Poštnina plačana v gofovfnl Cena Dfn 1*- Stev. 129. V Ljubljani, četrtek 9. junija 1938. Leto III Praška vEada ie sprejela zakon o podaljšanju vojaške službe na tri leta: ČSR bo imela v mirnem času 300.000 vojakov Praga, 9. junija, o. Odbor tako imenovanih političnih ministrov je na svoji zadnji seji sprejel zakomki načrt o podaljšanju vojaške službe v ČSR na tri leta. Do zdaj je vojaška služba trajala dve leti. Za zvišanje vzdrževlnih stroškov namerava vojno ministrstvo razpisati velike javne zbirke. Zakon o podaljšanju vojaškega roka bo prihodnje dni prišel pred poslansko zbornico. >Lidove Noviny« pišejo: Triletna služba v kadru bo uvedena letos- Gre tu za začasen odlok, ki bo odpravljen, čim se položaj umiri. Češkoslovaška republika je bila prisiljena do te žrtve zato, ker je Češkoslovaški potrebno večje število vojakov. Letnik, ki bi v normalnih razmerah odslužil svoj vojaški rok v septembru, bo ostal pod zastavo, rezervisti pa, ki so jih vpoklicali 19. maja letos, bodo ostali v vojaški službi do 30. junija, da bi se že zdaj doseglo ono številčno stanje, ki ga predvideva nova organizacija. Berlin, 9. junija. AA. (Stefani) Nemško časopisje se bavi s politično pomembnostjo zadujih ukrepov praške vlade, s katerimi je bila podaljšana služba v stalnem kadru od dveh na tri leta. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da bo Češkoslovaška na ta način imela v mirnem času 300.000 vojakov. Z ozirom na celotno število češkoslovaškega prebivalstva, ki znaša 14 milijonov, je ome- njena številka 300.000 ogromna, tolikšna, da je sedaj ni dosegla še nobena druga država. Povelje o delni mobilizaciji, ki jo je napovedala praška vlada s svojim današnjim sklepom, je naredilo to mobilizacijo za stalno. Ministrski predsednik dr. Hodža je bolj kakor kdaj prej odločen v tem, da obdrži sedanjo napetost in da jo celo poveča. Vsaj tako se zdi. Omenjeni časopis končno tudi trdi, da bodo novi izdatki za vojsko z ozirom na finančni položaj Češkoslovaške imeli za posledico težke davke. Kakor pa piše list »Nachtausgabe«, smatra češka vlada, da bo te dajatve za vojsko zmogla zaradi finančne pomoči iz Francije. Ncmci so predložili svoje zahteve Praga, 9. junija. A A. (DNB) Sudetsko-nemški poslanec Kundt je včeraj izročil predsedniku vlade dr. Hodži spomenico sudetsko-nemške stranke z zahtevami sudetskih Nemcev. Spomenica je sestavljena po Henleinovem karlovarskem govoru. Razen tega je Kundt poslal pismo čsl. vladi z vprašanjem, ali je čsl. vlada pripravljena začeti razgovore s sudetskimi Nemci po predlogih sudetskih Nemcev ali pa na temelju tako imenovanega manjšinskega statuta. V drugem primeru si sudetskonemška stranka pridrži pravico, da pove svoje končno stališče. V Sudetskih krogih so selo tapeti glede Hen-leinovega potovanja. Znano je samo to, da se je Henlein predvčerajšnjim spel odpeljal v Nemčijo in se vrnil ob '20.30. Vesti o spopadih Praga, 9. junija. AA. CTK. Nekateri tuji listi in tuje radijske postaje so objavile vesti o nekih spopadih v ČSR. Po teh obvestilih bi naj bil nekdo vrgel duhovnika Fišerja z njegovega motocikla, ko je hitel na pomoč težkem bolniku. To naj bi bili storili češki cariniki. Takoj so uvedli uradno preiskavo, ki je ugotovila, da je omenjeni duhovnik odhajal v meščanski obleki v šolo, motocikel pa mu je spodrsnil in se je pri padcu duhovnik ranil. Tako je bil v Timavi zaprt tudi neki Nemec, ki pa je bil takoj izpuščen, ko so mu pregledali listine. Neresnične so tudi vesti o nekih spopadih v Bratislavi med binkoštnimi prazniki. V prav uo-benem slučaju manifestacije tamkajšnjih avtonomistov niso mogle biti ogromne, ker je očividcem znana število udeležencev. Izfava kardinala Verdiera o sprejemu v ČIR Praga, 9. junija. AA. (ČTK) >Lidove listi« priobčujejo izjavo kardinala Verdiera, v kateri je posebno podčrtal prisrčni sprejem, ki ga je doživel v vsej CSR. Verdier naglaša, da so prisrčne jn nepozabne manifestacije, ki jih je doživel, veljale predvsem Franciji. Moj obisk, je rekel Ver-ciier, je bil zasebnega značaja, toda nemogoče mi je bilo ohraniti incognito. Povsod, kjer sem se vozil, sem videl francoske, češkoslovaške in pon-lifikalne zastave. Nato govori kardinar Verdier o možatem in ponosnem nastopu Čehoslovakov v 6edanjih težavnih urah in o domoljubju vseh slojev prebivalstva in vseh strank od skrajne desnice do socialistov. Italijanski vladar na grobu Mussolinijevih staršev Rim, 9. junija. Italijanski kralj in cesar je včeraj obiskal kraj Predappio, kjer je rojstna hiša Mussolinijeva. Vladar je v Predappiu obiskal pokopališče in položil na grob Mussolinijevih staršev velik venec s sinjim trakom ter s svojimi začetnicami. v Italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel je vceraj ob 10 prispel v Forli. Na železniški postaji *° italijanskega suverena pozdravili zastopniki krajevnih oblasti. Prihod so oznanili s topovskimi streli. Po uradnih pozdravih je kralj obiskal občinsko palačo, kjer ga je navdušeno pozdravil predsednik občine. Zatem se je z balkona občin-s \p palače pokazal zbrani množici, ki je priredila svojemu vladarju navdušene ovacije. Kralj in ce-sar se je odtod podal v spremstvu predsednika senata redrezomja, predsednika skupščine Ciana, ministia otaracea in ostalih uglednih osebnosti v muzejsko palačo, kjer so organizirali sijajno slikarsko razstavo. Program italijanske gospodarske samozadostitve Florenca, 9. jun. AA. Stefani: Minister za korporacije Lantini je v svojem včerajšnjem govoru takole razložil italijanski gospodarski samozado-stitveni program: 1. Italija ne eme v tujini kupovati tega, kar ni koristno in kar lahko sama izdeluje doma; 2. v tujini mora Italija vsaj toliko prodali, kolikor tam kupi in 3. morajo italijanske tovarne izdelovati blago najboljše kakovosti. Minister Lantini je še izjavil, da bo izvajanje tega načrta zelo koristno tudi za narodno obrambo, ker si bo Italija tako napolnila skladišča, da bo lahko kos vsem okoliščinam. Osemletnica vlade romunskega kralja Bukarešta, 9. junija. AA (Rador) Svečanosti, ki so jih priredili ob osmi obletnici, odkar je stopil na romunski prestol kralj Karol, in ki so se začele 6. junija, so včeraj dosegle vrhunec s proslavo romunske mladine. Iz vseh krajev Romunije so prišli člani mladinske organizacije »Stražarji«, ki ji predseduje prestolonaslednik Mihael. V stadionu kralja Karola II. so bile prirejene športne in domoljubne manifestacije romunske mladine ob navzočnosti kralja Karela, prestolonaslednika Mihaela, članov vlade in diplomatskega zbora-. Čeprav je bilo deževno vreme, je mladina izvedla nekaj vaj, zatem pa defilirala pred kraljem in prestolonaslednikom. Ker je bil naliv vedno silnejši, so morali te manifestacije ustaviti. Pri proslavi romunske mladine je imel kralj Karel govor, v katerem je poudaril velike vrline romunske mladine ter jo pozval, da dela v domoljubnem duhu konstruktivno dalje in da ostane kakor do zdaj disciplinirana. Besettisočev romunskih mladeničev je priredilo navdušene manifestacije kralju Karelu in prestolonasledniku Mihaelu. V Varšavi so zaprli pet Judov, ker so pred angleškim poslaništvom razgrajali zaradi tega, ker je angleško vojaško sodišče v Haifi obsodilo dva Juda poljskega porekla na smrt. Pri delavskih nemirih na otoku Jamaici, ki se Polegujo, je bilo pretekli teden aretiranih nad 400 Oseb. Obisk kneza namestnika Pavla na velesejmu Ljubljana, 9. junija 1938. Včeraj dopoldne ob tričetrt na 11 je knez namestnik Pavle blagovolil počastiti ljubljanski velesejem s svojim visokim obiskom. Spremljal ga je adjutant g. general Majstorovič. Na velesejmu so ga pozdravili ban dr. Marko Natlačen in predstavniki ljubljanskega velesejma. V spremstvu predsednikov velesejma Bonača in Praprotnika in ravnatelja dr. Dularja je knez Pavle odšel najprej v razstavo >Cesta«, kjer so ga pozdravili in mu tolmačili razstavo zastopniki Društva za ceste. Pri tej priliki sta mu bila predstavljena inž. Kopf kot predstavnik jugoslovanske cementne industrije in inž. Otmar Butorac kot predstavnik S. A. Puricelli, Milano, ene največjih italijanskih tvrdk za grad- njo cset. Od tu se je visoki gost podal v razstavo »Francoska knjiga«, kjer so ga sprejeli in pozdravili francoski konzul Rčmerand, lektor Lacroix in namestnik generalnega direktorja Trboveljske pre-mogokopne družbe Gilliard. Ž velikim zanimanjem si je Visočanstvo ogledalo še pohištvo, tekstilni in industrijski paviljon. Pri tej priliki je Visočanstvo pokazalo svoje veliko razumevanje za važna' vprašanja našega gospodarstva. Njegovo občevanje je bilo tako ljubeznivo, da so bili vsi, ki so ga videli ali prišli z njim v dotiko, vzhičeni. Posebno lep je bil prizor, ko je ljubeče pobožal 13-letno hčerko neke razstavljalke, ki je pridno pomagala mamici v razstavni koji in katero j'e pohvala Visočanstva silno razveselila. Ob 12 se je visoki gost s spremstvom odpeljal iz sejmišča. Vojne v Evropi ne bo, ie bo Franclja močna Izjava francoskega ministrskega predsednika Pariz, 8. junija, o. Ministrski predsednik Dala^ dier nadaljuje svoje nadzorstveno potovanje vzdolž francosko-španske meie na Pirenejih. Povsod ga slovesno sprejemajo, izrednih manifestacij pa je bil deležen v Perpignanu, kjer je imel daljši nagovor na prebivalstvo in dejal, naj bo prebivalstvo v teh obmejnih pokrajinah mirno, saj lahko računa na odločen nastop svoje vlade. Čeprav je sedanji položaj v Evropi zelo težak, se bo vojni moči izognili, če se bo Francija izkazala močno in odločno in se ne bo bala. Govor ministrskega predsednika je na ljudi zelo ugodno učinkoval in jih pomiril. Zaradi zadnjih napadov neznanih španskih letal na francoske obmejne vasi so bili vsi ti kraji zelo razburjeni, ker francoski obrambni oddelki na letala niso streljali. Predsednik vlade je obljubil, da bo vlada takoj ukrenila na meji vse potrebno, da neznani zračni roparji ne bodo več ušli kazni, če bi še kdaj preleteli francosko mejo. Pari*, 9. junija. AA. Havas: Pred senatnim zunanjepolitičnim odborom je zunanji minister Bonnet podal pojasnila o zunanji politiki Daladie-rove vlade. Bonnet je poudaril, da hoče vlada ostati zvesta politiki nevmešavanja v španske zadeve in je pri tem tudi razložila, kaj je vlada sto- rila, da prepreči tujini letalom letanje nad francoskim