367 AKTUALNA VPRAŠANJA REFORME POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA Marijan Papež* UDK: 368.914 Povzetek: Modernizacija pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zelo pomembna za zagotovitev dolgoročne finančne vzdržnosti sistema obveznega zavarovanja, ki naj bi sedanjim in prihodnjim generacijam, vzporedno še z dodatnimi oblikami zavarovanj, zagotavljal primerne po- kojnine, z namenom tudi ustavitve nižanja razmerja med povprečno plačo in povprečno pokojnino. Zaradi napovedanih demografskih sprememb je potrebno pravočasno sprejeti novo zakonodajo, s katero bodo sicer postopno uvedeni strožji pogoji upokojevanja, a na ta način bo zagoto- vljeno, da ne bo potrebno čez nekaj let »čez noč« sprejemati radikalnih sprememb. Ključne besede: pokojnina, upokojitev, socialno zavarovanje, upokojitve- na starost, obvezno zavarovanje CURRENT ISSUES REGARDING THE ENVISAGED PENSION REFORM Abstract: Modernisation of the retirement and invalidity system is of ut- most importance in order to be able to guarantee long-term financial su- stainability of the compulsory insurance which should along with other insurances guarantee for adequate pensions for both the present and the future generations. Another purpose of the present reform is to redu- ce the gap between the average wage and average pension. Due to the demographic changes we face, it is necessary to adopt new legislation Članki / Articles DELAVCI IN DELODAJALCI 2-3/2010/X * Marijan Papež, univ.dipl.prav., generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije marijan.papez@zpiz.si Marijan Papež, LL, General director at The Institute of Pension and Invalidity Insurance of Slovenia Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja 368 Članki / Articles in time, which will gradually introduce stricter retirement conditions, thus avoiding a situation which would require immediate drastic changes of the system. Key words: pension, retirement, social insurance, retirement age, com- pulsory insurance 1. UVOD Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 25. 9. 2009 posredovalo v javno razpravo dokument z naslovom Izhodišča za modernizacijo pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji, 24. 3. 2010 pa Predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V njem sledi ciljem modernizacije pokojnin- skega sistema za dvig dejanske upokojitvene starosti, preglednosti sistema, od- visnosti višine pokojnin od vplačanih prispevkov ter izločitve socialnih transferjev iz pokojninskega sistema. Zmotna je ugotovitev in napovedi, da bodo morali vsi delati do starosti 65 let mo- ški in 63 let ženske. Na ta način se po nepotrebnem vnaša med ljudi nesigurnost in zmedo. Zaradi predvidenih ukinitev časovnih bonusov (znižanje starostne meje zaradi otrok in dodane dobe) in strožjih pogojev upokojevanja, se bo marsikdo upokojil leto, dve, tri in celo več, kasneje kot bi se po sedaj veljavni zakonodaji. Modernizacija pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zelo pomembna za zagotovitev dolgoročne finančne vzdržnosti sistema obveznega zavarovanja, ki naj bi sedanjim in prihodnjim generacijam, vzporedno še z dodatnimi oblikami zavarovanj, zagotavljal primerne pokojnine, z namenom tudi ustavitve nižanja razmerja med povprečno plačo in povprečno pokojnino. Zaradi napovedanih demografskih sprememb je potrebno pravočasno sprejeti novo zakonodajo, s katero bodo sicer postopno uvedeni strožji pogoji upokojevanja, a na ta način bo zagotovljeno, da ne bo potrebno čez nekaj let »čez noč« sprejemati radikal- nih sprememb. Obstoječi sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja deluje na podlagi medgeneracijske solidarnosti, kar pomeni, da sedanji zavarovanci plačujejo prispevke za izplačilo pokojnin, zato je zelo pomembno tako število za- varovancev kot število upokojencev. 