In udajal se je zopet ljubavi do t svoje hčerke in v tej ljubavi se je ču-til očiščenega, v tej ljubavi je zajj# -mal novega poguma in hado v bodočnost. - \ * * * Nekega žalostnega dne ni mogla Ada vstati iz posteljice. Okrogla ličiea so jej bila nenavad- 11 no živo rdeča. Modra očesca so se ; i jej čudno svetlikala. Njeno malo te-: lesee se je pod težko odejo treslo j < mraza. j5 Pavlu se je, ko je zjutraj pristopil k Adini posteljici, krčevito stisnilo j f sree. j1 — Kaj ti je I — jo je vprašal pre- j strašen. ;1 — Boli me tu — je odgovorila Ada j in položila drobno ročico na grlo. {j — Pavel je takoj poslal po doktor- j: ja Maineri. Ada je imela davieo. — Je li hudo t — je vprašal Pavel zdravnika, dočim mu je vsa kri silila v možgani. — I>a! — je odgovoril zdravnik. Pavel je obledel in ni vedel, kaj bi rekel. Debele srage potu so se mu ! tresle na čelu. Slednjič je spregovo-J ril: — Ali — bo mogla ozdravit if — Upam — je odgovoril zdravnik | i —. Vendar vam nočem prikrivati, da i je slučaj jako težek. Treba vedno pa- , žiti nanjo. Grlo jej gori. Smrt bi j mogla nastopiti vsaki hip.,. — Gospod doktor!... — Govorim vam, mož: treba je po-! guma. Ada bi mogla tudi ozdraviti... ampak moja dolžnost je, da vam po-t vem vse. Smrt, kakor sem že rekel, bi mogla nastopiti vsaki hip vsled za-jdušenja... — A kaj storiti? Moj Bog! — je zajecljal Pavel. Čutil je, da ga zapuščajo moči. — Takoj, ko vidite, da otrok težko diha, pokličite me brez zamude. Ta- j kojštija zdravniška pomoč, ko prične težko dihanje, jo more rešiti, a naj-' menja zamuda bi bila pogubna. Pri- i . . I poročam vam — imejte pogum. — Imel ga bom — je za mrmral j Pavel in 9provedel zdravnika do vrat. j Bil je kakor vničeu, e*1* Jm*** >i<akdo plača sam vožni-110. Z naročilom se naj pošlje .polovico denarja po po sprejemu vina. Prosim, da vsakdo |)ošlje natančni naslov kani naj vino pošljem. Drobnosti. KRANJSKE KOVICE. V Ameriko. Dne 24. avg. se jc z južncg* kolodvora v Ljubljani ««!pe-Ijnlo v Ameriko 91 Slvreaeev ia 'Si Mamlom-ev. Josip Dekleva. Po dolgem bolehali ju je 24. avg. (ponoči v "lyconinu-mu" unnl znani rodoljub, Jo^ip De-klava iz Portojne, star šele *w let. Pokojnik, ki je bil več let župan po--lojnski in načelnik cestnega odbora ter m za Postojno in njen t kraj pridobil mn«>go Aa-Iug. je bil ljubezniv d m r.ahii i k. značaje« in dobrosrčen. Požar v Trnju pri Šent Petru. V nedeljo, dne 22. avg. začelo je nenadoma iz drse l:tj še neznanega vzroka goreti v hiši pi*d žup.iiščem. Ker j«- n tor an veter pihal, je bilo v sredi vasi takoj sedem hiš v obilju. Da se oireuj ni razširil dalje zahvaliti se je domačini ljudem, ki ;-o takoj pričeli {rasi t i in pa jH»žaroim hrambam v Št. Petru iu Slavini, ki so s hvalevredno hitrostjo takoj prišle na lice mesta. Slučajno, rekel bi, zagledali >o tudi ognjegnsci v Zagorju, da Trnje gori in iprišli so preden bi sploh rooyrlo poročilo priti do njih. takoj na porroč Posrečilo >e je vsem po-žarnTni hrambam ogenj in nesrečo v-aj nekoliko omejiti. Pogorelo je sedem posestnikom vse: seno, žito, vozovi in tudi nekaj preŠičcv. Smrten padec. Poroča se iz Višnje gore, da so je 20. avg. ponesrečil grede iz sejma iz Zatičine. Amton Prča-u, doma Lz Drage. Padel je in takoj mrtev obležal. Mož je bil že j star. i Ia vode je rešil 2!>. avg. posestnik Ignacij < *esen dečka Leopolda Er- ; javca tik nad svojim mlinom na Brodil ob Savi. Delavci, ki kopljejo jarek. da se napelje voda na turbino pri nameravani elektrarni Česna, so f opazili jK>tapljajočega se dečka, a se nihče ni upal skočiti za njim. Samomor. Nedavno se je v domobranski vojašnici v Ljubljani tistre- j lil četovodja Ivan Pirnat iz Spodnje Šiške. Nastavil je puškino cev pol brado ter z nogo sprožil. Kroglja mu je šla skozi glavo ter je v zidu obtičala. Na mizi je pustil li-t?F, na ktc-rega je napisal, da pripade vse nje-jjovo ^premoženje njegovi sestri. Vzrok .-amomora je neznan. .Na. južnem kolodvoru v Ljubljani je Lil. avg. prijel stražnik Večeri n 1891. v Sodra žici rojenega Alojza Be laja. ker se je bo tel izseliti v Ameriko, ne da bi še zadostil vojaški dolžnosti. Fant se jc prvotno zagovarjal. da fjre v Beljak zidat, iu ko so našli denar v obleki zašit, je vse odkrito priznal. Oddali so ga sodišču. — Tuli 571etni Natal Jovovič iz Trsta je bil aretovan. ker je hotel v neki gostilni v Kolodvorski ulici izdajati Marije Terezije tolarje za .-> K. .Jovovič je bil zaradi te-za štirikrat p redka zno van in jc komaj odsedel v Mariboru mesec dni zapora, pa je že začel na ta način slepariti. Sedaj .je začel simulirati tudi epilepsijo. Zastrupil se je .Hetni go-tUničar-jev sin Stanislav Jukša v Gradacu, okraj Metlika, ker mu je njegov 4-letni brat ■pomotoma nalil v čaj mesto ruma oetovo kislino. čistega vina! "Dežela kranjska! nima lepšega kraja.... ,pod tem za .slavjem je prinesel '"Si. N." čla- ; rrek, v kterem z veliko vnemo dela rekUjruo za nakup blej^ega gradu, ki je last Žida Mtihra'. Pravi, da tuo- j ra deželni odbor na vsnk način in žli vsako ceuo dobiti ta dragoeni bi-»•er kranjske dežele. 