ozemljem. O pogajanjih med Italijo in Francijo je Bonnet rekel, da upa, da se bodo pogajanja kmalu zaključila. Govoreč o aprilskem sestanku v Londonu, je Bonnet podčrtal pomen tega sestanka za ohranitev miru v Evropi. Pri tem je posebno poudarjal, da postaja sodelovanje med Francijo in Anglijo ii dneva v dan krepkejše. O položaju v Srednji Evropi je rekel Bonnet, da je srečen, da je prišlo do pogajanj v Pragi in upa, da se bo spor zaključil pravično za obe stranki. (Vsi navzoči eo živahno odobravali te besede.) Nato je Bonnet odgovarjal na vprašanja o pošiljkah v Španijo in o težavah pri pogajanjih z Italijo. Odgovarjal je še na vprašanja o odnošajih Francije z Rusijo, Nemčijo in o bistvu prijateljstva * Anglijo. V imenu senatnega odbora je predsednik odbora Beranger zaprosil Bonneta, da naj gre po tej poti naprej, da naj širi sporazum med Francijo in Veliko Britanijo. Vsa vprašanja naj se rešujejo tako, da bodo v popolni soglasnosti z dostojanstvom in neodvisnostjo posameznih narodov in da bodo ščitili mir in varnost. Strašni japonski letalski napadi na Kanton Kanton, 9. junija, o. Včeraj je bil Kanton zopet pozorišče hudega letalskega napada. Takoj zjutraj, je priletelo nad kantonski okraj Vongša 31 japonskih letal, ki so zmetala veliko število bomb. Pri tej priliki so letala uničila vsa skladišča za olje, mestne urade in druge važnejše zgradbe. Tri bombe so japonska letala vrgla na amerikansko univerzo Lingman, katero so popolnoma porušila. Nadalje so uničili elektrarno v Saičuenu, na katero so zmetali 40 bomb. Ponoči Razmerje Poljske do ČIR v sedanjih dneh Varšava, 9. junija. AA. (Pat) »Gazeta Polska« priobčuje uvodnik izpod peresa svojega berlinskega dopisnika Mogorževskega. Pisec pravi med drugim, da' je češkoslovaška v dejanju že večkrat pokazala, da si no želi krepke Poljske. Posebno je Češkoslovaška tako ravnala januarja 1919, ko je metala polena pod noge pri dobavi orožja in mu-nicije Poljski, ki je bila takrat v veliki nevarnosti zaradi boljševiškega napada. Člankar pravi dalje, da se Poljska ni zarotila proli svoji sosedi; tega ne misli storiti iz moralnih in iz političnih razlogov. Poljaki samo zahtevajo določila o največjih ugodnostih za svojo narodno skupino na Češkoslovaškem Mi Poljaki, nadaljuje pisec, ne želimo ničesar, kar bi spominjalo na politiko maščevanja in tudi ne podpiramo politike drugih držav. Mi moramo živeti in se razvijati med Nemčijo ^n Rusijo. Ta naša zemljepisna lega, končuje pis-c, nam narekuje načine in cilje v zunanji politiki. Vsi ostali odnosi Poljske so samo posledice tega dejstva. je spet priletelo 24 japonskih letal in bombardiralo mesto. Človeške izgube so ogromne in tudi materialna škoda je velika, ni pa še ugotovljeno, koliko žrtev in škode je. Na več krajih v mestu gori. Gašenje je zelo otežkočeno zaradi močnega vetra. Ponoči so kitajske varnostne oblasti aretirale 10 Kitajcev, ki so osumljeni, da so dajali signale japonskim letalom z lučjo. Danes zjutraj pa so spet pjiletela japonska letala nad mesto, in sicer ob 5.45 in 7.30. Ta letala so bila izvidniška in niso vrgla nobenih bomb na mesto. Hankov, 9. junija, o. Iz kitajskih uradnih krogov poročajo, na namerava general Čangkajšek svojo vlado preseliti na varnejše mesto v notranjost Kitajske. V kolikor je do sedaj znano, mislijo preseliti vojaške urade v pokrajino Hunan. Kuomingtang in civilne oblasti pa se bodo po vsej priliki selile v pokrajino Sečuen, kakih 700 km od Hankova. Do sedaj je znano, da ostane od vsakega ministrstva po 10 višjih uradnikov v Hankovu, ki bodo čakali na nadaljnje odredbe. Zakonski načrt o mezdah in o določitvi delovnega časa bo ameriška poslanska zbornica sprejela še v sedanje zasedanje. Pet poslanskih mandatov bo razveljavila bolgarska zbornica in sicer tistim poslancem, za katere je znano, da širijo komunistično propagando. Mednarodnega sejma v Bariju, ki bo letos od 6. do 21. septembra, se bo udeležila tudi naša država. V Bruslju se je začela razprava proti vdovi Beckerjevi, ki je zastrupila It ljudi. Evropski kongres za reklamo se je začel včeraj na Dunaju, udeležuje se ga kakih tisoč zastopnikov raznih držav. Vesti 9. junija Zaradi delovanja proti rdeči vladi so v Barceloni obsodili na smrt 10 ljudi, desetim pa so dali po 30 let ječe. Francoski ministrski predsednik Daladier se je po nadzorovanju meje ob Pirenejih vrnil v Pariz. Pričakovati je treba, da bo vlada za obrambo mejnih krajev pred španskimi letalskimi napadi poslala močna vojaška ojačenja in veliko protiletalskih topov. Nemško himalajsko odpravo, ki se bo poskusila povzeti na Nanga Parbat, bo podpiralo posebno letalo, ki bo v glavni tabor poročalo o gibanju plezalcev. Odprava je že dospela v Brinagat pod Himalajo. Francoski guverner v Aleksandreiti je za župana v Antiohiji imenoval voditelja turške stranke Vadimunira. 73,144.133 prebivalcev šteje po najnovejših podatkih velika Nemčija. Zastopstvo ameriških Slovakov, ki je prineslo v domovino izvirnik pittsburške pogodbe, je včeraj dospelo v Košiče, kjer so mu priredili navdušen sprejem. Združene države ne bodo poslale svojih zastopnikov v mednarodno preiskovalno komisijo, ki jo hoče za preprečenje napadov na odprta mesta ustanoviti Anglija. Češkoslovaška vlada polagoma preklicuje ukrepe o mobilizaciji rezervistov in o vojnem stanju v državi, ki jih je izdala pred kratkim v znanih nevarnih dneh. Sin pokojnega itnlijan. pesnika D’Annunzia toži dolgoletnega tajnika svojega očeta Antoninia, češ da je s knjigo >D'Annunzievo skrivno življenje«, ki jo je izdal v Franciji, žalil njegovega očeta. V češkoslovaških zdraviliščih in kopališčih je obisk tujcev zadnje dni prav tako velik kakor običajno. Napeto razmerje z Nemčijo je na obisk vplivalo samo v drugi polovici maja. Vrhovno sodišče v Mehiki je zavrnilo priziv tujih petrolejskih družb zaradi razlastitve, katero je nad njim izrekla vlada. Mednarodna razstava znamk se bo začela dne 26. junija v Pragi. Posvet o gospodarskem in socialnem položaju delavstva se je začel na mednarodnem delovnem uradu v Ženevi. Seje bodo trajale več dni, vodi jih braziljski zastopnik Faleo., Osma konferenca zunanjih ministrov baltiških držav se bo začela 12. junija v Rigi. F Damasku in po vsej Siriji so začeli prirejati številne protestne shode zaradi sporazuma, ki sta ga glede Aleksandrette sklenili Francija m Turčija in pri katerem so pravice sirskega prebivalstva zelo okrnjene. Protestirala bo tudi sirska vlada. Zastopniki madžarskega oroiništva so dospeli na Poljsko, da si ogledajo organizacijo poljske žandarmerije. Včeraj jih je sprejel ministrski predsednik Sladkowsky. Novo vlado so dobili v Vruguaju, stara je morala odstopiti zaradi domačih nemirov. Zveza Poljakov, ki žive v Nemčiji, je poslala nemškemu notranjemu ministru prošnjo, naj s svojim vplivom doseže, da bo poljska manjšina deležna pravic, ki ji po pogodbi med Poljsko in Nemčijo gredo. Veliko posojilo za izpopolnitev državne obrambe bo najela belgijska vlada, ki se v ta namen že pogaja z nekaterimi uglednimi bankami. 30 centov srebra v palicah in več sodov suhega zlata je bilo na ladji »Meridar, ki se je med vojno potopila ob severni ameriški obali. To zlato bo poskušala dvigniti iz potopljene ladje slovita ;ta-lijanska potapljaška družba iz Genove, ki je srečno izvršila že več takih poslov. Italijanski zunaji minister grof Ciano je včeraj sprejel predsednika glavnega odbora za svetovno razstavo v New Yorku, katere se bo v impozantnem paviljonu udeležila tudi Italija. Zunanjepolitični odbor v francoski poslanski zbornici je včeraj z nekaj pridržki sprejel mednarodni sporazum gJede morskih ožin, ki so ga lani podpisali v Montreuxu in pa sporazum o odpravi kapitulacij v Egiptu. Ameriška vlada je vložila pri japonski vladi oster ugovor, ker so japonska letala bombardirala ameriško univerzo v Kantonu. Italija in Nemčija sta, kakor je poročal včeraj ameriški senator Pittman pred zunajepolitično komisijo, poslali Združenim državam ponudbo, da jim dasta na razpolago večje število vojaških strokovnjakov za šolanje ameriških kadetov. Popis imetja judovskih državljanov je, določila nemška vlada s posebno uredbo, da prepreči Judom morebitne nedovoljene posle z devizami. Na včerajšnji seji angleške vlade 60 se posvetovali predvsem o ustanovitvi mednarodne komisije za preprečitev letalskih napadov na trgovske ladje in neutrjena mesta. Zvita tatvina električnega toka Maribor, 8. junija. Ivan T. ključavničar v tovarni bakra Zug-mever in Gruber iz Zg. Bistrice poseduje v Slov. Bistrici enonadstropno hišo. V pritličju hiše je trgovina in druga privatna stanovanja, dočim je prvo nadstropje uporabljal lastnik sam. V njem je 16. decembra 19% montiral električno napeljavo, sam napravil in postavil električno peč ter dve zimi uporabljal električni tok, ne da bi bili organi mestnega električnega podjetja sploh kaj sumnivega opazili Napeljava je šla mimo števca v zidu ter je bila zelo spretno izvedena. Gotovo bi si Ivan T. še dolgo grel sta-novainje z električno pečjo, da ni te dni nenadoma dal slovo svoji zaročenki ter si izbral drugo. V ogorčenju je odhitela na mestno električno podjetje ter prijavila, da njen bivši za* ročenec že dve zimi greje stanovanje z ukradeno elektriko. Prijavi je sledila hišna preiskava, pri kateri so organi električnega pod jetja in orožniki ugotovili, da je mestna občina oškodovana za najmanje 36.000 din. Ameriške Slovenke med nami Ljubljana, 9. junija. Trideset ameriških Slovenk, članic Slovenske ženske zveze iz Chicaga, je včeraj skupaj s skupino hrvaškega pevskega društva »Zora« pripotovalo v Ljubljano. Čez ocean so potovale z veliko ladjo »Normandie«, nakar so v Cherbourgu prestopile na vlak ter včeraj zgodaj stopile na domača tla, nekatere po dolgih letih. Že ob pol devetih je bilo na kolodvoru živo. Zastopniki oblasti so čakali na prihod vlaka, nabrala pa se je tudi tristoglava množica. Ko je vlak privozil, so se najprej pomaknili proti vozovom, kjer so pozdravili najprej Hrvate. Ljubljanski Hrvatje so se, ko so bili v kraju pozdravni govori, strnili okrog svojih ameriških rojakov v tesen krog. Medtem pa se je na peronu razvil prisrčen sprejem ameriških Slovenk. Med prisotnimi smo opazili soprogo bana go. Natlačenovo, go. Majcnovo, zastopnika