369 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja Članki / Articles Razmerje med številom upokojencev in številom zavarovancev se razen v letih 2007 in 2008 poslabšuje. Za nemoteno izplačevanje pokojnin pa ni pomembno samo razmerje med številom zavarovancev in upokojencev ampak tudi struktura delovnih mest. Če je veliko delovnih mest z nizkimi plačami, je plačano bistveno manj prispevkov kot v primeru, da gre za delovna mesta z visokimi plačami. Zato je za bodočnost morda celo pomembneje, da bodo v Sloveniji delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, z visokimi plačami in posledično z rednim plačevanjem prispevkov in na ta način zagotovljenih dovolj sredstev za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 2. ŠTEVILO ZAVAROVANCEV IN UPOKOJENCEV Iz naslednjih preglednic je razvidno gibanje števila zavarovancev in upokojencev in njihovega razmerja od reforme dalje. Preglednica 1: Število zavarovancev po vrsti zavarovanca, stanje na dan 31. 12 po posameznih letih Vir: SURS (SRDAP, * ZAP/M do leta 2005), ZZZS, DURS Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja 370 Članki / Articles Preglednica 2: Stopnje rasti števila zavarovancev po vrsti zavarovanca (v odstotku), 2001–2009 (stanje na dan 31. 12.) Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 Iz preglednic 1 in 2 je razvidno, da se je od leta 2003 do 2008 skupno število zavarovancev povečevalo, v letu 2009 pa se je zmanjšalo. V letu 2009 je bila v primerjavi z letom 2008 stopnja rasti vseh zavarovancev negativna, pri čemer se je zmanjšalo število zavarovancev pri največji kategoriji zavarovancev, t.j. zaposle- nih pri pravnih osebah in pri zasebnikih. Zaradi finančno-gospodarske krize in s tem večjega odpuščanja se je zelo povečalo število brezposelnih zavarovancev, zaradi programa, ki brezposelnim osebam omogoča pridobitev subvencije za sa- mozaposlitev, pa se je povečalo število zasebnikov. Preglednica 3: Število upokojencev iz obveznega zavarovanja po vrstah po- kojnin, stanje na dan 31. 12. po posameznih letih Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 371 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja Članki / Articles Preglednica 4: Stopnje rasti povprečnega števila upokojencev iz obveznega zavarovanja (v %), 2000–2009 Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 V letih 2007 in 2008 je bil porast števila zavarovancev višji od porasta šte- vila upokojencev, kar je vplivalo na ugodnejše razmerje med zavarovanci in upokojenci. Slika 1: Povprečno število zavarovancev in upokojencev iz obveznega za- varovanja ter razmerje, 2000–2009 Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja 372 Članki / Articles 3. VIŠINA POKOJNIN Pomembna cilja reforme sta zagotavljanje dolgoročne finančne vzdržnosti sis- tema obveznega zavarovanja, ki naj bi sedanjim in prihodnjim generacijam, vzporedno še z dodatnimi oblikami zavarovanj, zagotavljal primerne pokojnine, z namenom tudi ustavitve nižanja razmerja med povprečno plačo in povprečno pokojnino. Iz naslednjih preglednic je razvidno kakšna je struktura prejemnikov pokojnin brez upoštevanja tistih, ki prejemajo sorazmerni del pokojnine in kakšna so razmerja med povprečnimi neto pokojninami in neto plačami, ki se od reforme dalje vztraj- no nižajo v škodo pokojnin. Preglednica 5: Povprečno število in struktura prejemnikov pokojnin brez sorazmernih delov po višini, 2009 Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 373 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja Članki / Articles Preglednica 6: Razmerja med povprečnimi neto pokojninami in neto plača- mi v %, 2000–2009 Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 Zaradi demografskih sprememb naj bi se čez nekaj let začel povečevati delež sredstev v bruto domačem proizvodu, potrebnih za izvajanje obveznega zavarovanja, ker naj bi se povečeval delež starejšega prebivalstva nad 65 let in s tem tudi število prejemnikov pokojnin, na drugi strani pa se bo zmanjšalo število aktivnega prebivalstva. Po reformi, ki je začela veljati leta 2000 pa se je delež sredstev potrebnih za izvajanje obvezne- ga zavarovanja zniževal, kar so pozitivni učinki še sedaj delujoče reforme obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Seveda pa je zelo pomembno, da se je povečeval bruto domači proizvod, kar bo pomembno tudi v bodoče, saj bo v primeru visokega BDP lažje zagotavljati nemoteno izvajanje obveznega zavarovanja. Preglednica 7: Udeležba odhodkov Zavoda v BDP, 2000–2009 1 Zajeti so odhodki za pokojnine iz obveznega zavarovanja, kmečke in vojaške pokojnine, pokojnine, uveljavljene v drugih republikah bivše SFRJ, pokojnine, nakazane v druge republike bivše SFRJ, pokojnine, nakazane v tujino, letni dodatek upokojencev ter druge pokojnine. Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja 374 Članki / Articles 4. STRUKTURA PRIHODKOV IN ODHODKOV Slika 2: Podrobnejši prikaz skupnih prihodkov Zavoda po njihovi strukturi, 2009 Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 Slika 3: Struktura skupnih odhodkov Zavoda, 2009 Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 Zakaj mora država iz proračuna zagotavljati dodatna sredstva, je dobro pogledati nekoliko nazaj in se spomniti, da so se posegi v zagotavljanje zadostnih sredstev 375 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja Članki / Articles Zavoda začeli že, ko je bil Zavod leta 1992 z zakonom »kot kvazi delodajalec« na novo obremenjen s plačevanjem povsem novega prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev (ki že nekaj časa v strukturi vseh odhodkov Zavoda predstavlja kar drugi največji odhodek). Nato je 1996 - z namenom, večje kon- kurenčnosti gospodarstva ter manjše obremenjenosti s prispevki in stroški dela – z zakonom, za kar 42,9% znižana še prispevna stopnja delodajalcev (s 15,5% na komaj 8,85%) - prispevna stopnja zavarovancev pa je ostala nespremenje- na (15,5%).Tako je bila skupna prispevna stopnja znižana za 21,5% in sicer s prejšnjih skupnih 31% na 24,35%. Izpad prihodkov je nato država nadomeščala s sredstvi proračuna in s prilivi iz KAD, vendar v prenizkih višinah. Zato je imel Zavod vrsto let visoke finančne primanjkljaje in likvidnostne probleme, za izpla- čevanje pokojnin in za druge obveznosti pa je moral, vse do leta 2005, najemati visoke kredite. Dolžnost države, da sofinancira izvajanje obveznega zavarovanja iz proračuna in drugih virov, torej ni, kot se to prevečkrat temu zavarovanju neutemeljeno očita, pogojena zgolj s pojavom staranja prebivalstva, s pogoji upokojevanja ali z nivo- jem pravic, temveč tudi s prej omenjenimi dejstvi ter z ukinitvijo rezervnega sklada Zavoda, katerega funkcijo je pred leti, s posebnimi garancijskimi določbami 233. in 234. čl. ZPIZ-1, prevzela država. Slika 4: Struktura prihodkov Zavoda, 2000–2009 Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja 376 Članki / Articles 5. STAROSTNA POKOJNINA Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine po sedaj veljavnem zakonu ZPIZ-1 so: • starost 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe moški oziroma 38 let pokojninske dobe ženska. • starost 63 let moški oziroma 61 let ženska, če dopolni 20 let pokojninske dobe. • starost 65 let moški oziroma 63 let ženska, če dopolni 15 let zavarovalne dobe. Preglednica 8: Povprečna dosežena starost pri novih starostnih in invalid- skih upokojencih iz obveznega zavarovanja po spolu, 2000–2009 Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 Preglednica 9: Povprečna dopolnjena pokojninska doba novih starostnih in invalidskih upokojencev iz obveznega zavarovanja ob upokojitvi po spolu, 2000–2009 Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 377 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja Članki / Articles Preglednica 10: Povprečna doba prejemanja pokojnine uživalcev, ki jim je prenehala pravica do pokojnine, po vrsti pokojnine in spolu, 2000–2009 Vir: ZPIZ, Letno poročilo 2009, februar 2010 Večini je bilo že od prvega trenutka, ko se je začelo govoriti o modernizaciji po- kojninskega sistema jasno, da to pomeni tudi zvišanje upokojitvene starosti, saj je eden od osnovnih ciljev dejanski dvig upokojitvene starosti, vprašanje je bilo le ali 65 let za oba spola, ali za ženske nižja starost in kako dolg bo prehod do ciljne starosti. Zato je najbolj aktualno področje v zakonu, ureditev pravice do starostne pokojnine. Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let – moški, oziroma 63 let – ženske, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, kar velja že po sedanji zakonodaji. V obdobju od 2011 do 2013 znaša starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine za zavarovanca oziroma zavarovanko, ki je dopolnil(a) najmanj 20 let pokojninske dobe, kar je razvidno iz preglednice 11: Preglednica 11 Leto Starost Moški Ženske Leta Meseci Leta Meseci 2011 63 6 61 6 2012 64 0 62 0 2013 64 6 62 6 Vir: Predlog ZPIZ-2 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja 378 Članki / Articles Z letom 2014 bo tako ukinjena možnost starostne upokojitve z najmanj 20 leti pokojninske dobe, ki je sedaj možna pri starosti 63 let za moške oziroma 61 let za ženske. Za zavarovanca, ki je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma najmanj 38 let pokojninske dobe (ženska), je starost za pridobitev pravice do sta- rostne pokojnine v obdobju od 2011 do 2015 razvidna iz preglednice 12: Preglednica 12 Leto Starost Moški Ženske Leta Leta 2011 60 58 2012 61 59 2013 62 60 2014 63 61 2015 64 62 Vir: Predlog ZPIZ-2 Na ta način bo omogočeno moškim z doseženo pokojninsko dobo 40 let oziro- ma ženske 38 let, da pridobijo pravico do starostne pokojnine pred starostjo 65 let – moški in 63 let – ženske. Zaradi predvidenega zvišanja starosti je bilo največ protiargumentov zaradi de- lavcev, ki so že mladi vstopili v zavarovanje, pred 20 letom oziroma delajo na težjih delih. Tisti, ki so vstopili v zavarovanje pred 20 letom starosti se bodo lahko starostno upokojili pred dopolnjeno starostjo 65 let moški oziroma 63 let ženske, seveda ob izpolnitvi daljše pokojninske dobe. Moški pri starosti 60 let in dopolnjeni pokojninski dobi 44 let in ženske pri starosti 58 let in dopolnjeni pokojninski dobi 42 let. Primer 1: ženska se je zaposlila pri starosti 16 let in bila ves čas v zavarovanju, pri 58 letih bo dopolnila 42 let pokojninske dobe in se lahko starostno upokojila. Primer 2: moški se je zaposlil pri starosti 17 let in bil ves čas v zavarovanju, pri 61 letih bo dopolnil 44 let pokojninske dobe in se lahko starostno upokojil, pri starosti 60 let pa bo imel možnost predčasne po- kojnine in z upoštevanjem treh let dela pred starostjo 20 let, se bo obdobje za malus znižalo za tri leta (65 – 3 = 62), kar pomeni, da bo malus znašal 24 me- secev x 0,3% = 7,2%. 379 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja Članki / Articles V prehodnem obdobju od 2011 do 2014 pa bo možna starostna upokojitev za zavarovance, ki so v obvezno zavarovanje vstopili pred 20 letom starosti pod po- goji navedenimi v preglednice 13: Preglednica 13 Leto Moški Ženske Starost Pok. doba Starost Pok. doba Leta Mes Leta Mes Leta Mes Leta mes 2011 58 0 42 0 56 0 40 0 2012 58 6 42 6 56 6 40 6 2013 59 0 43 0 57 0 41 0 2014 59 6 43 6 57 6 41 6 Vir: Predlog ZPIZ-2 6. PREDČASNA POKOJNINA Predlog ZPIZ-2 uvaja pravico do predčasne pokojnine, ki jo bo lahko moški pri- dobil ob dopolnjeni pokojninski dobi 40 let oziroma ženska 38 let in starosti 60 let. Tudi tu bo veljalo prehodno obdobje, ki je razvidno iz preglednice 14: Preglednica 14 Leto Starost Ženske Moški Ženske Pokojninska doba Let Mes Let Mec Let Mes 2011 58 6 57 0 37 6 2012 59 0 57 6 37 9 2013 59 6 58 0 38 2014 60 58 6 2015 59 0 2016 59 6 2017 60 Vir: Predlog ZPIZ-2 Pri predčasni pokojnini so predvideni malusi 0,3% za vsak manjkajoči mesec sta- rosti do 65 moški oziroma 63 let ženska. Predvidena je tudi možnost prejemanja Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja 380 Članki / Articles 20% predčasne pokojnine za tiste, ki bodo izpolnili pogoje za predčasno pokoj- nino in še nadalje ostali v zavarovanju. Po sedaj veljavni zakonodaji je pomembna tudi polna starost, ki pa je po predlogu ZPIZ-2 opuščena oziroma jo nadomešča pravica do predčasne pokojnine. 7. DELNA POKOJNINA Po sedanjem ZPIZ-1 je možno pridobiti pravico do delne pokojnine le zavaro- vancu, ki je v delovnem razmerju, po novem zakonu pa bo krog zavarovancev razširjen tudi na samozaposlene. Pravico do delne pokojnine bo tako lahko pridobil zavarovanec, ko bo izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predča- sne ali starostne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza delu s sorazmernim delom polnega delovnega časa, vendar najmanj 4 ure dnevno. Sedaj je možna delna upokojitev le za polovični delovni čas, kar pomeni, da predlagana ureditev bolj fleksibilno ureja možnost uveljavitve te pravice. Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost zavaro- vanca, v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa. 8. POKOJNINSKA OSNOVA Bistvena predvidena sprememba je tudi obdobje, ki se upošteva za izračun po- kojninske osnove, ki se bo iz sedanjih 18 let podaljšalo na 34, s prehodnim ob- dobjem do leta 2018 bi pomenilo podaljšanje obdobja za dve leti v enem kole- darskem letu in z upoštevanjem korekcijskih faktorjev zaradi podaljšanja oziroma za eno leto, kar pomeni daljše prehodno obdobje in brez korekcije. Podaljšanje obdobja bo pomenilo znižanje pokojnin, predvsem tistim, ki so le krajši čas pla- čevali prispevke od višjih zavarovalnih osnov. Na ta način bo zagotovljeno, da bo pokojnina v večji meri kot do sedaj odraz plačanih prispevkov skozi pretežni del zavarovanja. 381 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja Članki / Articles 9 VDOVSKA POKOJNINA Za pridobitev pravice do vdovske pokojnine je predvideno povečanje starosti iz 53 let na 58 let, tako za moške kot za ženske, prav tako pa tudi čakalna doba iz 48 let na 53. Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdova oziroma vdovec umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic: če je do njegove smrti dopolnil(a) starost 58 let; če je bil(a) do njegove smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po njegovi smrti, ali če ji(mu) je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če vdova oziroma vdovec postane med trajanjem pravice do vdovske pokoj- nine po tretji alineji prejšnjega odstavka tega člena popolnoma nezmožen(a) za delo, obdrži pravico do vdovske pokojnine, dokler je takšna nezmožnost podana. Če vdova oziroma vdovec do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom ni dopolnil(a) 58 let starosti, dopolnil(a) pa je 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. Če vdova oziroma vdovec med trajanjem pravice do vdovske pokojnine, prido- bljene ob pogojih iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena, dopolni 58 let starosti, obdrži pravico do vdovske pokojnine trajno. Če ji(mu) ta pravica preneha pred dopolnjenim 58. letom, toda po dopolnjenem 53. letu, jo lahko znova uveljavi, ko dopolni 58 let starosti. V prehodnem obdobju od 2011 do 2014 pa znaša starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine iz preglednice 15: Preglednica 15 Leto Starostna meja pridobitev čakalna 2011 54 49 2012 55 50 2013 56 51 2014 57 52 Vir: Predlog ZPIZ-2 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja 382 Članki / Articles 10. UKINITEV ČASOVNIH BONUSOV Zaradi ukinitve časovnih bonusov znižanja starostne meje zaradi otrok in dodane dobe bo prišlo pri vseh tistih, ki so računali pri izpolnitvi pogojev za upokojitev na ti možnosti, do krajšega ali daljšega časovnega zamika datuma upokojitve. Zaradi uvedbe znižanja starostne meje zaradi otrok, je bila moškim dana možnost upoko- jitve celo pod ugodnejšimi pogoji, kot so veljali do leta 2000. Primer: V letu 2010 se lahko moški, ki uveljavlja znižanje starostne meje za tri otroke in ima vsaj 20 let pokojninske dobe, upokoji pri starosti 61 let (pogoj starosti 63 let se zniža za 24,75 meseca). Z zmožnostjo znižanja starostne meje zaradi otrok so bili učinki reforme, predvsem pri dvigu dejanske upokojitvene starosti novih upokojencev manjši od pričakovanih. Po sedaj veljavnem zakonu je možno priznanje v zavarovalno dobo čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti do 31.12.1999, če v tem času mati ali oče ni bi zavarovan na drugi podlagi. To je boniteta, ki je predvsem ženskam omogo- čila, da so eno leto prej dosegle pogoje za upokojitev. Iz predloga novega zakona izhaja, da tega obdobja po novem zakonu ne bo možno več uveljaviti. Potrebno je opozoriti, da to ni dodana doba, ampak gre za zavarovalno dobo in se upošte- va tudi pri odmeri pokojnine. Po 1.1.2000 pa je eden od staršev, upravičenec do starševskega dodatka po predpisih o starševstvu, obvezno zavarovan, če ni obvezno zavarovan na drugi podlagi. 