Ogled po šolskem svetu. Iz rogačkega Okraja. Žalostna, pa resnična je naša naloga: ,,Čakajmo in upajmo!" sej upanje je sladko. — Res, npanje človeku pomaga težavc in brilkosti voljno prenašati; ako pa le predolgo ni tega, česar upaino, peša ludi npanje. Tako se godi meni in uaj več vsem učiteljem. Po novi šolski postavi se je nam že veliko predrngačilo, vendar pa ne še to, ki.r je za naš obstanek naj bolj potrebno. t. j. naši niatenjalni dohodki. Poslavno je namreč, da ae nain mora boljša ia sicer redna plača odrajtovati in da jo dobivamo pri šolski gosposki — ali — to se še do sedaj ne godi v našem okraji. Okr. šolski svet že imamo, krajnega za naso šolsko srenjo pa piav za prav še nimamo, ker še ni vstanovljen; akoravno je že izvoljen. Ne vetn, kako dolgo se bode (o še odlagalo. Postava od 8. svečaua preteč. 1. nalaga krajnemu šolskemu svelu, da mora določiti učiteljem dohodke in skerbeti, da bodo plačo dobivali o pravem času; ker se pa krajni šolski svef. še ni konstituiral, kaj bo? — Zopet me silijo misli: nČakaja! Že tri mesece imamo šolo, pa še nismo dobili clrugega plačila za naš trnd, kakor polna pljuča šolskega praha. Moj Bog! človek ne more živeti od vode in kamenjal Potožiti bi iniel še mnogo enakega, pa kaj bi mi tudi to pomagalo? Pisal seni te verslice samo za to, da marsikteri tovarš zve, da se ne samo njemn, ampak tudi drugim borno godf. Le voljno čakajmo in npajino! — ei —. Iz Ptuja. Učiteljsko društvo ptujskega okraja imelo je 13. pr. in. svojo glavno in volilno ekupsčino. Iz sporočila dosedanjega ravnatelja se je razvidclo, da je to društvo, vstanovljeno dne 4. sušca preteč. 1. in da je do novega leta 1870. imelo šest shodov in da so se družuiki prav verlo pogovarjali o ped. didakt. rečeh, ter med drngiin (udi prosili za poboljšanje materijalnega stanja Ijndskih učiteljev. Uruštvo šteje sedaj 39 rednih udov, a pristopili ao tudi 4 raziedni udje in 1 dopisovalec. Iz društvene blagajnice naročala ne bodo dobra ped. dela ter druga sredstva za šolo in naak; tudi je že podlaga položena društvcni knjižnici. Za novega ravnatclja izvoljen je gosp. Ferk Jakob, nčilelj ineslne šolc na Plnjn, kterega je volil okrajni zastop tudi svetovalca v okrajno šoIhRo Hvetovalstvo, — dokler so bili izbrali si ueitclji g. 8vajgelja Karola, učitelja pii nv. Pclrn na Ptuju, zastopnika pii lein uradu. Gonpod Jakob Kcrk ima posebno zaupanje pri učitcljib; (edaj bode dobro vodil učit. društvo, ter se trudil kakor doslej za naprcdek in blagor nčiteljstva. Bog dal! *) *k. Iz Zeleznikov. Ca.sniki ho nain naziianili za učitelje gotuvo ne veselo novico, da je slavni gospod minister grof Potocki stopil iz svoje službe. Resnico so govorile že ,,Novice" v svojem 3. listu tekočega leta, da ,,on (grof Potocki) je bil minister, ki je bil v svojem tlelovanji vsaki deželi in vsakenm naroda e n a k o pravičen , enako radodaren, — pravi zgled, kakošen naj je vsaki minister!" — Če, kakor dalje ,,Novice" dobro pravijo: ;,Vsem deželam gotovo ostane izverstni mož v blagem spominu", sniemo reči to toliko bolj vsi tisti, — ki smo bili po njegovi skerbni naredbi predlanskim in lani Avstrije. III. razred obsegal je ostale učitelje iz srednjega podnebja , ter so mu bili vversteni: Kranjsko-Dolenci in Notranjci, Primorci, spod. Korošci, spod. Siajarci, doljno Avstrijani, Bukovinci, Galicijani in Graničarji. Pis. •) Prosinio, večkrat kaj! Vredn. poklicani v gospodarstveno šolo v Bec. On namreč se je spomnil tudi, kakor je mailjivi gospod Ivan Tomšič v 44. listu predlanskih ,,Novlc" kaj dobro rekel, ,,nos in utnbra mnrtis sedentium" (v smertni senci sedečih) in po iijem ravno je bila vpeljana gospodarska šola, ki je vabila Ijudske učitelje k bngato obloženi mizi višje izobraženosti v innogem oziru. Kako inn je bilo napredovauje ueiteljev resnično pri sercu, kazal je slavni gospod piedlanskim in lani poleg drugih bogatih dobrot tudi s svojimi oseliniini prihodi med gospodarstvenimi poduki v Politehniko, in vsaki iz med onih nas, ki biiio bili tako erečni, da smo bili poklicani v Beč, smo mu bili zavezani k naj večji hvaležnosti. To pa izrečemo toliko ložeje še sedaj, ko je slavni gospod izstopil iz svoje visoke službe, ker nam ne bo nihče mogel očitati, da se