bana, zastopnika glasbenega društva »Ljubljana« dr. Logarja, za borzo dela Vončino, za Zvezo^ krščanskih ženskih društev Lebarjevo, za Katoliško žensko društvo go. Logarjevo, zastopnika mestne občine, gdč. Cilke- Krekovo, predsednika Prosvetne zveze dr. Lukmana, gdč. Kristo Hafnerjevo, za dekliške krožke gdč. Pogačnikovo in Pregljevo, poslevodečega podpredsednika Rafaelove družbo župnika p. Kazimirja Zakrajška ter druge odličnike. Najprej je zaigrala godba »Zarja« pozdravno koračnico. Ljubljanske žene in dekleta so prišlim »Američankam« izročile krasne šopke cvetja. Potem pa je povzel besedo v imenu g. bana izseljenski komisar Fink. Kot zastopnica Krščanske ženske zveze je spregovorila gdč. Anica Lebarjeva, za mestno občino ljubljansko dr. Brilej, v imenu Društva za varstvo deklet in kolodvorskega misijona pa ga. soproga banovega pomočnika Majcnova. Za Prosvetno zvezo jih je pozdravila Krista Hafnerjeva. Za Rafaelovo družbo pa jim je izrekel Celje, 8. junija. Danes dopoldne so se zbrali v Celju organisti lavantinske škofije, člani Društva organistov in glasbenikov za Slovenijo. Zborovanje je vodil predsednik društva g. Virant iz Braslovč, ki je po pozdravu zastopnika škof. ordinariata, ravnatelja cerkvene glasbene šole v Mariboru g. Gaspariča, častnega predsednika društva in dolgoletnega ravnatelja orglarske šole v Celju g. Bervarja Karla, govoril o uspešnem delu društva v pretekli poslovni dobi, v kateri so organisti po posredovanju ministra dr. Mihe Kreka dobili pravico do polovične vožnje po železnicah po vsej državi. Društvo je skušalo na vse načine, da bi s posredovanjem pri posvetni in cerkveni oblasti ioseglo zboljšanje gmotnega stanja organistov. Društvo se je obrnilo na ministrstvo, da bi se do-rolila organistom polovična vožnja po železnicah. Delo je bilo težko, ker ni bila postavka vnesena r zakoniku. S posredovanjem in podporo ministra Ir. Mihe Kreka pa je ministrstvo dopolnilo zakon er so uslužbenci verskih samouprav po točki 4 akona, ki so stalno zaposleni in nimajo drugega oklica in katerih službeni odnos je reguliran po •redpisih dotične verske samouprave, dosegli, da majo vsi organisti in njihove družine polovično vožnjo na vseh državnih železnicah. Legitimacije zdaja direkcija po naročilu pristojnega šk. ordi-mriata, ki potrdi legitimacije. Na današnjem zborovanju je bilo govora o socialnem vprašanju na-lih organistov. Nekdaj so imeli organisti žitne in Iruge zbirke, sedaj pa teh skoraj ni več. Pred teti so bili organisti nastavljeni kot občinski taj-liki, kar pa je z novim občinskim zakonom onemogočeno. Cerkvena glasba in razno prosvetno ielo organista tako zaposluje, da skoraj ne more »pravijati še postranske službe. Zaradi tega je potrebno, da se uredi tudi za organista bodisi v občinskih ali konkurenčnih odborih ali pa po dokladah, da bodo dobili organisti vsaj nekaj nagrad. Govorilo se je tudi o bolniškem in pokojninskem zavarovanju. Organisti so po zakonu dolžni biti zavarovani in vpisani v pokojninskem zavodu. Po drugih poročilih je bil soglasno izvoljen aov odbor: predsednik g. Virant iz Braslovč, podpredsednik g. Križnik iz Zreč, tajnik Ulaga iz št. Jurja ob Taboru, blagajnik g. Jarh iz Petrovč; odborniki so: gg. Moškon iz Rajhenburga, Rojnik iz Griž, Kidrič iz Šmarja pri Jelšah in Balažič iz Vel. Polane. Za preglednika računov sta bila izmoljena gg. Narabočnik iz Šoštanja in Soper iz Vojnika. Z zborovanja je bilo poslano zahvalno pismo min. dr. Kreku. Ravnatelj cerkveno-glasbene le v Mariboru g. Gasparič je s toplimi in spodbudnimi besedami pozdravil zborovalce v imenu prevzv. škofa dr. Tomažiča, kar so navzoči spre- dobrodošlico v »starem kraju« župnik p. Kazimir Zakrajšek. V imenu ameriških Slovenk se je zahvalila gospa Pogačarjeva iz Milhvaukeeja za prisrčni sprejem in za prelepe, od srca prihajajoče pozdrave posameznih govornikov. Za njo pa se je zahvalila še ga. Alojzija Čebularjeva iz Clevelanda. Med prisotnimi smo opazili tudi gospo Kušarjevo, znano delavko na socialnem in narodnostnem torišču med ameriškimi Slovenci. Družba Francoske paroplovne linije je nato pripravila ameriškim Slovenkam ob zaključku pola na vrtu Kolodvorske restavracije južino, nato pa so se ob prisrčnem poslavljanju ameriške Slovenke razšle. Pater Kazimir Zakrajšek jih je povabil, naj se udeleže izseljenskih slavnosti, ki bodo v kratkem v našem mestu. Seveda so vse obljubile, da bodo prišle. Slovenija pozdravlja svoje rojakinje, ki niso na tujih tleh pozabile maternega jezika in rodnih tal, ampak so po dolgih letih bivanja med ljudmi, ki govore tuj jezik, ohranile neokrnjeno svojo domačo govorico. Težko je življenje v tujini, zaželele so si domačih tal, zaželele, da se iz oči v oči spet srečajo s svojimi dragimi domačimi, znanci in prijatelji iz časov, ko so bile odšle v Ameriko. Na peronu je bilo prav mnogo ljudi, ki so prišli čakat svoje drage »Američanke«. Prav slednje svidenje je bilo zato, ker so od slovesa ležala dolga in težka leta vmes, prisrčno in ganljivo. Želimo našim »Američankam«, da bi se med nami počutile najboljše, da bi izrabile v najlepši sreči in zadovoljstvu slednjo minuto svojega bivanja v »starem kraju«. Videle so in bodo, da se je ta čas med nami marsikaj izpremenilo, ljudje pa so po srcu le ostali isti kot so bili nekdaj. Naša domovina je zdaj svobodna in na svobodnih domačih tleh se bodo brez dvoma tudi naše »Američanke« ves čas svojega bivanja počutile prav zares kot v pravem, svobodnem domu. jeli z velikim navdušenjem. V svojem pozdravnem govoru je poročal tudi o uspehih cerkveno glasbene šole. Zborovalce je obiskal tudi celjski župan g. Alojzij Mihelčič. Po zborovanju, ki je trajalo 2 uri, se je vpisalo v društvo več novih članov. Stroge sodbe za Maribor, 8. junija. V -Slov. tioinu« smo že poročali o velikem ciganskem procesu, ki se je vršil pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Bil je to zadnji ciganski proces v Mariboru, ker bo poslej sodilo ciganske razbojnike iz Prekmurja novo sodišče v Murski .Soboti. Na zatožni klopi je sedelo 12 članov razbojniške družine. Sodbo pa je sodišče razglasilo šele danes dopoldne. Razprava je pokazala, da je bila ta.tolpa ena najdrznejši]) razbojniških družin, kar jih je kedaj kolovratilo po Prekmurju in sosednjih pokrajinah. Tolpo so sprva vodili sloviti razbojniki trije bratje Kokaši; lansko leto so vprizorili Kokaši sami znan razbojniški podvig, ki pa jih je stal življenje. Oblekli so se v orožniške uniforme ter so se podali v sosednjo Hrvaško. Kot orožniška patrulja so obiskovali imovite kmete ter jih izropali. Kmalu pa eo jim prišli na sled pravi orožniki, razvil se je velik lov na razbojnike in slednjič so vsi trije Kokaši padli pod kroglami zasledovalcev. Vodstvo njihove tolpe v Prekmurju je potem prevzel 38-!letni \ incenc Horvat. Pod njegovim poveljstvom so vršili razbojniki svoj posel prav tako predrzno in uspešno, kakor poprej pod vodstvom bratov Ko-kasev. Nazadnje si oblasti niso mogle drugače pomagati, da so lansko leto zaprle celo Prekmurje. Lansko leto so orožniki naenkrat zastražili vse mostove in prehode čez Muro, priklenili so vse čolne na reki, v^ Prekmurju pa so mobilizirali lovske in poljske čuvaje ter z njimi pomnožili orožniške patrulje. Napravili so potem obsežno racijo 6kozi gozdove in koruzna polja, obkoljevali 60 ciganske vaši ter so nazadnje segnali razbojnike iz njihovih skrivališč. Eden za drugim so padali v roke orožnikov, samo vodja Vincenc Horvat se je dolgo skriva/l. Nazadnje pa je tudi on naletel na orožniško zasedo in ker se je uprl z orožjem v roki, so ga obstrelili ter se je potem moral udati. Sodba, ki jo je sodišče nad razbojniki izreklo, je stroga. Kolovodja Vincenc Horvat je dobil 12 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Jožef Horvat »Ričet« je obsojen na 6 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Vendel Cener na 8 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Kokaš Jožef 2 leti robije in 4 leta izgube častnih pravic, Kokaš Jurij 8 mesecev zapora, Cener Adam 2 leti in 6 mesecev zapora, Cener Aleksander »Sani« na pri- Dva vzorna lavantinska duhovnika umrla Maribor, 8. junija. Smrt letos hudo kosi v vrstah lavantinske duhovščine. Včeraj je zopet terjala dve žrtvi. V Gornji Polskavi je včeraj po polnoči umrl tamošnji župnik Franc Gartner. Rodom je bil pokojnik od Sv. Križa nad Mariborom. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Gradcu in Mariboru, posvečen je bil leta 1897. V dušnem pastirstvu je deloval kot kaplan v Središču, v Ormožu, kjer je bil tudi pro-vizor, nato je bil kaplan v Loki pri Zid. mostu, v Hočah, na Vranskem, v Šoštanju, kot provizor na Planini, potem je bil tam do leta 1926 za župnika, odkoder se je preselil na Gornjo Polskavo, kjer je pastiroval 11 let do svoje prezgodnje smrti, ki ga je zadela v 68. letu njegove starosti. Pokojnik je bil zelo veselega značaja, znan šaljivec, silno pri- Ljubljana, 9. junija. Velesejmski dnevi, doslej lepi in sončni, brez dežja, ko so druga leta Ljubljančani napravili vremenski pregovor o deževnem velesejmu, ne zaznamujejo nikakih večjih dogodkov in pripetljajev za kriminalno kroniko. Ljubljanska policija je prvi dan še pred otvoritvijo, kakor smo že poročali, napravila povsod, tako po beznicah na periferiji, pa tudi po lokalih in prenočiščih v središču mesta temeljito racijo. Prijela je 4 žeparje. V njih družbi se nahaja tudi Josip Krleža, doma iz zagorske okolice pri Zagrebu, Krleža, ki ne dela posebne časti svojemu velikemu soimenjaku, je pravi tip poklicnega žeparja, kakor ga opisujejo, črtajo im rišejo kriminalne literature. Je žepar, ki se edino s tem poslom preživlja ,drzen in navihan. Zagrebška policija, ki ga že dalj časa išče in ki"je iz Zagreba izgnan, je javila ljubljanski kriminalni evidenci, da je Krležin kazenski list izredno pestro pisan in zelo bogat. V listu je na breme žeparja Krleže zapisanih kar 93 različnih deliktov, tako žepne tatvine, razni prekrški in prepovedani povratki. Krleža ciganske roparje silno delavnico, ker je za ječo še premlad, Cener Ignac »Naci« na 5 mesecev strogega zapora, Horvat Janez »Zuža« na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora ter 3 leta izgube častnih pravic, Kokaš Josip ml. na 4 