'Slovenec' mu odgovarja, da bo deželni odbor že znal, kaj mu je storiti. Boglejmo o-zadje te zadeve! Pred nekako 20 leti je bil blejski grad z vsem posestvom na prodaj. Na ponudbo je bil pred vsem deželi, ki je nakup iz neumljivih vzrokov odklonila. Tudi občina Idej-ka se ni marala lotiti kupčije, tako da je prišla »-rajska pojest v roke sedanjega lastnika Mu lira baje za 8IMWM) gld. Ta je od tedaj prodal posestev za bogve koliko stotisoč, dobival od uporabe jeze- ! ra. ki je tudi njegova last, ogromne svote, spit h si uapolniJ globoke žepe do vrha, zraven pa šikaniral blejske prebivalce na vse mogoče načine. Iu sedaj, ko je malha polna, bi rad pro- ! dal grad s tisto malo ostalino j*>ses-tev. Zabteva pa zanj baje 1,000.000 K! Prav po čifutsko! Slovenska javnost je na usodi blejskega gradu in blejskega jezera toliko interesirana, da po vsej pravici zahteva, da se ji : v tej zadevi natoči čistega vina. De-: žela kranjska v Ljubljani je imela take go poda rje, da so opustili nad ; vse ugodno priliko pred leti pa pre- I pustili biser kranjske dežele čifut-' skemu zasebniku, ki si je nabasal j mošnjiček. ŠTAJERSKE NOVICE. Veleizdajnižka afera v Podčetrt- j fcn. Pred nekaj tedni hodil Je po Sp. Štajerskem trgovski- potnik z imenom ScheiigfO in prilel v družbi pan-germanskega kričača Bayra tudi v Podčetrtek. V do tre ni gostilni sta ; bila v poseimi sobi dva slovenska učitelja, ki sta se razgovarjala o zagrebškem veleizdajniškem procesu. V lo sobo je prišel neki Hrvat, se začel vtikati v pogovor in izzivati, dokler ga ni eden učiteljev odslovil. A glej — drugi dan je že ves Podče-| trtek govoril o teh učiteljih, kot o veleiztlajaleih. Izkazalo se je. da >ta SeluHiro i:i Bayr raz na šal a dotičue laži in ovadila učitelja ne le orožnikom, nego tudi financarjem, podtikajoč jima neverjetne veleizdajniske Izjave. Sla strt tudi v Kozje iu pri -odniji ova lila dotična učitelja. Posledice te in farni je niso izostale. Po naročilu drž. pravdništva je začelo or žniŠti je oficijant Iliasch odpiral denarna pisma, denar pobral, piirma pa zopet zapečatil. Ko so mu prišli na sled, so ga zaprli, vendar se mu je posrečilo, da je use! iz zapora. Prijeli so ga v Solnogradu in pripeljali nazaj v Beljak. HRVATSKE NOVICE. Nemštvo na Hrvaškem. Nemški listi z velikim zadovoljstvom zaznamujejo, da izkazi mestnih šol v Osie-ku kažejo, da je bilo med I učenci in učenkami 952 Nemcev, Hrvatov pa le 800. V Slavoniji postaja nemška invazija dan na dan nevarnejša. Pchotnež. Pri pekovskem moj-tru Moricu D. (morda Dcutseh?) v Va-raždinu je služila 121etna Vckoslava Horvat* Staremu (pobotnežu ?o je do-padlo mlado dekletce, ki *ra je dalj časa zlorabljal. Vsled pokorita groženj si dekletce ni upalo ničesar pove lat i svoji materi. Slednjič je prišel nesramnežu na sled postrešček J. Koren, ki je peka ovadil. Mati. ki je vdova, zahteva 2000 K za izgubljeno ča t svoje hčere. Cela vas pogorela. Vas Dukovec pri Krapini je popolnoma pogorela. Požarni hrambi iz Krapine in Sv. Križa sta -k-er dospeli na pogorišče, pa se že ni dalo nič več rešiti. Neki erim vaščanom je prav vse pogorelo. Preti Srbom. "Ustavnost", glasilo "hrvaškega" bana Raueha, pro-glašuje, kaj vse mora hrvatska vlada storiti proti Srbom: mora jim vzeti \>e, kar jim je sveto, kakor srbski firapor. srbske znake, cirilieo, srbske šole,, srbska društva, v prvi vrsti so-kolska itd. Tako proglašajo kreature "najbolj hrvaškega bana" boj proti bratom po jeziku in krvi — Madžare in Nemce, ki se pa dan za-dnevom prevzet nejše šopirijo po Hrvaškem. pa puste pri miru. Madžarski napisi na hrvaških kolodvorih. Glasila hrvaške vlade .po- • ročajo: "Na pristojnem mestu smo zvedeli, da rc bodo sneli madžarski , napisi na hrvaških kolodvorih. To je zasluga ha.'ia Raueha in podbana Čuvaja." Nam se pa zdi, da h r vaš-i ko-srbske koalicije. BALKANSKE NOVICE. Nova banka v črni gori. Cetinje, j 2."). avgusta. AT Baru so osnovali ' "Narodno banko kneževine Črne gore." Osnovni kapital znaša 2 mili-j jona kron. Banka je pričela delovati 15. avg. Za predsednika je bil izvoljen V učin ič. Protigrški bojkot. Pariz. 25. avg. Turški notranji minister Dalaat hej je z ozirom na bojkot grških ladij dejal poročevalcu "Tempsa", da je vse ukrenil, da bojkot preneha, in da bo v slučaju potrebe posegel tudi po najskrajnejših sreistvih. S RAZNOTEROSTI. Pred sodnikom zaboden. Dne 23.! avg. ?e je pri sodni ji v Čemovicah i^bravnavalo o tožbi kmeta Nagrow- j skega zoper svojo sorodnico Ano. Skoroaneda zaradi neke dedščine. Ko j je sodnik razglasil sodbo v korist; tožnika, potegnila je Ana Škorome- ji da izza pa*a mSž ter ga zasadila Na-^rowskemu v prsL Napa dal ko so ta^ ko j zaprli. i Zaprte gostilne. Angleška zborni- - ca je tklenila? da se zapre 20.000 go- - stilu, ker ima ljudstvo veliko škodo - od prestevilndii krčem. Zaprli bodo j , vsako peto gostilno. Dolgo spanje. V Stockholmu na - Švedskem se je zbudila gospica Ka- > rx)Iina Karlsdatter iz Ietargičnega i i spanja, ki je baje trajalo 33 let. Za- ' e spala, je v starosti 13 let, zbudila se - je v starosti 46 let. Domnevana revolucijonarna pro- - paganda v Pragi. Praga, 25. avg. i "C. S." je prineslo poročilo, dokumente, ki dokazujejo obstoj re-» vclucijoname propagande v Pragi i ^a časa srbske krize. Grof Aehien-? thai sedaj baje s temi dokumenti a-i gitira uri dvoru proti Cehom. Kleri- - kalni list "N. V." .