11. DOKUP POKOJNINSKE DOBE Po ZPIZ-1 je možnih več vrst dokupa: • dokup za presežne delavce, do pet let (195. člen) • dokup za ugodnejšo odmero, do pet let (196. člen) • dokup za odmero brez znižanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne sta- rosti (197. člen) • dokup za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine, za čas brezposelnosti, po- goj prijava, za čas nege in varstva otroka mlajšega od treh let in v tem času ni zavarovanja, čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, čas služenja vojaškega roka (198. člen) • dokup časa opravljanja samostojne dejavnosti pred 1.1.1983, na primer kme- tijske dejavnosti (420. člen). 383 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja Članki / Articles Po predlogu ZPIZ-2 pa je predviden dokup za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero do pet let. Prispevek za dokup je sedaj odvisen od vrste dokupa, po predlaganem pa bo iz- računan na podlagi koeficientov. Možno pa je tudi, da bo odvisen od višine bruto plače oziroma zavarovalnih osnov iz leta pred uveljavitvijo. 12. VREDNOTENJE POKOJNINSKE DOBE IN ODPRAVA 151. ČLENA ZPIZ-1 Do leta 2000 se je eno leto pokojninske dobe vrednotilo z 2%, od leta 2000 pa z 1,5%, tako da je predvideno, da se iz 85% kolikor je bilo vrednoteno 40 let po- kojninske dobe za moškega oziroma 35 za žensko, v letu 2024 – 40 let moškega oziroma 38 let ženske vrednoti 72,5%, kar pomeni postopno bistveno znižanje pokojnin. Nižjega vrednotenja pokojninske dobe pa so ob vsakoletni februarski uskladitvi pokojnin deležni tudi upokojenci z namenom zagotovitve enakopravnega položaja med upokojenci, ki so se upokojili v različnih obdobjih. Pomembno pa je, da predlagana modernizacija sledi tudi zagotovitvi ustavitve ni- žanja pokojnin zaradi nižjega vrednotenja pokojninske dobe na 72,5% za 40 let, tako da bi bilo 40 let za moškega oziroma 38 let za žensko vrednoteno z 80%. Odpravljen pa bi bil tudi 151. člen sedanjega zakona, kar bi pomenilo, da se povprečne pokojnine ne bi več nižale v primerjavi s povprečnimi plačami zaradi nižjega vrednotenja pokojninske dobe. 13. PRILAGODITEV SISTEMA VALORIZACIJE Kako ohranjati vrednost pokojnin je brez dvoma eno ključnih vprašanj, na katero je potrebno odgovoriti, ko je govor o sistemu pokojninskega in invalidskega za- varovanja in njegovi finančni zdržnosti. Odločitev o tem je pomembna ne le javno finančno, ker nakazuje pričakovano višino potrebnih sredstev za izvajanje tega zavarovanja na kratki in dolgi rok, temveč tudi za slehernega posameznika, upra- vičenega do pokojnine ali drugega prejemka s tega naslova, ker neposredno do- loča njegov bodoči materialni položaj. Predlagano je, da podlaga za usklajevanje pokojnin, s katerim se sistemsko udejanja ohranjanje vrednosti pokojnin, ne bi bila več tako kot sedaj zgolj gibanja povprečnih plač v državi, ampak tudi cen življenj- Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja 384 Članki / Articles skih potrebščin. Oboja bi se upoštevala v polovičnem obsegu. Višina uskladitve bi bila enaka seštevku obeh polovic. Izvedla bi se enkrat letno in sicer v februarju, ko so na razpolago uradni statistični podatki. Veljala bi od začetka koledarskega leta. Učinki spremenjenega načina usklajevanja bodo odvisni od bodočih gibanj povprečnih plač in cen življenjskih stroškov. Če razhajanja ne bodo bistvena, ve- čjih razlik v primerjavi z veljavno ureditvijo ne bo. Pri višji rasti povprečnih plač, pa bodo pokojnine v razmerju do plač zaostale in obratno. Predlog zakona pred- videva tudi varovalko, po kateri bi se uskladitev pokojnin morala opraviti najmanj v višini ugotovljenega porasta cen življenjskih potrebščin, s čimer je zagotovljeno ohranjanje njihove realne vrednosti. 14. VARSTVO PRIČAKOVANIH PRAVIC V predlogu je v prehodnih določbah zagotovljeno vsem tistim, ki bodo do uve- ljavitve ZPIZ-2 izpolnili pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po predpisih, ki veljajo do uveljavitve novega zakona, vendar še niso vložili zahtevka, da bodo lahko uveljavili to pravico po navedenih predpisih, tudi po tem dnevu. V teh pri- merih se za odmero pokojnine upošteva zavarovalna doba do dneva prenehanja zavarovanja. Za izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine do uveljavitve ZPIZ-2 se šteje, če je do uveljavitve tega zakona vložil zahtevo za do- kup pokojninske dobe, četudi mu je bilo šele po uveljavitvi tega zakona priznano obdobje pokojninske dobe, s katerim je izpolnil pogoje za priznanje pravice do pokojnine. Zelo pomembno za vse, ki bi radi še ostali v zavarovanju, pa se bojijo, da bi prišli v slabši položaj, če se ne upokojijo pred uveljavitvijo novega zakona. Nobena naglica ni potrebna, tudi ni potrebe, da se ljudje upokojijo »za en dan«, ker si na ta način nič bolj ne varujejo pravice. 