mesece strogega zapora. Proti Rudolfu Ceneru in Horvatu Matiji pa je bilo postopanje izločeno. ________ Ekrazitna patrona ranila tri šolarje Celje, 9. junija. Ko so se včeraj^ popoldne šolarji vračali iz Celja domov, so našli na poti blizu kamnoloma v Pečovniku ekrazitno patrono. Odnesli so jo v senco pod kozolec, da bi si jo malo bolj natančno ogledali. Bili so to 8 letni Štefan, lt letni Martin in 13 letni Ivan štor. Začeli so premišljevati, kako bi jo izstrelili. Starejši Ivan je začel po njej tolči s kladivom. Komaj je nekajkrat zamahnil, ze je s silnim pokom ekrazitna patrona eksplodirala. Eksplozija je podrla vse tri na tla. Obležali so nezavestni. Takoj so prihiteli h kozolcu domači, ki so otrokom nudili prvo pomoč. Najmlajsi, Stefan, je dobil le manjše poškodbe, dočim sta jo ostala dva precej iz-kupila. Z reševalnim avtomobilom so jih hitro prepeljali v bolnišnico. Ljubljanskemu občinstvu, obiskovalcem velesejma, udeležencem trgovskega kongresa! Akademski pevski zbor v Ljubljani, pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, priredi jutri zvečer ob 8 v veliki unionski dvorani svečani koncert ob priliki III. vsedržavnega trgovskega kongresa. Na sporedu je slovenska narodna pesem iz vseh časov in vseh krajev naše domovine. Koncert bo vodil zborov dirigent France Marolt. Ne zamudite te prilike in pohitite z nakupom vstopnic v predprodaji na univerzi v vratarjevi loži. Tamkaj se dobijo tudi koncertni programi, katerim cena je en dinar. ________________ Naročajte Slovenski dom! ljubljen pri svojih faranih. Veliko je storil za cerkev na Polskavi, oskrbel je obnovo oltarjev, uvedel elektriko v svetišče in župnišče, bil je velik buditelj mladine. Pogreb blagega pokojnika bo jutri, v četrtek, ob 10. dopoldne na Gornji Polskavi. Istega dne — sinoči je umrl v Mariboru častni kanonik^ kn. šk. duhovni in konzistorialni svetovalec in župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici Jernej Frangež. Pokojnik je bil rojen leta 1859 v Framu, posvečen je bil leta 1886 v Mariboru, kaplanoval je v Vuzenici, pri Sv. Jurju ob Ščavnici, na Kapeli, leta 1897 je postal provizor pri Sv. Marjeti ob Pesnici in čez nekaj mesecev istotam župnik. Pred dvemi leti je slavil zlato mašo. Za svoje velike zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save IV. razr. Bil je silno vnet dušni pastir, vzorno je obnovil župnijsko cerkev pri Sv. Marjeti, slovel je kot dober gospodar ter je bil znan po svoji veliki gostoljubnosti. Pokopali ga bodo v petek, 10. juuija, ob 10. dopoldne pri Sv. Marjeti ob Pesnici. je star komaj 30 let in se je še prav mlad seznanil s kriminalom in zločinskimi tipi. ,r za binkoštne praznike žeparji niso na-sli primernega plena v Ljubljani in ker so se zbali ljubljanske policije, so se ustavili na Zidanem mostu, kjer so si poiskali več žrtev. Mnogim osebam so na kolodvoru ali pa v vagonih izmahnili zlate, srebrne ure z verižicami in tudi denarnice. Žeparji so odnesli iz Zidanega mosta plen za okoli 10.000 dinarjev. Po poročilu orožniške postaje v Št. Vidu nad Ljubljano pogrešajo že od meseca maja lani Ivana Starina, rojenega 1. avgusta 1905. v Beričevem, okraj Kamnik. Starin je bil poročen in je stanoval v Vižmarjih št. lil. Od omenjenega dne ni o njem nobenega sledu in glasu. Gluhonema žena Emilija Stiplošek, stara 65 let, stanujoča v Gerbičevi ulici št. 16 je 31. maja letos odšla z doma in se ni več vrnila. V Vižmarjih stanujoči dijak 11. razreda klasične gimnazije v Ljubljani Anton Vajdič jc 1. t. m. neznano kam odšel z doma m se do danes ni vrnil domov. Smrtna nesreča Celje, 8. juuija 1958. Med Apnenikom in Tremerskim mostom se je danes dopoldne pripetila ob železniški progi nesreča, katere žrtev je postal oče štirih nepreskrbljenih otrok 44 letni delavec Bokan Štefan iz Otove pri Murski Soboti. Skrb za družino ga je prisilila, da je zapustil dom in se odpeljal v celje, kjer je našel zaslužek pri regulacijskih delih na Savinji. Danes je vozil z vozičkom tik ob progi gramoz, katerega spravljajo delavci iz struge Savinje ter ga nalagajo ob železniški progi. Truden zaradi velikega ropota, ki se razlega zaradi regulacijskih del, ni slišal, ko je vozil s samokolnico po deski, da je pridrvel za njim osebni vlak, ki pripelje v Celje 10.6. V trenutku, ko je izpraznil voziček, mu je spodrsnilo, vanj je butnil železniški stroj ter ga vrgel v velikem loku 10 in pol m od proge, da je mrtev obležal . Strojevodja je vlak takoj ustavil ter pogledal delavca, ki pa je bil 2» mrtev. Na kraj nesreče je kmalu prišla železniška komisija, nato še policijski nadzornik £ Zavec ter zdravnik g. dr. Podpečan. Bokan ima prebito lobanjsko dno in zlomljen tilnik. Pripeljali so ga z avtofurgonom v mrtvašnico. Pokojnik zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Hudo prizadeti ženi izrekamo naše iskre* no sožalje! Puštalski most gotov Že zadnjič smo omenili, da je v načrtu za regulacijo obeh Sor tudi most preko Poljanščica med Škofjo Loko in vasjo Puštal. Kakor znano, jo do leta 1924 stal tukaj lesen most, katerega pa je Poljanščica zaradi silno narasle Hrasnice odnesla. V letu 1925 je bivši oblastni odbor zgradil na tem mestu nov, železnobetonski most, ki pa je imel to slabo stran, da je bil prenizek in je imel v sredini podpornik. Zaradi teh senčnih strani ga je tudi v letu 1926 katastrofalno narasla Poljanščica odnesla. Voda je drla nad 1 m preko mostu. Za mostom pa se je zagozdilo na tisoče in tisoče kubičnih metrov lesa. Drevesa, cele kašče, deske itd. Nato je slal na tem mestu zopet lesen, 3 m širok most do letos. Zasluga našega načelnika cestnega odbora g. M. Ziherla je, da se je ta pereča zadeva, zganila iz mrtve točke in da danes stoji namesto ničevega, trhlega lesenega mosta na tem kraju, krasen, nov železnobetonski most, kateremu prav nobena voda ne bo mogla do živega. Pri gradnji tega mosta, katerega je zgradilo podjetje »Slograd«, načrte pa je naredil inž. M. Dekleva, eo posebno pazili na to, da bodo odstranili vse one napake, ki jih je imel prvi železnobetonski most. Zato je most višji od starega za 1.30 m ter jo zgrajen samo na en trodelen lok, ki se razprostira v višino 33 m od enega brega do drugega. Lok je uprt na podpornika ob bregovih, katera stojila na pontonih in katerih temelji segajo 4 m pod vodno gladino. Pri gradnji teh dveh nosilcev so zadeli delavci na posebne težkoče pri onem na puštalski strani, kjer so pri kopanju naleteli na močan studenec. Vendar so tudi tega obvladali s 3 motornimi črpalkami. Cestišče mosta, ki je visok j®??1 *n k' 'nia 28 podlago močno železnobetonska ploščo, katere konca sta uprta na nosilca, sredina pa so naslanja na lok, je tlakovano z malimi granitnimi kockami, katere so zalite z asfaltom. *i °Rfajah, ki sla betonski in izpoljeni z železno mnezo, sta zgrajena 50 cm široka hodnika za pešce. Tako da je ves most širok 5.50 m. Na vsakem koncu obeh vgran je zgrajen ličen steber iz rezanega kamenja. Stebri (skupno štirje) bodo sluzili za razsvetljavo, ki bo montirana na njih. Ker novi most stoji za širino mosta niže od prejšnjega in je za 1.30 m višji od prejšnjega, je bilo treba prestavili in izvršiti tudi okoli 150 m cesto na obeh straneh. Na škofjeloški strani so odkopali del vrta g. Oblaka, kjer so zgradili nad 4 m visok podporni zid, kot zaključek zida pa je v višini cestišča zgrajena ograja iz rezanega kamenja. Na puštalski strani pa so morli prestviti ograjo igrišča Sokola za 1.50 m. Cesto pa so zvišali, tako da danes ni več vspetosli med mlekarno in puštal-skim gradom. Vsa dela eo veljala okoli 550.000 din. Polovico tega nosi banovina, j>olovico pa tukajšnji cestni odbor. —r Vsem, ki so kakorkoli pripomogli do graditve tega prepotrebnega mosta, je tukajšnje prebivalstvo globoko hvaležno. Kreditno zadrugo za revne kmete namerava ustanoviti v Rumi v Sremu bivši narodni poslanec in sedanji lastnik tovarne za konoplje Branko Abramovič. Iz to zadruge bi dobivali kredite le revnejši kmetje ia sicer do 10.000 dinarjev« rJ!>ye&4U daAmve.c. Za zaključek smo kalkulatorje ve račune vrgli v smeti, odslej so nas plačevali na dan po mezdni razpredelnici, ki je bila določena za našo tovarno. Take stvari so se ponavljale kar naprej. Specifikatorji in kalkulatorji so se izgubljali v nekoristnih naporih, da bi ugotovili osnovno ceno za stroje, medtem ko so delavci ugovarjali in zahtevali mezde, ki so bile določene po razpredelnici. * Ko je bilo treba stroje spet sestavljati, je vedno manjkalo tega ali onega dela. Pogosto so jih potem dobili na skrivnem trgu, kjer so jih delavci, ki so jih pokradli, prodajali, da bi si lahko kupili kruha. Vlada, ki ni bila sposobna, da bi to trgovino ustavila, je bila prisiljena zatiskati oči in od prekupčevalcev kupovati manjkajoče dele nazaj. Prvo leto mojega dela v tovarni je GPU prijela deset mladih, 19 do 29 let starih delavcev, ki so jih obdolžili, da so kradli strojne dele. Mene so izvolili za člana sodišča. Med razpravo je mlad komsomolec, elektrikar v tovarni, imel gostobeseden govor v obrambo obtožencev in si v njem prizadeval, kako bi razložil sodnikom, da so gospodarske razmere v Sovjetski Rusiji take, da so mladi delavci prisiljeni krasti, če hočejo živeti. Kljub temu pogumnemu zagovoru so vseh deset obtožencev obsodili na 10 let težke ječe. Mesec dni pozneje je mladi elektrikar izginil iz tovarne. Nihče ni nikdar več slišal, kaj se je zgodilo z njim ... Med delavci sem si pridobil veliko znanstev. Seznanil sem se tudi s Kuznecovim, mehanikom pri kakih 35 letih, po rodu Rusom. Njegova žena je delala v drugi tovarni. Povabil me je, naj ju pridem obiskat v taborišče Cerkesovo, kjer sta živela s številnimi delavci iz Elektrozavoda. Cerkesovo leži nekaj malega iz Moskve. Ustregel sem njegovemu povabilu. Kuznecov je s 550 drugimi delavci, moškimi in ženskimi, stanoval v leseni zgradbi, dolgi kakih 260 m in široki 5 ni. V skupni spalnici je bilo skoraj 500 postelj. Postelje so bile ozke, oskrbljene le s elamnicnmi ali z vrečami, polnimi suhega listja. Ni bilo ne blazin, ne rjuh, ne odej. Namesto teh eo bili plašči in razcu-njana obleka. Več stanovalcev ni imelo niti postelje in so ležali kar na tleh v lesenih zabojih. Postelje so pogosto služile podnevi eni skupini, ponoči drugi. Nikjer nobenega