^edaj poroča, da > stvar ni popolnoma brez podlage. - Grof Aehrenthal, da je tiste doku-i mente pokazal posl. Glabinskemu in - ta je povedal o tem nek t erim češkim poslancem. V zadnji seji S. E. ■ po je o zadevi govorilo in naprosili i -o ministra Začka, da si izposlnje pri cesarju privatno avdijenco da se • stvar .pojasni. Minister Zaeek je to }. obljubil. » Vsaka moderna armada bo torej - morala imeti odslej nov vojni odde-i lek; zrakoplove in primerno izvež-i bano možtvo. Pa če rečemo: bo mo-1 ; rala imeti., ni točno, kajti taktično 1 že danes vse države tekmujejo med 1 seboj z vojnim, zrakoplovstvom, ka-" kor so prej- -r in še — z vojnimi la- - djami, topovi itd. Vojne obetajo biti i torej potem za eno postojanko dra-. žje, pa tolažimo se s tem, da bodo » zato toliko manj — krvave in da se bodo končno moderna vojna sredstva tako izpopolnila in napredovala, da bo sploh vsaka vojna postala absurdna. 1 j __ it i ;, Pravljica o izgubljeni ■v • • žeji. j, —o- Pisatelj Ivan Pogoditi se je neke srede zvečer vrnil zelo slabe volje na - svoje stanovanje. Luči ni prižgal, - ampak se je v temi, ki se je globoka -; in črna zlivala k njemu skozi okno in - sopla iz vseh kotov, teško zvrnil na r star, raztrgan kanape. "Kaj tako nečuveno breztidnega, - ali tako breztidno nečuvenega se mi pa še ni pripetilo, odkar sem literarni i prolet arec. Vraga !'' Skočil je pokonci, zagnal roke od i sebe in zamoiovilil po zraku: ''In zdaj sem sam!" ! O, jaz ničvreduež, o jaz j>odli su- - ženj! Tako. se mi zdi, pravi nekje Ila- j - mlet. Sem li bojazljivecT Kdo pravi, da sem mevža? Kdo ' me bije 1 Kdo mi puli brado ter mi jo piha v obraz? Kdo v nos me Seiplje ; ter dolži me laži košatih? Kdo si ■ upa ? Ha! Sedel je ter se neusmiljeno in lilad- • no zasmejal svoji veliki bolečini. Zakaj pisatelju Ivanu Pogodi nu se še ni pripetilo kaj takega, odkar je nosil na venčani glavi kraljevo pisateljsko krono. Ni se še zgodilo, 'j odkar se je zganjala slava pod njegovimi nogami in je evetel lovor na njegovem temenu, da bi se bil tako ponižal in padel tako globoko. Sam sebi hi bil najrajši pljunil v obraz, zakaj izgubil je vse spoštovanje do svoje slavne osebe. "Za vraga, za vraga, za vraga!" Kričal je v svoji blazni bolečini, se bil v čelo in si pulil lase. I Sramota je bila res velika. Tisti večer se je zgodilo čudno čudo. Ivan Pogodin namreč takrat še | ni jMiznal Klare, Janez Cesar še ni bil zaljubljen v svojo kneginjo, Ivan Svetel še ni pil zarje na ljubljanskem polju na zdravje svoje Cecilice in Matija Glavar še ni častil svoje Ro- : že, in tako se je zgodilo, da so se vsi štirje zastopniki leposlovne slave znašli pri Angelu. I Ivan Pogodin je stopil v krčmo, ! kjer so žc sedeli njegovi trije prijatelji. i "Odkrijte se kralju!" "Odkrijte se kralju!" Tako je grmel pozdrav. Ko se je Ivan Pogodin ozrl po i mizi, za katero so kraljevali njegovi bratje, je samega strmenja poklek-. j nil in se prekrižal. Zakaj, zagledal , je kot zlato žareč liter na mizi. ! ] "Vsi božji hlapci mi pomagajte!"^ Globoko je vzdih nil in sedel. j j j "Predragi svat v gospodu," ga je , poklical 'Matija, "kakšen svet si prinesel? Ali še gnjezdijo krokarji na sedmovrhi smreki ljubljanskega j | ' mefcta?" "Še gnjezdijo!" '' Se gnjezdijo!" so ponovili, nag- ! nili svoje glave in molčali. '« "Žejen sem!" je nato zaupil Ivani Pogodin z močnim glasom. In že se. ] i je stegnilo troje rok ter mu ponudilo ^ kozarec. ' ''' j Cesar, "se fnezdijo bioktf rjina ljub- .... ' .. ... > .. Z" .-.. ' . . 1 janski smreki.- zato še ni prišla naša ura, ampak smo obsojeni na vino in navezani na mizo, da sedimo na | rezanih stolčkih." "Žejen sem!" Še z močnejšim glasom je zaupil Ivan Pogodin in nato pogledal kozaree jia dno. "Dragi brat v gospodu, ki si prinesel blagoslovljeno žejo seboj, blažen si, trikrat blažen, ali nas je zadela huda nesreča. Žejo smo izgubili in vsak je obljubil zlat, na Dunaju ko-j vani cekin tistemu, ki jo najde in nam prinese nazaj. Ali nikdo se še ni oglasil do te uie. Blažeh si in blaženi tvoji otroci, ki jih še ni dalo morje, ki jih še ni izvalila gora, ki jih še ni rodila zemlja". In klonil je Ivan .Svetel svojo glavo ter molčal. Ivan Pogodin pa je zaklel ter spregovoril: "Istina, bog, huda vam prede. Umreti, bratje, teško ni, izgubiti žejo, to boli. Ampak meni se zdi, da bom jaz zaslužil nocoj tri cesarske'cekine, zakaj, pri tej-le priči vam vrnem žejo.'' Izvlekel jc iz žepa papir s cesarsko podobo in jim ga pokazal. Oni trije pa so žalostno odmajali z glavo. Segel je drugič v žep in zakatalil srebrno petačo. Zadela se je v kozarec in čist žvenk je šel po izbi. Oni trije pa so žalostno odmajali z glavo. Nato je sedel Ivan Pogodin in se zelo žalostno ozrl' po svojih prijateljih. In ko je segel po kozarcu ter ga nesel k ustim, ko je že omočil jezik z vinom, je nenadoma in z bledo grozo začutil, da je tudi on izgubil žejo. In tako so sedeli vsi štirje žalostni okoli zlatega litra. Kmalu so se ločili in odšli z bridko