15. VARSTVO PRAVIC PO PREJŠNJIH PREDPISIH ZA BREZPOSELNE ZAVAROVANCE IN DELOVNE INVALIDE Za zavarovance, ki bodo na dan 31. 12. 2010 (oziroma na dan pred uveljavitvijo ZPIZ-2) uživali pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti (šteje se tudi, če zavarovancu zavod za zaposlovanje plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) in delovni invalid II. in III. kategorije, ki jim je do izpolnitve 385 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja Članki / Articles pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, manjkalo pet let starosti in pokojninske dobe ali manj, lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona. V teh primerih gre še za posebej varovane kategorije, ki bodo imele možnost upokojitve po sedaj veljavnem zakonu, krog varovanih kategorij pa se lahko še razširi (na primer v povezavi s stečajem). 16. SKLEPNE MISLI Reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila uveljavljena v le- tu 2000 prinaša pozitivne učinke, na nekaterih področjih pa še ni zaključena. Kljub pozitivnim učinkom pa so za zagotovitev dolgoročne stabilnosti obveznega zavarovanja in zagotovitev dostojnih pokojnin potrebne spremembe, ki pa jih se- veda, predvsem tisti, ki naj bi pogoje za upokojitev po sedaj veljavni zakonodaji izpolnili v bližnji prihodnosti, to je v prihodnjih nekaj letih, ne bodo sprejeli z odo- bravanjem. Za zavarovance, ki so vstopili v zavarovanje pred 20 letom starosti bo zagotovljena možnost starostne upokojitve pred starostjo 65 let za moškega oziroma 63 let za žensko. Možna bo tudi predčasna upokojitev pri starosti 60 let in doseženih 40 let pokojninske dobe za moškega oziroma 38 za žensko, seveda z znižanjem pokojnine- malusi. Tako kot ostale spremembe bo tudi za podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove od 18 na 34 let veljalo pre- hodno obdobje s postopnim prehodom. Predvidena je ukinitev časovnih bonusov, dodana doba, znižanje starostne meje zaradi otrok. Potrebno je poudariti, da bo z ukinitvijo 151. člena ZPIZ-1 in zaradi ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe za 40 oziroma 38 let v višini 80%, ustavljeno padanje pokojnin zaradi nižje- ga vrednotenja pokojninske dobe. Za višino pokojnin je seveda zelo pomemben način valorizacije, ki naj bi bila enkrat letno z upoštevanjem gibanja povprečnih plač v državi in tudi cen življenjskih potrebščin. Zelo pomembno je, da se za- gotovi stabilen, zaupanja vreden sistem obveznega zavarovanja, ob katerem pa naj se razvijajo dodatne oblike zavarovanj, ki bodo lahko nadomestile del izpada prihodka za čas po zaključeni aktivni dobi. Strinjam se z dodatnimi zavarovanji ob stabilnem obveznem zavarovanju, nikakor pa ne dodatna zavarovanja name- sto osiromašenega obveznega zavarovanja, ker lahko to pomeni osiromašeno preživljanje obdobja po upokojitvi. Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja 386 Članki / Articles LITERATURA IN VIRI Papež, Marijan: Vroča vprašanja pokojninskega zavarovanja, HRM (strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri delu), september 2008, str. 33 - 41. Papež, Marijan: Predstavitev letnega poročila 2009 na Svetu zavoda, Ljubljana, februar 2010. Predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) objavljen 24.3.2010 za javno razpravo na straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju- ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06- uradno pre- čiščeno besedilo, 112/06). Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Letno poročilo 2009, Ljubljana, februar 2010. 