zaslona ali opaža, ki bi zakrival zasebno življenje posameznikov pred 13 tujo radovednostjo. Ni bilo ne omar, ne skrinj, saj ljudje vsega skupaj niso imeli druge obleke kakor tisto na sebi. V osrednjem prehodu, širokem dober meter, je stala vrsta peči na petrolej, na katerih so si moški in ženske vreli vodo, katero so potem pili brez sladkorja in brez mleka ter zraven prigrizovali kosec črnega kruha. Sedeli so na* posteljah in uživali jed, ki je tvorila vse njihovo kosilo. Kolena sosedov, sedečih na posteljah, so se dotikala. Kar se tiče miz, jih sploh ni bilo. Kuznecovljeva žena je imela kakih 35 let. Stegnila se je po postelji, midva pa sva se pogovarjala. Njen obraz je bil ves izmučen in izčrpan po delu. Oblečena je bila v lahko srajco in krilo, ki je nosilo sledove številnih krpanj. Na glavi je imela kos rdečega blaga. Očitno ga je odrezala od kalce stare obleke ali od zastora. Na nogah galoše brez čevljev in brez nogavic. Razpokane in skaže-ne roke so bile pokrite z umazanijo iz tovarne. Opravičevala se mi je, da mi ne more ponuditi drugega kakor malo kropa. Nekaj otrok je planilo bližje, ko so videli, da je vstopil tujec, in vpilo kakor ponavadi: »Daj nam kopejko, da bomo kupili kruha k Delavci so me izpraševali, kako j'e z delom v Združenih državah. To je bilo neizogibno vprašanje, ki so mi ga zastavljali povsod, kamor sem prišel. Odgovarjal sem jim, da imamo tudi pri nas ljudi, ki žive prav lako žalostno in bedno življeuje kakor oni in da pravimo krajem, kakršen je njihov, >Hooverville«v Videti je bilo čisto jasno, da izpraševalci prav nič ne verjamejo lepakom, nabitim vsepovsod po tovarni, ki so popisovali splošno revščino, ki baje vlada v Ameriki. Nisem mogel dolgo ostati v tem skednju. Smrad po petroleju in po odvratno umazanih človeških telesih me je dušil. Umivalnic ni bilo, vodo je dajala ena sama črpalka zunaj stavbe. Stranišča so bila v podrti kol-nici, brez sedežev. Nekaj strašnega je bilo zame Amerikanca, ko sem videl, kako povsod tekajo ščurki in gomazi mrčes. Ozračje je bilo nasičeno z najnižjo bedo in žalostjo. Nikjer ni bilo slišati smeha. Ko sem jo popihal, brž ko sem mogel, je bilo to zame pravo olajšanje. Zatrjevali so mi, da v podobnih taboriščih živi 11.000 delavcev iz Elektrozavoda I Nekaj dni pozneje sem obiskal Vasiljeva, ruskega mehanika iz petega razreda, ki je živel na Izmae-lovi, v hiši, znani pod imenom Splošni dom. To je bila štirinadstropna stavba iz opeke,' zgradili so jo bili v vsej naglici pred kakimi tremi leti. V njej je živelo 150 družin, razdeljenih v skupine po 15; za vsako družino je bila določena po ena soba. Vsaka skupina je bila deležna milosti ene kuhinje in enega samega stranišča, pred čigar vrati jo neprenehoma stala kača ljudi... V kuhinji je bilo ognjišče na oglje in na les, sezidano iz opeke, toda nihče ga ni uporabljal, ker je bilo tako nerodno. Delavci so uporabljali največ pečice na petrolei «li na lesni špirit, Zborovanje organistov lavantinske škofije Raznoterosti Iz policijske kronike Žepar s 93 kaznim; - Plen žeparjev - Pogrešani Od tu in tam Pravila o dolžnostih suplentov volonterjev je predpisal prosvetni minister na podlagi finančnega zakona za leto 1938-39. Suplenti volonterji se po teh pravilih sprejemajo v službo zaradi tega, da ne bi izgubili zvezo s stroko, za katero so se pripravljali in da bi na ta način tudi dobili pogoje za polaganje profesorskega izpita. Prošnjo za postavitev je treba vložiti neposredno na prosvetno ministrstvo. Njej pa morajo hiti priloženi vsi dokumenti, ki so potrebni za vstop v državno službo. Na vsaki šoli bo lahko postavljenih samo pet suplentov volonterjev, in sicer iz vsake stroke po eden, da bi na ta način lahko dobili potrebno število tedenskih ur. Imeti bodo morali vsaj šest ur na teden, za vse ostale ure pa bodo prejemali honorar, kakor honorarni nastavljenci. Več kakor 10 honoriranih ur pa suplent volonter ne bo mogel imeti. Prvi festival hrvaških pevskih društev bo oktobra, tako je bilo sklenjeno na snočnji seji pevovodij hrvaške pevske župe »Ilektorovič« Na tem sestanku so izbrali za župnega pevovodjo talentiranega slovenskega dirigenta g. Simonitija, ki je zdaj pevovodja splitskega zbora »Tomislav«. S tem so hrvaški pevovodje izkazali mlademu slovenskemu dirigentu Simonitiju veliko priznanje in povedali, da se tudi oni strinjajo z zelo laskavo kritiko, ki jo je o g. Simonitiju napisal pred nedavnim priznani komponist Papandopulo. Na velikem hrvaškem glasbenem festivalu meseca oktobra bo nastopilo okoli 300 hrvaških pevskih zborov. Promet poštne hranilnice meseca maja 1938. Meseca maja je pristopilo 3588 novih vlagalcev, p tako da nalaga danes pri PII 501.957 oseb, vloge B so pa znašale konec maja 1.296,066.608.35 din. H V čekovnem prometu se je odprlo meseca maja B 96 novih računov, tako da je zdaj_ pri PH in |j njenih podružnicah vsega skupaj 25.621 čekovnih računov. Promet po teh računih je znašal meseca maja .7.651,339.407.93 din, od tega se je izvršilo s prenosom brez uporabe gotovine 54.34 odstotkov. Stanje vlog po čekovnih računih je znašalo konec maja 1.831,583.220.10 din. Celotne vloge pri PII presegajo, 3 milijarde din. Na poti na trgovski kongres v Ljubljano se je včeraj ustavilo v Belgradu 70 bolgarskih trgovcev. Včeraj so si ogledali v jugoslovanski prestolnici razne gospodarske ustanove, obiskali pa so tudi veliko letalsko razstavo. Danes bodo obiskali Trgovsko zbornico in borzo. Opoldne jih bo sprejel belgrajski župan Vlada Ilič. Popoldne bodo porabili za ogled belgrajskega mesta, zvečer pa se bodo ob 11.15 odpeljali proti Ljubljani, kjer bodo zastopali na trgovskem kongresu bolgarske trgovce. Pri ustoličenju novega reis ul uleme, vrhovnega poglavarja jugoslovanskih muslimanov dr. Fehima Spaha, bodo zastopali vlado pravosodni minister dr. Simonovič ter oba muslimanska ministra dr. Mehmcd Spaha in Džafer Ku-lenovič. Omenjeni trije ministri so sinoči že odpotovali v Sarajevo. Spremembo in dopolnitve čl. 103 pristojbin-skega pravilnika je izdal na podlagi zakona O državni trošarini finančni minister. Po teh spremembah in dopolnitvah so prireditelji dolžni pri izdaji vstopnic opremiti vsako vstopnico in kupon z datumom prireditve; datum mora biti popolnoma jasen in izpisan, tako da se brez poškodbe vstopnice ne bi mogle popraviti, če ima prireditelj isti dan več prireditev, kakor n. pr. v kinematografih, mora lastnik podjetja poleg datuma navesti na vstopnici in na kuponu na isti način s ^kami jasno, za katero prireditev tistega dne ve-Lia vstopnica s kuponom. Če ima podjetje poleg običajnih prireditev še katero drugo, mora prireditelj to jasno navesti na vstopnicah. Pri vstopu v lokal je prireditelj dolžan odtrgati kupone od vstopnic in te kupone še isti dan pokazati finančnim nadzornim organom za kontrolo, da je kupone zares odtrgal, in da je na njih navedena označba. Vsako stalno podjetje mora imeti zmerom pri sebi knjigo potrebščin (trebovanja), da jo da v pregled finančnim kontrolnim organom. Vse vstopnice mora nabaviti neposredno pri davkariji. Vsak obiskovalec lokala mora imeti vstopnico brez kupona. Samo otroci, ki jih pripeljejo starši ali varuhi, smejo biti brez vstopnic, toda tedaj ne smejo imeti lastnega 6edeža, temveč morajo biti samo v naročju staršev ali varuhov. Nadzorstvo bodo finančni kontrolni organi vršili s poskusi (»Stich-probe«). Vsak obiskovalec, ki ne bi pri tej kontroli hotel pokazati ali izročiti vstopnice, bo veljal, kakor da se je prireditve udeležil brez vstopnice. Rezerviranih prostorov z vstopnico nižje cene, kakor so okoliški prostori z istim položajem in ureditvijo, ne sme biti. Vsi člani Ljotičeve organizacije v kraju Katarina so v zadnjem času vstopili v JRZ. Poročajo, da jc bil tam te dni dobro obiskan shod JRZ, na katerem so izvolili tudi odbor novo ustanovljene krajevne organizacije. Med »Obzorom« in »Hrvaškim dnevnikom«, glasilo dr. Vladka Mačka sc jc vnela ostra polemika glede delovanja vodstva hrvaškega gibanja. sObzor« je že v več člankih kritiziral ne-sinotrenost in brezplodnost takšne politike, kakršno vodijo Hrvatje v zadnjem času. Proti tem očitkom je vstal »Hrvaški dnevnik« ter zagovarja politiko bivše HSS. Velik jugoslovanski in evropski koncert bo izvajal v petek, 10 junija, belgrajski radio od 20.30 do 2t.45. Prenašalo ga bodo vse jugoslovanske radio-postaje in tudi nekatere evropske. Takšni evropski radio-koucerti se prirejajo po določenem redu ženevske radiofonske unije. Članice te radiofonske unije so tudi jugoslovanske radio-postaje. Katera radio-postaja je na vrsti za oddajanje takšnega koncerta, o tem odloči žreb. Vso organizacijo jc v sporazumu z drugimi našimi radio-postajami prevzela bel-grajska postaja, ki ima edina popoln simfonični orkester. Spored oddaje tega koncerta je razdeljen v več delov. V prvem bo belgrajska radio-Postaja oddajala jugoslovansko zborovsko petje, v drugem solospeve ob spremljevanju klavirja in orkestra. Tretji del pa je posvečen naši narodni folklori. Slovensko solo-petje zastopata skladatelja Pavčič in Ravnik Lov za zloglasnim hajdukom Pavlom Doki- cem v homoljskem okraju se še vedno nadaljuje Tega Dokiča, ki spada med najkrvoloč-nejše hajduke, kar jih je kdaj bilo v Srbiji, zdaj zasleduje kar 200 orožnikov, ki imajo na razpolago tudi več policijskih psov. Oblasti so Poslale v te kraje zato toliko orožnikov, ker nočejo na vsak način popolnoma iztrebiti hajduke, ki so baje postali že pravi strah in treoet Uudstva. Američani o obisku Ljubljana, 8. junija. Kakor poročamo na drugem prostoru, so se davi pripeljale iz Amerike zastopnice Slovenske ženske zveze, med njimi pa tudi nekaj drugih naših rojakov, vsi pa o županovem obisku Amerike pripovedujejo samo najlepše stvari. Z njim so se vozili na »Normandie« iz New Yorka do Le Havra ter dalje z vlakom prav do Pariza, kjer sta župan dr. Juro Adlešič in njegova gospa soproga Vera izstopila zaradi kratkega, po velikih ameriških štrapacih nujno potrebnega oddiha. Gospod Ily Bratina, finančni ekonom in agronom iz New Yorka ter goriški rojak, nam je poleg drugih z navdušenjem pripovedoval, kako sila simpatičen je bil vsem Američanom naš župan. Kamorkoli je prišel, je bil povsod gost tamošnjega župan in se s svojo gospo soprogo vozil