togo v srcu vsak na svoj dom. In potem je Ivan Fogodin prisegel, da drugi dan izvrši veličastno delo sebi in svojim otrokom v slavo. A kaj je prisegel in kako se je to zgodilo, bomo izvedeli prihodnjič, če bomo zdravi in veseli. -o-- Prtljaga nadškofa. Pripovedka az Balkana. Prigodilo se je. ,da jc umrl berač, in njegova duša je zletela proti ne-besorn in potrkala na nebeška vrata. Ni trajalo dolgo, da so se vrata nekoliko odprla, sveti Peter je porinil glavo skozi odprtino, ogledoval ubogo dušo od pet do temena in potem rekel: 4' Počakaj zuna j na dvorišču ' Nato je vrata zopet zaprl. Kmalu nato je umrla uboga žena, in tudi njena duša je prišla in potrkala boječe na nebeška vrata. Zopet je pogledal sveti Peter, toda. ko je videl, da je samo uboga žena. je vrata zopet zaprl in jezno zamomljal: "Počakaj vendar! Kako se ti mudi!" In zaloputnil ji je vrata pred nosom. Medtem pa je umrl nadškof, njegova duša je priletela k nebeškim vratom in potrkala na nje. Ko je sedaj sveti Peter pogledal, in videl, da je nadškof, ki jo stal zunaj, je takoj na stežaj odprl vrata in zaklical: "Vstopite, gospod vladika, vi^topite!" Tem dvema dušama, ki ste stale zunaj, se je itiakp storilo, ko ste videle. da je oni, ki je prišel mnogo pozneje, bil takoj spuščen v nebesa. Tu je rekel berač ubogi ženi: "Veš, kaj bodeva sedaj naredila?" "Kaj pa?" je vprašala uboga žena. "Stopi na moj hrbet, in videla bo-deš, kako hitro prideva notri." Ne da bi se kaj jpomišijala, je splezala žena na beračev hrbet. Ta je potem stopil k nebeškim vratom in potrkal. Sveti Peter je odprl malo, in ko je videl, da ima mož nekaj na hrbtu, je i vprašal: "Kaj je to?" "Prtljaga vladike, sveti Peter," je odgovoril berač. "Toraj pridi notri! Daj sem prtljago vladike!" Tako ste se utihotapilc obe ubogi duši v nebesa. NAZNANILO. Tem potom se naznanja vsem članom društva sv. Alojzija št. 31 J. S. K. J. v Braddocki^ Pa., da bodemo imeli od sedaj nppfcej naše redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v Ru-bensteinovi dvora^ na vogalu Washington in 11. ulice in ne več kakor i poprej drugo nedeljo. Ta nova dvo-i rana je boljša in cencja. Toraj. bratje, zapomnite si, tretjo nedeljo v septembru je prva redna j mesečna seja že v novi dvorani. Za odbor: • Ivan A. Germ. (5x v t lz) - j NAŠ ZASTOPNIK D. PredorU potajr »dal j*. Mt* ^mlMme£ Upzmtttfi Was* and* ; Visakost in rast človeka. t -o— Več učenjakov, ki so se pečali s prirodopisom človeka, študirali in > ' • - i- pnmerjah njega visokost, rast, ob- f seg čez prsa, moč rok in nog med posameznimi narodi so izdali spomenico, iz ktere posnemamo sledeče črtice: Visoka telesna mera velja v obče 1 kot ugoden znak dotičnega rodu, do-| kaznje njegovo veliko delavno sposob-V'lost in zdrav neprisiljen telesni raz-) voj. Boleznim pa kljubujejo veliki in orjaški ljudje veliko težje, kakor \ majhni in šibki, vendar pa odločuje 1 njihova prvotna naravna moč toliko, j da opažamo vkljub temu pri onih na-rodiki, ki imajo najvišjo telesno mero najmanjšo umrljivost. Dokazano je tudi. da kaže telesna mera odraščenih. spadajočih k istemu ali sorodnemu ' narodu »talno in tipično številko vsaj za gotovo dobo. Zlasti visoko telesno mero imajo 1 nekateri poldivji narodi. Patagonci so bili že starim narodom znani kot . velikani. Imeli so povprečno vis. 1178 eni. V obče se opozarja, da sle-j|deče številke visokosti ne iznenadijo radi eventuclne nizkosti, ker je to po-. vprečna mera in se razlikuje pri po-.sameznih prav lahko tudi od 30—50 cm. Prebivalci Polinezijskih otokov merijo 170 cm. Ameriška vojaška komisija je našla pri raznih indijanskih plemenih višino 174 cm, med tem ko " so merili belokožci v istih krajih le ) — — T 1 1/0—172 cm. Kafri in zamorci ob Gvineji merijo 172 cm. V Evropi so najvišji Norvežani 170 cm., iem slede l|Skotci. Švedi in Angleži 109—171 cm., Danci IG8V2 cm, Holandci 107* 2 cm. Nemci nimajo enotnega tipa. Severni merijo 1(57—109 cm, južni pa * j saino 102 cm. O avstrijskih narodih ne razločuje L statistika vsakega rodu posebej. Na Ogerskem ločijo Madžare kot manjši " I rod 162 cm. in slovanska in nemška plemena 16412 cm. V Avstriji pa Nemce iu slovanska plemena skupno po 105 cm, kar pa seveda ni popolno. ' ker bi raziskovanje po narodnostih gotovo pokazalo drugačne rezultate. Poljaki imajo 162*2 iu Litavci na Ruskem celo 170. Francozi imajo 2 tipa kot Nemci in sicer severni 105. južni 100, med katerimi v sredini pa stoje Spanci. Italijani pa imajo še . j celo več tipov, katerih povprečna vi-. isokost.je 162 cm. Značilna je statis-. tika Zi dov. Španski židje in njih 1 (potomci so fizično močneji in dosegajo - : skoro Spance, ostali evropski židje pa i j so slabotni in dosežejo 101 . .Značilno pa je dejstvo, da tej povprečni višini nikakor ne odgovarja , primerim moč, rast in obseg telesa, . kakor je to slučaj pri vseh ostalih t f narodih. Najmanjše pleme v Aziji ? i pa so Japonci ob obalihl severnega 1 morja, ki dosežejo komaj 153. V obče je razširjeno mnenje, da i človek pod vplivom modernega življenja in pri vsestranskem napredku . j bodisi glede prehrane, dela v obče in i pri modernizipanju vseh okolnosti. . ki