IZ DOBROVE
14 gospodinjstev vztraja brez kanalizacije
Ne jvikl Sidrična epidetnija na Igu je ido presi a ¦» Oobroviane oziroma deiavce v kra-jevn -j< apravi te nafc lorajevne skupnosti. Če bi pr *.• » nmeče pa v tem primeni ne bi bila krivk ueu; ^jena oziroma pomnajldjiva itanaKM. dja, aiapk^ neauiroost in nepremidjeiiost čla-nov 14 gospcKKiijrtev v sredHču KS. Kanalizad-ja je bib uamreč na Dobrovi dograjeua že leta 1979 in tudi priUjučena na astHno n^ravo, vesdar pa se 14 gojpodinisttv ooče priključiti as aovi htntNTmrijM stotean. Šesrt gospodiiijgteT iim ia vedno grčznice (od ene od teh hiS se od!v'a'i.e ištcfcsjo cdo ns iofadco igri&e), osem gs^iud>iijs'ev p>i \v priključeno na staro me-tecnm kw^La»rijo, Id odpUke pcije naravnost v HikJ^o. L«-ta že tako afi tako ni pretirano &to, sai *e ndkaj hii na kaudizadjo ne more pAl];:^1 ua-ačl {reuizke lege, zato je HorjuSka texH za tc- o^.'ishe kcsočoa postaja. Prav zato bi se touotsii krajjuti, ki hnajo to možnost, prikiju-«S!i N karaPsad}-.*o oanrežje. Pa se ne. In do tlaj Bjiicovi tn*oš »vul|i« tudi injpektorji niso bfiikc&
Vodovodno omrežje je sicer na Dobrovi ure-jeno, vendar pa nihče ne more zagotoviti, da se
zaradi tega ali onega vzroka ne bi kje poškodo-valo. In če bi do vodov pritekle fekalije, bi bila nesreča tu. V krajevni skupnosti za pitno vodo zelo skrbijo, zato bi radi videli, da bi bili vsi, ki so lahko, priključeni na kanalizacijo. Pri skrbi za neoporečnost pitne vode pa imajo še eno težavo: neredno delo Zavoda za socialno medi-cino in higieno, ki pregleduje kakovost vode.
Delavci zavoda bi morali letno vzeti 21 vzorcev vode v enakomemih presledkih, oziroma naj-večkiat takrat, ko obstoja nevarnost, da bi se voda okužila. Prihajajo pa zelo neredno, oziro-ma jih po nekaj mesecev ni, potem pa pridejo v kratkih časovnih razmakih. Tudi obvestila o ka-kovosti vcxle prihajajo v krajevno skupnost zelo pozno, čeprav bi delavci v KS radi sproti vedeli, pri čem so.
Kljub bližini Ljubljane se tudi na Dobrovi, tako kot v drugih naših odmaknjenih KS, spo-padajo s kotnunalnimi problemi. V zadnjem času je na prvem mestu napeljava telefonskega
omrežja za 40 novih priključkov, ki so jih uspeli dobiti zato, ker bodo že obstoječim naredili »dvojčke«. Seveda pa je to zelodrago in vsak novi imetnik telefona bo moral poseči globoko v žep. OdSteti bo namreč treba kar okrog 100.000 dinarjev ui raje več kot manj.
Še bolj pa je naša sogovornika skrbelo, kako bodo zbrali denar za novo pokopališče. V do-brovski krajevni skupnosti je 11 vasi v katerih živi 2.600 krajanov. Vseh enajst vasi ima skupaj le eno pokopališče, kjer pa ni več prostora. Zemljišče za novo (okrog 4.000 kvadratnih me-trov) je že zagotovljeno, narejena je projektna dokumentacija, koliko denarja bodo potrebova-li pa za zdaj še ne vedo. Ocenjujejo, da bo potrebnih kakšnih 10 milijonov dinarjev (manj gotovo ne), vendar zdaj ne vidijo možnosti, da bi ta denar kje dobili. Gradili bodo v fazah in začeli bi radi čun prej. Dokler je KS še dobivala glavarino, so lahko sami odpravili marsikakšen komunalni problem. Če so »pritaknili« še samo-prispevek, je delo potekalo brez zastojev. Da-nes je vsa stvar malo drugačna. Glavarine ni več, denar, ki ga dobijo, komaj zadostuje za redno delo v KS, krajani pa tudi nimajo več denarja, da bi ga zbirali s samoprispevkom. Pripravljeni so delati, denarja pa ne morejo dati, saj ga tudi oni nimajo.