v njegovem ali državnem avtomobilu, obdan od častnega spremstva. V njegovo čast so bili povsod oficielni sprejemi, a naši rojaki eo prirejali bankete, ki so se jih povsod udeleževali tudi zastopniki države in mest. Ko so bile urejene carinske zadeve, so bila darila, ki jih je župan dr. Adlešič prinesel v Ameriko, razstavljena v dvorani mestne hiše clevelandske. Posebno slovesen sprejem je predstavniku mesta Ljubljane in njegovi gospe soprogi priredilo velemesto Pittsburgh, ko je »Katredrali znanosti«, kakor Američani imenujejo pittsburško Škocijan, 8. junija. Pokojno glasilo slovenskih nacionalistov »Branik« je spregovorilo ob svoji smrtni uri tudi o škocijanskih gasilcih. Tako je prineslo članek, v katerem pravi, da v naši gasilski četi vladajo že eno leto žalostne razmere. Pravi, da je novo vodstvo gasilske čete na vso moč kričalo proti nacionalnim gasilcem, da so morali po 14 letnem delu v gasilskih vrstah odstopiti. Dalje piše, da je bila gasilska brizgalna že na javni dražbi, da pa so jo zaenkrat rešili. Najbolj pa hvali bivšega gasilskega načelnika g. Peterlina in ga pomiluje, češ da ga gcsilci tožijo za neko dolžno vsoto nad 3000 din. Pravi, da je ta denar g. Peterlinu izplačal gasilski blagajnik, ker je on »založil« za neke gasilske obleke. Na koncu članka pa se je v zadnjih vzdihljajih »Branik« zapodil proti g. župniku, češ zakaj so v župnišču gasilske seje. Nato pa je izdihnil. Ker počiva že v grobu, ga pustimo v miru, da ga e zbudimo iz večnega spanja. Odgovarjamo samo dopisniku, ki gotovo še živi in glo-ljoko žaluje za pokojnim »Branikom«. Ni res, da bi vladale v škoeijanski gasilski četi žalostne razmere, kakor so vladale od ustanovitve do lanskega leta, ampak je res, da je prišla naša gasilska četa tik pred polomom v zanesljive roke, da ni bilo vse prodano. Nova uprava je dobila res žalostne knjige: sami računi in zadolžnice. Prav res bi moral človek popolnoma obupati, ako bi prišel gospodarit na razvaline, kakršne so bile pri škoeijanski gasilski četi. Ni res, da bi sedanja gasilska uprava kričala proti nacionalnim gasilcem, ker se predobro zaveda, da je gasilstvo nepolitična organizacija, v kateri lahko delujejo vsi Jugoslovani brez razlike strankarske pripadnosti. Ako je bila izgovorjena kakšna pravična beseda, ni bilo to zaradi politične pripadnosti, ampak zaradi tega, ker so bivše gasilske uprave spravile gasilsko četo v skorajšnjo propast. V nedeljo gremo na Vič! Župnija Vič se odeva v zelenje. Z navdušenjem se pripravljajo Vičani, da čim dostoj-nejše in lepše pripravijo proslavo 30 letnega jubileja svoje župnije in 35 letnico svojega prosvetnega društva, ki bo 12. junija t. 1. pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Mihe Kreka. Spored: Do pol 8 zjutraj zbirališče rta dvorišču Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti. Točno ob tri četrt na osem krene sprevod po Miklošičevi cesti, čez Marijin trg, Volfovo ulico, Kongresni trg, Igriško ulico, po Tržaški cesti pred bivšo milarno, kjer bo kratek sprejem in se sprevodu priključijo Vičani in društva iz smeri Brezovica—Vrhnika, nato pa krene sprevod skozi Rožno dolino do farne cerkve, kjer bo sprejem g. škofa dr. Gregorija Rožmana in g. ministra dr. Mihe Kreka. Ob pol 10 sv. maša g. škofa, po maši se bo vršil tabor, na katerem govorita g. minister dr. M. Krek in domači g. župnik p. Teodor lavčar. Ob pol 3 popoldne pete litanije. Ob 3 telovadni nastop naše mladine. Vabimo, da se temu slavju, ki bo ob vsakem vremenu, pridružijo tudi drugi društva izven naše dekanije in da pribite k nam z lepimi narodnimi nošami in društvenimi zastavami, člani Fantovskih odsekov in članice Dekliških krožkov pa v svojih krojih. Udeležite se že dopoldanskega sprevoda in tabora! Nekaj posebnega je kulturna razstava viških katol. organizacij, ki kaže ogromno delo viške župnije s svojimi organizacijami. Vse to je na kratko opisano v brošuri, po kateri bodo segli vsi prijatelji naše prosvete. Na svidenje na Viču 12. junija 1938! $t. Rupert na Dolenjskem Pri Sv. Heleni v občini Mirna je prejšnji ponedeljek pogorela znana Kordanova, vulgo Ruperčkovn domačija, ki jo je požgal njen lasten sin, širom Dolenjske znani trgovski prekupčevalec Anton Kordan škode sicer ni napravil velike, ker je bilo poslopje staro in napol podrto, premičnino j>a so domači nravo-časno rešili, povzročil pa je mnogo strahu sosedu Vidmarju in Zaplatarju, katerima ni dosti manjkalo, da ni tudi njima pogorela domačija. Da ni bilo pravočasno na pomoč domačih in tujih reševalcev, ki so kar z gnojnico polivali večinoma s slamo krita poslopja, bi bila danes vsa vas Sv. Helena s cerkvijo. vred eno samo veliko pogorišče. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč iz št. Ruperta in Mokronoga, so morali vodo črpati iz nad en kilometer oddaljene struge Mirne, za kar so morali zvezati cevi. Mirenska motorka je iz neznanega vzroka popolnoma odpovedala. Požigalec se je drugo jutro sam javil trebanjskim orožnikom in jim zločin skesano priznal. Žena Kordanovega soseda Mariju Vidmarjeva, kateri se je tudi že vžigala hiša, se je tulco prestrašila, da je morula iskati zdravniške pomoči in je zanjo bojazen, da bo še dolgo čutila posledice strahu Karel Zaplatar, ki mu je tudi za las manjkalo, da mu ni pogorela krasna domačija, ki je tudi le nekaj me-^ trov oddaljena od Kordanovega, se je ponoči ljubljanskega župana univerzo slovesno izročil sliki Prešerna in Vege, dar slovenskih mest za jugoslovansko dvorano. Silno navdušenje je prihod župana glavnega mesta Slovenije zbudil tudi v Milvvaukee, prav tako pa tudi v drugih središčih naših rojakov. Na povratku so je župan dr. Adlešič z gosj>o soprogo ustavil tudi v New Yorku, kjer ju je sprejel župan La Guardia in svoja gosta joočastil, kakor more le župan tega svetovnega velemesta. Medtem ko so naši rojaki opisovali prijaznost in simpatičnost ljubljanskega župan, so ga pa tudi od srca pomilovali zaradi velikih naporov, ker je bil povsod od ranega jutra do pozne noči zavzet s sprejemi, govori, banketi in drugimi podobnimi prijetnostmi prisrčno sprejetih gostov. Zlasti so pa vsi sočustvovali z gospo soprogo, ki se je že na ladji močno prehladila ter obolela, da je le z največjim požrtvovanjem zmagovala svoje reprezenta-cijeke dolžnosti. Šele na povratku se je njeno zdravje na »Normandie« ob prekrasni mirni vožnji spet zboljšalo, da bomo župana dr. Adlešiča in njegovo soprogo lahko zdrava in vesela spet pozdravili v Ljubljani po vsej priliki že v nedeljo. Župan ljubljanski se torej vrača s clevelandskih slavnosti in z obiskov pri naših ameriških rojakih popolnoma zadovoljen z v resnici nepričakovano lepimi vtisi in tudi s takimi uspehi, da so v korist našemu mestu in tudi vsemu narodu in državi. Res je pa, da je bila gasilska ročna brizgalna zarubljena na tožbo prvega škocijanske-ga načelnika čete Vendar pa do prodaje ni prišlo, ker je uprava poskrbela, da se je neki stari dolg poravnal. Upamo pa, da ne bo do tega nič več prišlo, čeprav se »Branikov« dopisnik veseli in napoveduje skorajšnji propast gasilske čete. Res je, da je gasilska četa vložila proti ustanovitelju gasilske čete g. Peterlinu tožbo za 3000 din, ker si jih je kot bivši načelnik pridržal za neko blago za gasilske bluze, ki jih je razdelil meti svoje prijatelje gasilce. To je storil brez odobritve odbora in bi si ne smel računati tega blaga iz gasilske blagajne, ampak bi moral terjati posamezne člane, katerim je blago izročil. Zaradi tega je prišla že bivša gasilska uprava s Peterlinom v spore, da je slednjič popolnoma odstopil iz čete. Torej nova uprava je samo nadaljevala delo bivše uprave napram Peterlinu. Gasilska uprava je dala Peterlinu odškodnino za ponošene bluze, na katero jc pristal Peterlin sam, in se je obvezal, da bo četi vrnil 3000 din. Tudi do tega kritja ni prišlu gasilska četa, ker je Peterlin popolnoma gospodarsko propadel in nima premoženja. Zdaj je prišlo med Peterlinom in gasilsko četo do rešitve tega spora in mora Peterlin povrniti del omenjenega zneska. Ni pa res, da bi bil bivši blagajnik izplačal to vsoto Peterlinu, ampak si jo je pridržal sam kot načelnik gasilske čete z neko odobritvijo njegovih prijateljev v odboru. Res zelo žalosten je spomin na one dni, ko smo sprejeli v roke gasilske knjige, kjer smo našli same zadolžnice in terjatve. Danes smo lahko zadovoljni, ko smo rešili propada lepi škoeijanski gasilski dom. ki stoji v ponos naši lepi škoeijanski dolinci. Te vrstice naj si dopisnik pokojnega »Branika« zapiše v spomin, če pa hoče. naj se še oglasi v »Brani-kovem« bratu »Proboju«, da mu bomo povedali in razkrili šc kaj razvcseljivejšega. Ljubljanskemu občinstvu! , Naše mesto bo te dni imelo prvič priliko, da pozdravi zatsop-nike trgovskega stanu iz vse države in tudi veliko skupino trgovcev iz bralske Bolgarije, ko se zbero na III. kongresu trgovcev kraljevine Jugoslavije. Ljubljana bo z veseljem sprejela nad 4000 gostov iz trgovskih krogov in jim izkazovala vso svojo gostoljubnost, ker se popolnoma zaveda velikega pomena obiska tako važnega stanu. Vabim lastnike hiš in vse prebivalstvo, da v čast udeležencem III. kongresa trgovcev okrasi hiše in okna z zastavami 10., 11., 12. in 13. t. m. Torej v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek, ko se bodo gostje nudili v našem mestu in okolici. Podpredsednik mestne občine ljubljanske dr. Vladimir Ravnihar, 1. r. Dva Jugoslovana v polfinalu mednarodnega teniškega prvenstva Francije Jugoslovani so včeraj v Parizu doživeli nov triumf in če bi ne bil Drago Mitič nenadoma odpovedal (bali smo se zanj že pri doubleu, kjer je bil popolnoma iz forme ter zakrivil, da sta s Pun-čecein izgubila), bi bil ta triumf senzacija prve vrste, saj bi bili v polfinalu trije Jugoslovani in en Ainerikanec. Tako pa je Mitič včeraj proti Men-zlu na V6ej črti vprav katastrofalno odpovedal. Tehnični rezultati, ki so dali zadnje štiri igralce za internacionalno prvenstvo Francije (od devetdesetih igralcev!) so tile: Punčec Franjo:Cejnar 3:6, 6:3, 6:2, 6:2 (Pun-čec je s Cejnarjem doslej še vselej izgubil, zdaj pa jo sijajno dobil — dokaz, v kakšni formi je naš mojster). Roderich Monze!:Drago Mitič 6:0, 6:0, 6:0 (Mitič je, kot 6mo so bali po njegovi slabi igri v doubleu na vsej črti vprav katastrofalno odpovedal). Josip Pallada:Christin Boussus 6:1, 2:6, 3:6, 6:1, 6:2 (Kakor je videti, je Pallad« spet dosegel svojo nekdanjo sijajno formo in je zdaj brez dvoma naš drugi najboljši posamezni igralec. Boussus je dosegel — seveda le za nekaj dni, ker je že star — odlično formo iz svojih slavnih dni, saj je porazil Andersona, ki je pred nedavnim v Bre-slau tolkel llenklu. Toda odličnemu Jugoslovanu ni bil kos. V polfinalu sta zdaj dva Jugoslovana in svetovni prvak Budge. meri požarom onesvestil. Pri hiši je precej škode, ker mu je od vročine popokal omet na zidovju in šipe v oknih. Kordan je bil zavarovan pri »Jugoslaviji«, dočim sta Vidmar in Zaplatar bila pri »Vzajemni«. Pri belem dnevu oropan. Na binkoštni četrtek se je popoldne vračal iz semnja na Veseli gori pri št. Rupertu posestnik Alojzij Lumo\> šek iz Lontovža pri vinskem. Na potu v gozdu Globoko pod ITrastnom ga je napadel neznan mlad moški, ga pretepel in vzel vseh osem jurjev, ki jih je možakar imel za nakup volov. Rop je takoj prijavil šentruperskim orožnikom, ki pa do danes roparja še niso izsledili. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v C* Kelattvna 1 vlapra v Si | K C C oc si ow Veter Pada- vine .' * > n , X£ 'S B S| tsmer, iakost) Ul/Ul vrsta Ljubljana’ 767-5 26-2 14-0 78 0 0 — Maribor 766-2 24*5 JOT) 80 0 0 — — Zagreb 768-5 26*0 16-0 70 0 0 — — Belgrad 766-9 27*0 16-0 70 4 NNW, — — Sarajevo 767-3 24*0 14-0 90 6 0 — Vis 765-7 26-3 21-0 60 2 N« — — Split 764-9 31-0 22-0 50 2 NE. — Kumbor 763-0 3j-0 21-0 50 2 ENE. — — Rab 766-6 27-0 22-0 40 3 SSE. — _ Mrounik 7636 30-t 16-0 60 0 ENE. — — Vremenska napoved. Lepo in toplo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bilo iz noči do 6.45 ve« činoma, do 9,10 pa popolnoma jasno. Ob 9.10 se je pojavila na vzhodni strani neba skupina lahkih oblakov, ki se je polagoma širila proti severu. Ves dan je bilo le malo oblačno, zvečer pa se je zjasnilo. Koledar Danes, četrtek, 9. junija: Primož in Fel. Petek, 10. junija: Marjeta. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek', Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Koniotar, Vič. Še en nastop naših najmlajših učencev glasbe na šoli Glasbene Matice. Jutri v petek zvečer nastopijo v veliki Filh. dvorani učenci šole Glasbene Matice, ki posečajo klavirski pouk pri prof. Hraševčevi, Šesekovi, Šmalcevi in prof. Šoncu, violinski pouk pa iz šole prof. Ivančiča in Pfeiferja. Na sporedu je 22 nastopov, začetek točno ob četrt na 7 zvčer. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Škerjančeva najnovejša skladba: Trio za violino, violo in violončelo se bo prvič javno izvajala na produkciji komorne šole ljubljanskega drž. konservatorija v ponedeljek, dn el3. t. m. ob četrt na 7 zvečer v Filh. dvorani. Delo izvajajo: Burger, Kajetan, Marin Ladislav in Ravnihar Adolf. Poleg Škerjančevega tria se izvaja še Haydnov, klavirski trio v c-duru in Faurejev II. kvartet op. 115. Spored v knjigarni Gl. Matice. Režiser Primožič Robert vodi letos operna šolo našega konservatorija. Svoje uspehe bo pokazala operna šola v ponedeljek, dne 13. t. m. ob pol 9 na produkciji v opernem gledališču. Vsako leto so bile operne produkcije izredno obiskano in imele izredno veliko zanimanje s strani občinstva. Isto pričakujemo tudi letos, saj je sj>ored zelo zanimiv, poživljajo ga tudi razni plesi, ki sa izvajajo med posameznimi opernimi scenami. — Plese je uvežbal inž. Golovin Peter. Muzikalna vodstvo imata prof. Karel Jeraj in dr. Danila Švara. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi. Zanimati Vas inora cerkveni koncert, ki ga izvajajo naslednji umteniki: Zlata Gjungjenac- Gavella (sopran), Aleksander Kolacio (bariton), Pavel Rančigaj (orgle) in Ljubljanski godalni IPoročnik indijske brigade«, nam kažejo po vrsti: j igralko v njeni najnovejši veliki vlogi, ki jo ima v zgodovinskem filmu >Robin Hood«. 2. pri njeni najljubši zabavi — jadranju. 3. pri filmenju »Robina Hooda« v delavnicah pri Burbanku. 4. ko se bavi z nefilmsko umetnostjo — s kipar- stvom. Rekord krastače v skoku 1 Na čast Marka Tvvaina, slavnega humorista, pripravljajo v Združenih državah vsako leto skakanje v višino. Ne skačejo pa ljudje, ampak krastače. Letos je jubilejno leto tega »športa«, in kakor običajno, je bil tudi letos postavljen nov rekord. Krastača »Zip«, ki je last osemletnega Eddia Robinsona, je skočila pet metrov visoko. Dosegla je nov rekord. Usoda hiše Habsburžanov Tistega dne, ko so se pokazali prvi oddelki nemških čet po dunajskih ulicah, sc je prav nalahko odprlo okno na eni izmed hiš, ki stoje na najbolj elegantnem kraju glavnega mesta, in na balkonu se je pojavil neki mož s sivimi lasmi. Tresoče se starčeve roke so razvile veliko zastavo, belo-rdečo in na sredi je bil silni in vladarski orel, simbol moči Habsburžanov. — Nekaj minut kasneje je vdrlo šest moških, oblečenih v črno uniformo Gestapa, v stanovanje, kjer je polkovnik Wolff, ustanovitelj in voditelj »Kaisertreue Volkspartei«, s stoično hrabrostjo starih vojakov pričakoval krvnikov. Vpitje množice, hrup rogov in bobnov, hrušč škornjev, ki so bili ob dunajski tlak, so presekali streli, ki so stresli mrzlo stanovanjske zidove. Smrtno ranjen se je zrušil polkovnik Wolff na balkonu, medtem ko so možje v črnih uniformah raztrgali zastavo z dvoglavim orlom, ki jo je potem razbesnela množica poteptala. Tako je na horizontu Dunaja izginila zastava z dvoglavim orlom, tista zastava, ki jo je veter, ki piha skozi gabrov drevored Pra-terja ali pripogiba rožnate grmiče Hofburga, božal sedem stoletij. Res je dvoglavi orel čuvrtl sedemsto let oholo izžemanje neomejene moči in bogastva Habsburžanov, ki bi kljub kruti usodi ne ostali več najmogočnejši in zavidanja vredni primci Evrope. Od leta 1028, ko je dal sezidati strasburški škof VVerner grad Habsburg (Ilaibichtsburg - imenovan »grad sokolov«) za svojega brata, grofa Radboto, je ujrlefl in sreča familije brez nehanja rastla. Kakih devet stoletij po smrti Gontranda Bogatega, ustanovitelja familije,_ so dvorski letopisci na Dunaju ugotovili, da je krvi Franca Ferdinanda (ki je bil umorjen v Sarajevu) bilo primešanih sto dvanajst knežjih familij; med temi je bilo 71 nemških, 20 poljskih. 8 francoskih, 7 italijanskih, 6 drugih. Ta isti princ je imel 2074 znamenitih prednikov. Nesrečni nadvojvode Nevihta, ki je zadivjala nad Avstrijo, je bila zadnja stopnja dolge in mukepolne poti, ki se je vila navzgor od zrušitve stoletnega prestola. Nadvojvodi. Jožef Ferdinand in Peter Ferdinand, obadva stara generala cesarske vojske, eden star 66, drugi 64 let, sta bila pred nekaj tedni aretirana na povelje Himmlerja Heinricha, šefa Gestapo, ki ju je obdolžil, »da sta moralno in materialno vzdrževala Schusch-niggovo patriotsko fronto« Ista usoda je doletela mladega nadvojvodo Antona, \,T , >. A r- " — ■ v*.,, čeprav se ni nadvoj- voda nikoli javno vtikal v politiko. Kakor mislijo dobro poučeni dunajski krogi, bo nadvojvoda zaprt. Nekaj tednov pred odstopom kanclerja Schuschnigga je nekdo od nadvojvodovih prijateljev rekel: »Kmalu, prevzvišenost, boste prisiljeni pozdraviti z dvignjeno roko, kakor nitlerjanci...« »Jaz bi to storil z velikim veseljem,« je odgovoril nadvojvoda »Takoj bi dal opazko hitlerjevemu pozdravu...« To je rekel in vzel svinčnik, da bi napisal besedo, res slavno, ki jo je nekega dne izrekel general Kambrou. Zgodovina se je preobrnila, in nadvojvoda je bil aretiran istega dne, ko so Nemci proglasiti »Vrnitev Avstrije germanskemu kosu...« Edini nadvojvoda, ki biva v Avstriji in ki je še ostal na svobodi, je nadvojvoda Evgen, stari feldmaršal in oficielni predstavnik vladarice Zite in nadvojvode Otona, v glavnem avstrijskem mestu. Dobro, da je star! Ima že 65 let in ni nobene nevarnosti, da bi manifestiral privrženost monarhistični ideji. Hitlerjanci se ga niso upali aretirati, ker je nadvojvoda zelo popularen. Srečni vofvode Položaj nadvojvod, ki žive v Madžarki, je ugodnejši, kakor položaj njihovih bratrancev v Avstriji in drugod. Vedno generali in vitezi. Madžari se niso dotaknili prostranih posestev, ki jih imajo člani stare vladarske familije na Madžarskem, kajti »ogrski nadvojvode« so najbogatejši posestniki v deželi. Nadvojvoda Albrecht, ki je star 41 let, ima eno od največjih posestev v srednji Evropi. Priganjan po svoji materi — rojeni princesi Croy — se aktivno peča s politiko. Toda dolgo ni poslušal svojih roditeljev. Mladi nadvojvoda se je poročil proti prepovedi nadvojvode Otona, v Brightonu z gospo Ireno Lebbach, razporočeno ženo madžarskega poslanika v Sofiji. Umaknil se je javnemu življenju, potoval v Južno Ajneriko, tam Proučeval plantaže in se vrnil na Madžarsko, red nekaj tedni je naznanil, da bi poročil mlado učiteljico, gospodično Marijo Bocskay, ki jo je spoznal na neicem lovu v l!otobagny. Dva druga nadvojvoda stanujeta v prestolnem ogrskem mestu. To sta nadvojvoda Jožef in njegov sin Jožef Franc. Nadvojvoda Jožef, stari poveljnik ogrskih čet na italijanski meji, je član ojrrske Akademije, ki bo izdala njegove obsežne Spomine. Revni nadvojvode Poleg avanturističnih nadvojvod, in drugih, ki delajo hrup v letih po vojni, je treba omeniti nadvojvodo Leopolda. Star je 42 let. Bil je ravnatelj nekega trjrovskega doma Njegova prodajalna je bila na Dunaiu: Lamjengasse 63. Napis na domu je nosil tvrdko: Nathanicl Men-kes in Leopold Habsburg Lorenski, trgovca. Nadvojvoda Leopold je kmalu zapustil svojega druga Nathaniela Menkena in odpotoval v Ameriko. Postal je gledališki igralec, igral je vlogo poveljnika v nekem filmu, toda ni uspel. O njem so zopet slišali govoriti, ko je izzval na dvoboj ogrskega poslanika v Washing-tonu, Ladislava Szechenyia. Diplomat se je dvoboju odrekel, a je zato vzdignil mnogo prahu v tisku, zatrjujoč, da ga je nadvoivoda prosil denarja. Ta je seveda zanikal... Grofica Sze-chenyi, rojena Vanderbilt, je dala po madžarskem zakoniku, lahko nadvojvodo izgnati iz USA. Kmalu ga je srečala v Nevvvorku, ko je prodajal ogrlico svoje tete Marije Terezije. Ko ni dobila denarja, ga je šla tožit. Nadvojvoda Roman špigonaže in ljubezni Anglija in Amerika sta posvetili posebno pozornost ljubezni polkovnika Lavvrencea. Lawrence, slavni špion in »nekronani kralj Arabije«, je bil baje zaljubljen v Sarah Haron-sohn, ki je bila tudi špionka.