bi mogle v tem oziru na rast člo-t veka kaj vplivati, hira. peša in se ina-j njša. Ta trditev pa statistično kot : taka še ni dokazana. Da se z moder-. • nizmom vrivajo med ljudstvo tudi na-1 pake in zlorabe, katere uničujejo ozir. . slabšajo ljudi je dejstvo, ali za to . j odgovoren ni cclokupe« napredek kot ..tak, marveč dotiČtiiki sami. in pa njih voditelji in vlada, ki dopuščajo da se zlorablja in pogubno razširja ■ f v posameznostih. Ženske so v obče v Evropi za G—7% manjše od moških, dasi so deklice v . prvih letih večji od fantov. Med 8. . in 10 letom jih fantje navadno dohite, a že v enajstem jih deklice zopet začasno prerastejo, kar je pripisovati v obče močnejšemu in hitrejšemu razvoju ženske do zrelosti, tako da so deklice približno do 16 leta močneje in večje od dečkov iste starosti. Po 16 letu pa pride preobrat in takrat se razvijajo mladeniči sila naglo in tudi vstrajneje nego deklice. Nasprotno pa padajo ženske po 40 letu tudi polovico hitreje kakor moški, j — -- Za kratek čas. Praktično. — "Naročil sem krožnik juhe; za-; j kaj pa mi zraven prinesete tudi re- > ^to?\:, . ; . . ... T — A}i mislite, da ni. nič muh no- j tri?".....; : ' / ' ... I v.-;--■.. -_„. "... ' T? r ' ? Za varnost denarja jamči in je porok poleg rezervnega zaklada J mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso i svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.1 (Mestna Hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje 1 :po ■ 1 ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu« ( Dne 1. In 16. -vloženi denar se obrestuje tako}. Sprejemajo se tudi vložne knjižice dragih denarnih zavodov kot golov | denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica, sama in ga vlagateljem ne zaračuna. I Posoja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. J ' Hranilnica se nahaja v svoji palači t Preieramk, prej Slowrft olicali 3, nasproti frančiškanskemu kloštru. L Naš zmupnik v Zjed. drian-afc jc žc več !ct iSSŽSŽBSt^ FRANK SAKSER CO, ^SaOs^J L . .; t i 3 iffy ■ n 'Vir* ......n m " — Vt"1«■ ^ J .J i«;.- -itiilL Sa . Uhl ite .ttu «<4--!». W ryiwwwg^^ryy^ iiMfy»H I I H 11 iMffftMfS i Najbolj varno naložen denar je v slovenski | MESTNI j ■HRANILNICI LJUBLJANSKI! I Stnnjc hrnnilDih ulog: Rezervni zaklad: ! 9 nad 35 milijonov kron. nad 1 milijon kron. Natančno. Avtomobilist (ki je povozil kravo): "'Koliko je škode?" Kmet: "Štiristo kron in devetdeset vinarjev!" —r " Kako pa to, da devetdeset vinarjev vce?*' — "To je za mleko, kterega bi danes še krava dala!" Moderno. Kuharica: "Toda telefon moram , irrweti na vsak na<*in v kuhinji!*' Gospa: "Kaj?" Kubanca: Seveda, saj vendar urejujem neki kuhinjski časopis in zato pride vedno toliko telefonskih ; vprašanj." f Slab izgovor. Gospodar (močno pijanemu hlapcu): "Zopet ste tako pijani, da ne morete stati na no«rah. Še enkrat naj se to prigodi, pa vas odslovim!" Hlapec: "Ne zamerite mi, a jaz . nisem kriv. Povabil me je sosed«>\ [Blaž in s tem sva pila belit in rodeče vino. In sedaj me belo vino v let-1 na eno, rudeee pa na drugo stran. Pijan pa nisem..." • O, ti otroci. Mati: "Toda Lizika, zakaj pa skriješ vedno knjigo s podobami ]>od predpasnik. kadar pridem v sobo?" Lizika: "Saj sestra Ana tudi vedno skrije svoj roman, če te vidi prihajati!"___ VABILO K VESELICI, Tem potom naznanjam cenj. članom društva sv. Mihaela Arli. št. 40 •I. S. K. .J. v Ciaridge, i*a.. da se je sklenilo pri zadnji redni mesečni seji prirediti dne 2. oktobra t. L plesno veselico v korist društvene blagajne. Kakor je vsem sobratom društva že itak znano, priredi ua~e društvo vsako leto veselieo in to letos še jKjscbej radi ttira. ker obhaja društvo ravno iineiuhui sv. Mihael, tega tudi to leto ne smemo {Hfzabiti. Vsi člani zgoraj omenjenega društva se imajo, kakor j«- bilo sklenjeno j pri zadnji seji. udeležiti veselice, kajti iiiače stane vsaeega šl.OU. i z vzemi i onih. ki imajo pome listine. Pric-etek ob G. uri zvečer v nemški dvorani v Ciaridge, Pa. Vstopnina za možke $1.00. dame proste, pivo tudi brezplačno. Za dobro in solidno postrežbo, pošteno veselo godbo h^ zabavo bode skrbi jeno. i Vabljena so vsa bratska društva, ■ da nas blagovolijo poseliti na imeno-! \ani veselici. Objednem zatrdimo, da jc naše društvo pripravljeno stati v pomoč drugim ob vsakej enaki priliki. Za obilno udeležbo se vljudno priporoča Društveni odbor. (4x 1-9 v t lx) PRIPOROČILO. Vsem rojakom Slovencem po Ameriki priporočamo zlatarsko tvrdko DERGAN0E, VIDETICH ft 00M ki se nahaja na 1622 Arapahoe 81, Denver, Colo. Imenovana slovenska tvrdka prodaja samo zanesljivo, pošteno blago. Svetovati je vsem Slovencem, da kupujejo pri domačinih in ne pri tujcih- In zakaj tudi pri tujcih, ko imamo dovolj slovenakik trgovcev, ki nam tako radi postrežejo l Naša dolžnost je, da jih podpiramo. Kdor potrebuje fine, zlate ure in sploh kako zlatnino, naj se obrre na slovensko tvrdko Derganoe, Videtick i Co. v Denverju, Colo. Opozarjamo tudi na oglas, ki ga ima dotična tvrdka v naiem listu. UpravniStvo "Glasa Naroda". i ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI Vstanovljena die li. avgusta 1908. Inkorporl.