387 Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja Članki / Articles CURRENT ISSUES REGARDING THE ENVISAGED PENSION REFORM Marijan Papež* SUMMARY The reform of retirement and invalidity insurance introduced in 2000 brought posi- tive effects, though parts of it have not yet been fully implemented. However, in spite of the positive effects of the reform, further changes are necessary in order to provide for long-term stability of the compulsory insurance and for provision of decent pensions in the future. It is understandable, that above all those people who will meet the retirement criteria in the following years do not approve of the envisaged changes. Modernisation of the retirement and invalidity system is of utmost importance in order to be able to guarantee long-term financial sustainability of the compulso- ry insurance which should along with other insurances guarantee for adequate pensions for both the present and the future generations. Another purpose of the present reform is to reduce the gap between the average wage and average pension. Due to the demographic changes we face, it is necessary to adopt new legislation in time, which will gradually introduce stricter retirement conditions, thus avoiding a situation which would require immediate drastic changes of the system. In order to implement this most important aim, namely the raise of the effective retirement age, the new Pension and Invalidity Act Bill (ZPIZ-2) envisages the raise of retirement age to 63 years for women and 65 for men in order to be eligible for full pension without deductions. There is a special provision for the workers who entered employment relationship before the age of 20; they will be able to retire before the age of 63 or 65 respectively. The bill further envisages the pos- sibility of early retirement at the age of 60 for both men and women, if they have completed 40 (men) or 38 (women) of employment (insurance time), yet with re- * Marijan Papež, LL, General director at The Institute of Pension and Invalidity Insurance of Slovenia marijan.papez@zpiz.si Marijan Papež: Aktualna vprašanja reforme pokojninskega zavarovanja 388 Članki / Articles duced pension (up to 18% for men and 10,8% for women). A wider circle of peo- ple will be eligible for partial pension, as well as for re-employment after meeting the criteria for retirement; insurance shall be possible for a minimum of 4-hour work daily. The age limit for widow’s pension will be raised from 53 to 58. As for other changes, also the prolongation of the period for calculating the pension base from 18 to 34 years will be implemented gradually, with a transition period. Another change refers to the abolishment of time bonuses for added qualifying period or for children. It needs to be emphasised that the abolishment of article 151 of the ZPIZ-1 (Pension and Invalidity Act) along with a more favourable cal- culation for the pension base on the grounds of 40 or 38 years of employment in the amount of 80% will prevent further reduction of pensions due to less favour- able calculation of the pension base. The amount of pensions strongly depends on the valorisation model which is to be carried out once a year and is based on the average wage and the cost of living. Of particular importance are transitional periods according to which everybody who will meet the criteria for retirement according to the presently valid legisla- tion before the adoption of new legislation will be able to retire on the grounds of the former. This way there is no need for speeding the decision for retirement. Recipients of unemployment benefit and those citizens whose contributions for the retirement and invalidity insurance are paid by the Employment Agency will also be able to retire under the presently valid legislation, as will disabled persons (invalids of the Category II and III), have whereby it needs to be observed that in order to be eligible, they need to have the corresponding status at least one day before the enactment of the new law, and that they do not lack more than five years of insurance time to be able to retire on the regular basis. The new law too, will allow the possibility of reducing retirement age due to insurance period with bonus, either on the grounds of type of work or for personal reasons. The ZPIZ-2 bill is now a subject to public discussion, which means that it will probably change, however, the submitter of the law will keep to pursue the basic objectives of the envisaged modernisation.