^ Pomagala je La-wrenceu vse do onega nesrečnega dne 1. 1918, ko so jo ujeli Turki. Strašno so jo mučili, ker so hoteli, da bi izdala, kdo je tisti skrivnostni človek, ki revolucionira Arabce in je oblečen v čejka. Dasi so jo neusmiljeno trpinčili, ni izdala svojega šefa Lawrencea. Rešil jo je pred nadaljnjimi mukami neki nemški oficir, ki ji je dal iz usmiljenja samokres. Zatrjejo, da je lepa Sarah zapustila dnevnik, ki je pričal o romanu ljubezni. Ta dnevnik je baje v Ameriki. Toda kljub velikemu prizadevanju Arnolda Lawrencea, polkovnikovega brata, niso ničesar našli. Zdaj bodo raziskovali v Palestini, kjer še žive njeni roditelji. Prezidentova priljubljenost V Ameriki še vedno traja borba med roos-veltinci in nasprotniki. Na eni strani so farmarji in tisti stanovi, ki jim je naklonil predsednik Roosvelt težke denarje, na drugi strani pa je bil aretiran, nato zopet izpuščen. Odšel je iz Združenih držav in se naselil v Angliji. Pred dvema letoma je vložil tožbo proti svoji materi, češ da dota 150 funtov ne zadostuje 40 letnemu možu... Brat tega ekscentričnega nadvojvode Rainer Salvator tudi dela v pivovarni. Marija 1 c-rezija, mati, je dobila nazaj zaplenjena posestva na Pol jskem pod pogojem, da .ieset od sto iz svojih dohodkov Akademiji znanosti na Poljskem. Končajmo s popisovanjem nadvojvodske kariere, nenavadne in romantične, s kariero nečakinje Iranca Jožefa, nadvojvodinje Elizabete, hčerke Rudolfa, ki je preminul v maverlinškl drami in princese Štefanije Belgijske. Nadvoj-vodinja Elizabeta, sedaj znana pod imenom »rdeča nadvojvodinja«, je bila ena najlepših žensk v cesarstvu. Poročila je princa Otona Windischgraetza, nato se je po revoluciji raz-poročila in vzela navadnega profesorja Leopolda Petzmccka, člana sveta socialdemokratov. <2 let sta nadvojvodinja in njen mož igrala važno vlogo v marksističnem gibanju. Eden od nad-vojvodkinjih sinov je bil mehanik v tovarni avtomobilov, drugi slikar, ki je prav bohemsko živel. Po prihodu nacistov je bila rdeča nadvojvodinja aretirana od rjave milice. Podobna usoda bi doletela njene nečakinje, hčerke nadvojvode Leopolda Salvatorja. ki so bile v okolici Barcelone. Stražili so jih rdeči miličniki- Dvoglavi orel je torej prva točka, na kateri sta si Stalin in Hitler odslej gotovo složna. Habsburžani so namreč razdvojeni. ljudje, ki se bavijo s kupčijami, trgovino ifl Wall Strett, ki vidijo, kako se zanemarja industrija. Da bi dobili stopnjo predsednikove priljubljenosti, je »American Institut of Public Opinion« (Institut za ameriško javno mnenje) uvedel vsak mesec nekake volitve. Tako vedo že zdaj, koliko bi jih glasovalo za Roosvclta in koliko proti. Programi Radio Ljubljana Četrtek, 5. junija: 12 Operni odlomki (plošče). 12.45 Poročila. —1 3 Napovedi. — 13.20 Znani plesni of kestri (plošče). — 14 Napovedi — 18 Zvoki iz Jugoslavije (Radijski orkester). — 18.40 Slovenščina za Sloven* ce (g. prof. R. Kolarič). — 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Deset minut zabave. 20 Iz opernega sveta (Radijski orkester). — 21.10 Rondo — V. ura: Brahms, Dvorak, Rosenstock, Koporc. Predavanje: g. Srečko Koporc. Klavirske točke: gdč. Her-ta Seifert. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Radijski orkester in g. Mirko Premelč. Drugi programi Četrtek, 9. junija: Belgrad: 20 Železničarska godba. — 21 Zab. koncert. — Zagreb: 20 Zbor »Lisinski«. 20.45 Belgrad. — 22.20 Plesna glasba. — Praga: 19*35 Lahka glasba. — 20.30 Vojaška godba. — 20.55 Ork. koncert. — Varšava: 19.25 Zab. koncert. — 21.10 MoSk} zbor. — 22 Komorna glasba. — Sofija: 19.30 Orkestralni koncert. — 20.45 Čelo. — 21.15 Pestra glasba. — 22*20 Lahka in plesna glasba. — Budimpešta: 20 Verdijeva opera »Othello«. — 22.25 Ork. koncert. Bolgarska narodna skuppščina. ki so jo po 4 letih pred nedavnim sano: »V slogi je moč«. spet odprli. Nad vhodom jo zapi- Paul Heyse: ANDREA DELFIN Novela. »Takoj zdaj bi mu poslali sporočilo, da naj pride, če vas hoče dobiti manj grozovito kot na-' vadno. Če bi se potem, kar je nedvomno, še nocoj znašel pri vas, tedaj poskrbite, da bo kmalu nato zbolel.« Naglo ga je prestregla. »Prisegla sem,« je dejala, »da ne bom nikdar več privolila v take zahrbtnosti.« »Vaše prisege vas lahko odvežemo in vašo vest pomirimo, Leonora. Tudi ne mislim, da bi moralo biti sredstvo smrtonosno; to bi bilo treba celo resno zabraniti.« »Naredite, kar se vam zdi,« je dejala. »Mene ne silite vmes.« »Vaša zadnja beseda, grofica?« »Rekla sem.« »No prav, potem bo treba poskrbeti, da sc oni med potjo ponesreči? To jc pa zmeraj bolj sitno in sumljivo.« »Pa Gritii?« »O njem drugič. Dovolite, da vas povedem k vaši družbi.« Vrata dvorane so se odprla in znova zaprla. Andrea «e je lahko dvignil brez nevarnosti. Toda besede, ki jih je slišal, so mu ohromile čute in ude. Le nejasno je slišal skozi steno prešerni smeh in šale mladih ljudi. Strahotna bližina,, v kateri sta se srečavala življenje in smrt, zločin in lahkomišlje-nost, ki mu je ježila lase. Ko se je z muko dvignil in se opotekel po stopnicah, je njegova roka krčevito tipala za bodalom, ki ga je v obleki skrito vedno nosil s seboj. Krvave so bile njegove ustnice, tako se je z zobmi zagrizel vanje. Vendar je bil še toliko pri sebi, da je 6pet poiskal Smeraldino in ji v 6uhih besedah povedal, da je druščina prav zabavna za pogled, on pa da ne bo nikdar več gledal skozi špranjo, kajti le malo da je manjkalo, pa bi ga bila grofica in neki starejši gost odkrila; misli, da ga nista slišala, kako se je tedaj, ko sta stopila v temno dvorano, izmuznil pri drugh vratih. — Nato je docela spraznil svojo denarnico in potem silil, da bi takoj šel, še najbolj varno da je, če ga kar po deski spravi skozi okno, da se tako izogne vsakemu sumu grofice. Prav nič se ni razburjala zaradi tega, most je bil v trenutku postavljen in z varno nogo ga je prekoračil, čeprav se je bil prav zdajle odločil za težko dejanje. Tokrat namreč ni šlo samo za včliko stvar, ki se ji je bil posvetil. Šlo je za to, da obvaruje prijatelja pred sovražno zahrbtnostjo, da pošlje sina nedotaknjenega materi v naročje, da z brzim sodom prepreči ostudno izdajstvo gostinjskega prava. Tiho je stopil v vežo svoje hiše in prisluškoval na temačni hodnik. Vrata pri gospodinji so bila zaprta, a kljub temu je slišal glas, ki se je v vročici pogovarjal z Oreojevo senco. Prišel je do stopnic in spodaj oprezno odprl vrata. Cesta jc bila prazna; večna lučka ni svetila daleč v vetrovno noč; toda pot mu je bila znana in z urnimi koraki je šel po prečnih ulicah čez ozki most nad kanalom, ki je držal na mali trg pred Leonorino palačo. Nikjer ni videl kakšne gondole, zato se je moral sprijazniti z mislijo, da se bo starec veš vrnil domov. Iskal je prostora, kjer bo moral iti mimo. Globoki in temni napušč pri podboju nekih vrat se mu je zazdel pripraven za zasedo, Ondukaj se je stisnil v kot in ostro uprl oko na portal palače. Toda roka, ki je držala golo bodalo, je drhtela in kri mu je z vso silo pritiskala na srce, tako da se je z največjim naporom skušal bodriti. Kaj je bilo, kar ga je takrat odvračalo od dejanja, ki ga je imel za sveto dolžnost, za zapoved višje nujnosti? Trdo 6e je bojeval proti temnim glasovom, ki so ga hoteli zvabiti s tega mesta. Železno se je zarila rama v podboj, z levico pa si je otiral čelo, na katerem so stale mrzle kaplje. »Vzdrži!« je dejal samemu sebi. »Če ne bo milostno, bo to nemara poslednjič.« Tedaj mu je padlo na misel, da bodo starega Malapiera brez dvoma spremljali služabniki m v trenutku se mu je zazdelo nemogoče, da bi v tem primeru zadal sunek. Skoraj ljubo mu je bilo, da vidi pred seboj oviro, zaradi katere bi moral nocoj domov, ne da bi kaj opravil. Medtem pa, ko je z eno nogo že stopil iz votline vratišča, se je onkraj odprl portal palače in v sivi noči je videl, da je stopila čez prag krepka, v plašč zavita postava, in namerila korak proti njemu. Dovolj razločno so valovili izpod klobuka sivi lasje, hitri korak je odmeval po kamenitih skrlčh in previdno se jc držal pozni popotnik hiš. Zda 6c je približal hiši, v katere senci je 6tal maščevalec; kot bi se bal preteče nevarnosti, si je dvignil plašč pred obraz, z levico pa je krepko držal za ročaj meča, ki ga je kljub prepovedi nosil ob strani. Stopil je mimo svojega sovražnika, ne da bi ga opazil. Za deset, dvajset korakov ga je ta pustil prehiteti. 2e se je samotnež bližal mostu. Nenadoma jc zaslišal za seboj korak, okrenil 6e je, roka je izpustila plašč, toda v istem trenutku se je visoka postava zrušila; smrtonosno se mu je zasadilo jeklo v srce. »Mati moja, uboga mati moja!«jc zastokal ranjenec. Nato mu je glava zdrknila na tlak. Oči so se za večno zaprle, Večminutna tišina je sledila tem poslovilnim besedam. Mrtvec je zleknjeno ležal z razprostrtimi rokami čez cesto, kot bi hotel prisrčno objeti nezvesto življenje. Klobuk mu je bil padel 6 čela, izpod lasulje sivih kodrov so silili pravi, rjavi lasje, v bledem nočnem somraku se je zdelo, kot bi mla- deniški obraz spal. Korak od njega pa je stal ob steni bližnje hiše, odrevenel kot soha, morilec in buljil z očmi v nepremične mladeničeve poteze in 6e zaman trudil v obupnem strahu, da bi si zatajil grozno gotovost in samega 6ebe prepričal, da ga je slepi strah, da se pod to mladeniško krinko, ki mu jo je pričaral sam pekel, skrivajo poteze onega starca, ki je malo prej pripravljal v Leonorini dvorani zasedbo Andrejevemu prijatelju. Mar se ni zaradi tega prijatelja podvizal, da zada sunek? Ali materi ni hotel vrniti nedotaknjenega sina? In kaj je bil mož, ki leži tamle na tleh, zabebljal o svoji ubogi materi? Zakaj je zdaj obstal sodnik in maščevalec kot obsojenec, da ne more niti zganiti z nobenim udom, čeprav v smrtnem strahu šklepečejo njegovi zobje in mraz pretresa njegovo telo? Naš prihodnji listek: Zgodovinski roman Herveya Al lena: Antony Adverse, cesarjev pustolovec »Slovenski dom« Izbaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 15 Din, tu Inozemstvo 25 Oia IJredni.ttvoi Kopitarjeva o lir« 4/111 telefon 4001 do 4005. Upravai Kopitarjeva ulica & Za JoKMlevaaiko tiikarno v Ljubljani; K. čet Izdajatelji Ivan Rak ar ec. Uredniki Jože Količek.