-ana aprila 1909 v drtav! Penna* • sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: ?red©edaik: MIMAEL ROVAN ŠEK, R. F. D. No. 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni ta'nik: STEFAN ZAB RIC, P.O.Box 541, Conemaugh, Pa. Blagajnik : FRANK SEGA, L. Box 238, Conemangh, Pa. Pomožni blagaj.: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Conemangh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemangh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa. POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. iVAN GLAVIČ, porotaik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa- .VRHOVNI ZDRAVNIK: 8. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemaogh, Pa. Cenjena ru&tva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni i osiljali denar naravnpst aa blagajnika in nikomur drugem, vse drugge dopise pa j na glavnega tajnika. V slučaju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjerribodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj ; se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da se v prihodnje popravi. DrnStveno glasilo je "GLAS NARODA". V padisahovej senci. BpUal Karol May; za G. N. priredil L. P. ————— PETA KINJIOA. Po škipetarski deželi. (Nadaljevanja.) Dasi jc bila svota zelo majhna, vendar je kremarja zelo razveselila. In tudi meni ni ničesar škodovalo, ker sem plačal od onega denarja, ki j .-o ga lopovi pokradli ljudem. Obžaloval sem le. ker nisem tudi Aladžijem ; vzel denarja, s kterim bi lahko pomagal marsikteremu siromaku. Nato smo so poživili s hrano in se odpravili na pot. Toda kaj naj denem na bolno nogo, ker škornjev nisem mogel obutif Baš premišljujem? ko vstopi debeli zdravnik. "Efendi", reče. "prišel sem, da te vprašam, kako si počival no-eojšno noč 7" BL1 je ravno tako oblečen kot sinoči, in pod pazduho drži neki zavoj. "Hvala." odvrnem. "Moj počitek je bil sladak. i:i upam, da je biil tvoj tudi." "Toda Alah ni -polnil tvoje želje, ker jaz nisem spal celo noč. V •jlavi mi je šumel trips da nisem mogel počivati. Sanjalo se mi. ko sem no dolgih urah zaspal, da je svet sam giips in nebo obveze; vse to se je vrtelo okoli moje glave. Premetaval se:n r-e po postelji tako hudo. da rtm se konečno zvrnil v sredo sobe." "In kaj si naredil s svojim starim kaftanom?" "Obesil sem ga pred hišo, kjer ga množica ljudi.i občuduje. Najel sem tudi {»osebnega človeka, ki »tuji pred hišo in razklada ljudem o po-nvembi gipwrih obvez; za vse to se moram samo tebi zahvaliti. Kako je e tvojo nogo?" "•Precej d«;bro." "Torej ti priporiK-am kot tvoj telesni zdravnik popolen mir. Zunaj na dvorišču sedlajo konje. Pa \endar ne mrsliš odpotovati?" "Seveda." "Hm! Precej neprevidno." "Vendar bom ježo lahko prestal." "Toda kaj boš med ježo obul na nogo?" "Pravkar sem o tem premišljeval." "In tudi jaz >em nri>lil o tem noeojšno noč. Tu sera se nekaj izvršb nega spomnil. Zunaj na deželi imam bogatega bolnika, kterega muči revmatizem. Za njega sem kupil v mestu par finih lahkih čevljev, ktere ,<• m iH.r-Vti na deželo. Toda za njega lahko pustimi drugi ,par iz- ^■š-iti. K*r ni*i Kot^l veeraj ničesar vzeti od mene. t« prosim, da v*u8ifc»š par čevljev, ki so zefo pripravni za tvojo bolno nogo." Ofiravnik od v Lj« zai^oj^in pokaže par, čevljev, narejenih iz sukua in obšitih z usnjem. Jaz rad spolnem zdravnikovo željo. Takoj poskusim čevelj na bolni nog!, in izvrstno se mi je prilegal. Veliko je bilo zdravnikovo veselje vteled tega. (Ko mia hočem še dokazati, da ^em jaz njegov dolžnik in ne o:i moj, pa hiti ven k vratom i« zgine na ee?*ti. Ko se vrne izdelovalce košar, se poslovimo; kremarja« pa še vprašam pi\ j po računu, koliko smo dolžni. "Ničesar, efeudi." reče kratko. "Toda mi moramo vendar plačati za hrano in prenočišče." "Je žc plačano." iS "Od koga?" "Zdravnik je poravnal račun. T» jra nekaj naučil, kar mu bo nosilo veliko denarja. Pri odhodu te je pustil še enkrat srčno pozdravili." "Sidi," zašepeče Halef, "nikar ne ugovarjaj! Ta zdravnik je h>4j pameten in moder, kot sem sprva mislil. On pozna pravila uljudimostiy zato je v knjigi življenja zapisano, da bo umrl sladke smrti." Le s težavo pridem na dvorišče, kjer me vzdignejo na konja. Nato pa odjahanco na testo, zopet enkrat — ne da bi plačali. V neki ozki ulici, skozi ktero jahamo, opazim veliko gručo Ijudij. Občudovali so r gipsom prevlečeni kaftan našega) debelega zdravnika, ki je res držal besedo in obesil pred svojo hišo kaftan kot pristno znamenje turške reklame. Hotel sem ga še enkrat obiskati, vendar so mi povedali, da ga ni doma. 'Zunaj mesta obrnemo na cesto, ki pelje proti Skopiji. Okoli nas so se vrstili travniki in pašniki, in ker je bila cesta zelo gladka, smo jahali precej orno. Pozneje pa zarije naš vodnik na de^no med gozdnate griče in doline, po kterih te je pretakala bistra vodica. Kaj naj povem o tej okolici? Potnik si vedno zapomni samo one k raje, v kterih je kaj doživel, kar se pa tukaj ni zgodilo. Vodnik nas je vodil skozi gozdnate kraje, kjer ni bilo nobenih človeških naselbin. V Karbiucvh. majhni vasi na levem bregu reke Bregalnice, se usta-*®o ni se poslovimo od sedanjega vodnika. Poleg navatdnega plačila mu podarimo še poseben bakšiš. kterega je bil zelo vesel. Nato pa jahamo čez reko, da pridemo v Varce, ki leži na desnem bregu Bregalnice. Skozi » to vas pelje starodavna cesta, ki veže mesta Karatovo, KostendiJ, Dub- noO " •« "La Lorraine" " " «• ..................12.C00 " 25 (KV) •« "La Touraine" " " ** ____/.............jo (»no " 12 000 " •• "La Bretagne".................................8.Q00 " 0 000 " •« "La Gascogne"................................ ».000 " 9.0O0 " " Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Cfaesebrongh Building. Parniki odplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne u pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St, N. T.: •LA PROVENCE f. aept. lMfj *LA SAVOIE 14. okt. 1909 •LA SAVOIE If. mpC 1M* *LA LORRAINE 21. okt. 1900 •LA LORRAINE tS. mupt. 1MB *LA PROVENCE 28. okt. 1909 •LA PROVENCE 80. aept I960 *LA TOURAINE 4. nov. 1909. •LA TOURAINE 7, oktobra 1909 *LA SAVOIE 11. nov. 1909. *'7P:iv ;*>7" » ■ " ' i I I - T : fi.-l:r ; f... — fj|r ■■' -v 7 2 POSEBNA PLOVTTBA. V HAVRE: Parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje 4. septembra ob 3. popoldan Parnik "LA GASCOGNE" odpluje dne 18. septembra ob 3. uri popoldan. hnU i waA) TiMBTUi h^jt pa jr> vijaka. Mi W. Kozminftki, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St, Chicago, m. NAJVEČJA DRŽAVA SPLOŠNEGA KMETIJSTVA j* NA SVETU. * MISSOURI. MISSOURI. Prihodnji Banat sveta! m Od zadnjih 3800 akrov zemlje, oglašene v tem listu je le Se 2410 akrov na prodaj. Cena do 10 septembra $15 aker, pozneje $18 aker. Slovenci, sedaj ali pa nikoli, ako hočete imeti dobre kmetije. Pišite takoj. F. GRAM, Nayior, Mo. NaselniSki agent za državo Missouri. v r i <-ni ' i: ' j it •' Delavski vodja za "odprte delavnice". i Indianapolis, Ind., 7. sept. Kot vzor delavskega vodje, kakoršne ljubijo kapitalisti, se je izkazal M. G. Lee, predsednik National Brotherhood of Railway Trainmen, ko je v nekem daljšem govoru izjavil, da je za "odprte delavnice". Njegova organizacija — je rekel nadalje — ni nikdar zahtevala "zaprte delavnice" j in jih tudi ne bode zahtevala. Druge delavske organizacije naj se trudijo za "zaprte delavnice", če hočejo, toda on upa, da to Brotherhood of Railway Trainmen nikdar ne bode irebar; ; —;* 1 Wyiiwsiawiwr . m.**: Zdravju najprimernejia pijača je ^LEISY PlVO^» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. ^adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi ? vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlkarja 6192 St CUr A*s. N E, kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. _j Vsi spodaj navedeni "novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. V mesecih maja in juniju se bo-deta zgoraj navedenemu brodovju Iridružila Se dva druga nova pot-i aifika parnika. TRSTA............................................986.00 LJUBLJANE...................................... 36.09 REKE.............................................. 36.00 ZAGREBA......................................... 37.20 KARLOVOA...................................... 37.15 II. RAZRED do TRSTA ali REKE......................950.00, 55.00 i 60.00 Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". * Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred SO Jk PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York. Avstro - Amerikanska črta [preje Ibrstje Cosulichj Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. Gompagnie Generale TiansitlaDtipe. [Francoska parobrodna družba.] ČETRTO FOGLAVJE. v roparski kočt r- c Va- Zbeganci je še precej velika: ima tudi prec^šen promet in več prodajalen. Kraj leži med rekami Sietovs&a in Bregalnica. torej je preeej rodo\-iten. Tudi prebivalci so mora4i biti bolj premožni kot po dragih krajih; vse hiše so bile kaj lično zidane. "Seveda se takoj napotimo proti kanu. Ta krema je imela več poslopij, k t era je oklepalo veliko, prostorno dvorišče. Ker je bilo vse čisto in snažno, sem takoj uganil, da je lastnik gotovo Bulgar in ne Turek. In niiem se varal. Krčmar nas sprejme zelo prijazno in 7, zvedenim pogledom občuduje mojejra konja. PovuH nas. da stopimo v sobo. Dva hlapca me dvigneta s konja- in me neseta v sobo, kjer v svoje veliko začudenje opazim, da se nahaja lep naslonjač. Ko gostilničar opazi, kako zvezdavo' pogledujem s*ttnikov Meke okoli vratu!"' "Ali jc prepovedano?" *'Zelo strogo." "Od kterega?" "Po postavah kalifov." "Postave kalifov niso meni- irrč mar. Tudi mene prav nič ne briga, če nn'hamedanec nosi sv. pismo okoli vratu." "Če >i kristijan. si vajen naslonjača, torej gotovo prihajaš iz daljnih krajev?" "Jaz sem iz Alemanije." "To deželo zelo dobro poznani." "Res? Me prav veseli." "Da, Nemčija leži blieu Bavarske, kjer teČu Vol^a, in blizu Švice, kjer se Donava izliva, v Sredozemsko morje," . . j. ",Torpj. sem. prav vesel, ker poznaš meje moje domovine tako natančno. Tako učenih ijndij je pač malo v okolici." "Ker >^e nečejo učiti iii ničesar zapomniti." reče la-kavo. "Jaz l>a imam oei hi ušesa vedno odpHa. torej fm ničesar ne uide. Jaz vem ?e veliko več o tvoji domovini Nemeiji." "Kaj pa tacega?" "Vaš ce^-ar se imenuje Gilem. (Prismojeni. Olavno mesto je Minik, kjer varijo najboljše arpa stiju (pivo), in kterega tudi pri meni lahko piješ, kolikor hočeš, in---" "Arjia suju imaš?" mu rečem. "Morebiti sam delaš pivo?" "Da," odvrne, "jaz ga sam varim, in Ijulje ga radi pijejo, posebno v poletni vročini." "Iz čepa pa delaš pivo?" "Gospod, tega ne smem izdati!" "Zakaj ne?" "Ker je velika skrivnost." "O. pri nas pa izdelovanje pive ni skrivnost; pri na> imamo celo i rsto pive, belo in črno." "Gospod, torej si ti še bolj spreten pivovar. kot oni. ki je bil pri meni, in ki me je naučil'izdelovati pivo." "Od kod pa je bi: ta mož?" * -- " Iz Štambula." ' "In kam je bil namenjen?" "V svojo domovino." (Nadaljevanje prih." ^ z am o r e t e si v Ameriki pridobiti srečo* 11 ZADOVOLJSTVO if| g vseh onih bolnikov, kateri so se z zaupanjem obrnili v al •g zdravljenje na 3 j | Slovensko Zdravišče sj ^ priča nam da je nas ^^^^^ s^avn* svetovnoznani g - Dr. J. E. THOIV1PSON, - kateri je že preko 10 let vrhovni zdravnik in ravnatelj na slovenskem zdravišča edini najboljši, najizkušneji ia najvestneji zdravnik, kateremu rojaki lahko z popolnim zaupanjem poverijo svoje bolezni v zdravljenje, kajti samo on zamore vsakemu najhitreje in najuspešneje pomagati. Vsaki dan dohajajoča pohvalna pisma so najboljši dokaz o izkušenosti in zmožnosti vestnega zdravljenja slavnega zdravnika Dr. J. L Thompsona. Prečitajte nekaj pohvalnih pisem naših rojakov : Spoštovani gospod zdravnik! Naznanjam Vam d a sem prejela V asa zdravila in tudi pičimo vse v redu. Zdravila sem porabila, ter se sedaj tudi popolnoma zdravo počutim, čeravno sem zaradi mojega dolgotrajnega bolehanja mislila, da ni več zdravniške pomoči za me. Presrčno se Vam zahvaljujem za iskazano mi pomoč, in Bog Vam naj povrne Vašo dobroto, ker jaz je ne morem. Sedaj V aa lepo pozdravim in ostanem hnlšna Josefina Meluč. Box 173, Duryea, Pa. Cenj. gospod Dr. E. Thompson, New York, N. Y. Sporočam Vam da sem poslana zdravila porabil kakor ste mi jih predpisali in takoj po preteku 3 dni ko sem jih pričel roditi, jc bila trakulja katera me je mučila preko 6 let popolnoma odstranjena, za kar se Vam srčno zahvaljujem, kajU ta bolezen me je stala mnogo denarja in mak. ter ni?em mogel niKjer najti uspeš n«? pomoli dokler se nisem na Vas obrnil. Prepričan sem da ste Vi jedini zdravnik, kateri zamore bolniku hitro iii usp€-.-no pomagati, radi tega Vas priporočam vsakemu, kateri potrebuje zdravniške pomoči. Sprejmite iskreni pozdrav od Vašega Vam hvaležnega. M. Stark. Masonic, Cal. Monc Co. Spo.štovani gospod zdravnik! Naznanjam Vam glede zdravil, katera ste mi poslali, da ista iz bomo vplivajo na mojo bolezen, kajti odkar sem ista začel rabiti ne počutim nikakokršne mrzlice več in sem prepričan, da mi bodo ta zdravila zadostovala za popolno ozdravljenje, v kar Vam izrazujem najsrčnejšo sahvalnost. Martin Kovach. Eoi 281, Tobasco.Coto. Spoštovani gospod doktor: Vam naznanim da wm porabil poslana zdravila po Vašem predpisu, ter « Vam iskreno zahvaljujem za trud in skrb. katero ste imeli med mojem zdravljenja; sedaj se čutim popolnoma zdrav, ter ne občutim nobene bolečine vec. Prepričan sem da sem popolnoma ozdravil od moje težke m dolgotrajne bolezni, kar se imam le Vam zahvaliti. kajU Vi ste v resnici najboljši in najpoate-neji zdravnik, kateri zamore vsakemu pomagati. Vas pozdravljam z vsem spoštovanjem : JOHN POKLE'w Box M, Sunny side. Utah ROJAKI :— Zakaj trpite n zanemarjate svoje zdravje; ne obupajte ako Vam drogi zdravniki pravijo da Vaia bolezen ni za ozdraviti; ne poverite oikdaf tvaja bolezen kakemu neizkušenemu in cevesteenn zdravnika. Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vrih bolezni, ter vam zamore z »vojo zmožnostjo ladi jamčiti, da bodetc gotovo in to v najkrajšem času ozdravili in ako bolehate ?e na tako težki, nevarni akutni ali zastareli bolezni. NI JE SPOLNE BOLEZNI, KATERA BI NE BILA Dr. THOMPSONU popolnoma dobro znana, in katere bi ee on ne upal v kratkem popolnoma ozdravil, t«ko da ee ne more ver nazaj j>ovrniti. Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih bolezni: Posledice onanije, triper. canker, sifilis, impotenro, ali nezmožnost do spolnega občenja: polucijo, ali jmbitok moškega životnej^a soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni žtlodra, srca, glave, grla, ušcp, Icdic, pljuč, pre, mehurja; kilo ali brnh; nervozno.«t; vse živčne liolezni, naduho, katare in prehlad, nevraljrijo, zlato žilo, Ijo-zjast, vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih u.-trojih: nereilno mesečno čiščenje, l>eli tok, padanje maternice; neplodovitost. — Vse kožne bolezni: sr!>ečino, lišaje, hra.-te in rane na licu; uši na spolnih delih, itd. Zdravljenje vseh spolnih bolezni j ostane strogo tajno. ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismn natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa Iraja, in vse druge podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov: SLOVENSKO ZDRAVISČE Dr. J. E. THOMPSON, 342 W. 27th St., New York City. Urada« are *o: ob 4eUvrniliih od 10 do 12 ia od ! do 5. are popol. V nedeljo ra pnaiLib od II. do 1