mu hlinimo. Grofa P o t o c k i - ta bo spremljevala po vseh njegovih zemeljskih potih sladka zavest, da spolnoval je kot minisler zvesto dolžnosti svojega ne ravno lahkega stana in spremljevala ga bo hvaležnost tisučerih zernljiščnih gospodarjev vseh avstrijskih narodov, za kterih blagor je bil slavni gospod ves vnet. Mislim, da govorim vscm iz serca, če se prederzneiii jaz zaklicati v imenu vseh svojih nekdanjih slovenskih dunajskih součencev: izraz neomejenega spoštovanja in naj globokejše hvaležnosti bodi slavneniu Potocki-tu! Slava bodi spoininu tako verlega podpornika avstrijskih podložnikov! — Josip Levičnik. Iz Starega terga pri Poljanab. Ker si, Ijubi wTovarš" v zadnjem lislu v dopisu iz Černomlja oinenil, da je Miklavž za okr. uč. bukvarnico pet gold. obljubil (če (ndi prav tiho), (i povem, da jih je tudi že dal. Prejel jih je ravnokar za pšenico, ktero je kot učitelj nabral. Miklav«. Iz Cernomlja. 13. januarja (. I. se je zbrala večina učiteljev tega okraja, da bi se pogovorili o pravilih za učiteljsko knjižnico, ki smo jo mi.slili napravili. Sklenili »mn, da vRtanovimo za ta okraj učiteljsko drtišlvo. Poslali sino (edaj slavni c. k. vladi pro.šnjo, da bi nam ne prepovedala (miiovati omcnjencga društva in da bi nam pravila poterdila. Upamo, da se nain bodo željc spnlnilc. 8ej ae od naz tirja, naj se izobražujcmo; izobražujcmo se pa naj lože društveno. Mi imanio sicer splošnjo učitelJHko dru.šlvo za Kranjsko s sedežem v Ljnbljani, toda oddaljeni učitclji se nc iiioreino zavoljo prevelikib stroškov njegovih zborov vdeleževafi; torej bi bilo lepo, da bi se tudi pri nas, kakor po drugih sosednjih deželah, ukrajna učiteljska društva napravljala. Sklenili smo pa, da udje že vstanovljenega učiteljskega društva za Kranjsko še zmirom ostanemo. l/.ide naših obravnav bode, ako se vstanovi društvo, naš ,,Učiteljski Tovarš" priuašal. Mislimo tedaj, da ,,oče" — učiteljsko diustvo v Ljubljani — ^sinka" dobi. *) J. Iz Idrije. Priserčna zahvala. Zadnjič sem naznanil, da smo tukajšnji učitelji velike stenske table za kazavui nauk prosili; danes pa žc lahko veselega serca povem, da kiiio jih tudi dobili. Priserčno se torej zahvaljujem v imenu vsega tukajAnjega *) Serčni pozdrav mlademu sinku! nTovarš." učileljsfva s 1 a v u e iiui c. k. rudarskcinu prcds toj ni st vn, ki je blagovolilo kupiti dragi učilni pomoček. Šolakim slonam so te (able lep kinč; da bi bile tudi v prid nčiteljein in učencein! J- L. Iz med gorenskih hhbov. (Poslano.) Ljubi Tovarš! Iz tvojega 1. lista letosnjega leta smo razvideli, da so bile Metelkove stipendije 11. dec. pr. 1. raspisane, in je bil za vloge odmerjen zadnji čas do 31. dec. 1869. Čudno je to, da smo mnogi učitelji zvedeli za ta razpis še le po tvojein naznanila, in tudi (o že čez odmerjeni, tedaj zamujeui čas. Blagi rajni Metelko (gonpod Bog mu plačaj njegovo dobrolljivost do slovenskih učiteljev v sv. raju!) ni napravil svojih atipendij iz namena, da bi za nje mogli prositi le nekteri — kaki izvoljcnci — in vender se jc dosedaj godilo pri podelovanij stipendij, na vna usra poveino, blizo lako. Če rii to resnica, zakaj se pa razpisani obrok za prošnje ne razglasi dovolj za časa, in zakaj se ne da razpis vsem učiteljem po okrožnici na znanje! Pregovor: ,,Gleiches Recht fiir Alle* se v sedanjih časih sicer šopiri in šhokoustno vede ko pervi pošlenjak, ali v resnici je pa un ravno v naših dnevih prava pokvečena patigromasta švedra, ki bi mu bilo treba 10 bergelj, da bi mogel stali na nogah! — Govorili in povedali bi lahko tudi se v marsikakem drugem oziru kaj, pa pustimn to reč za dragi čas ! Pravicoljub. Iz Ljubljane. Okiožnica c. k. deželnega predsednika pl. Conrada do c. k. okrajnih glavarjev na Kranjskem 14. preteu. ni. govori o ljudskem šolstvu nekako tako le: ,,Okrajna gosposka jje (ndi v pretečenem letu skerbela i.a šolstvo, in ta njena naloga je bila toliko težja, ker imamo namesto vterjene postave o šolskem nadzoretvu še začasni urad. V aolskem 1. 1869. se je vstanovilo več novih ljudskih šol in nekaj se jih je pomnožilo z razredi. Za I. 1870. ee je nadjati, da se bode napravilu in popravilo še več šol. Kar pa zadeva red pri šolskem obiskovanji, žalibog, je bilo v pretečenem letu več želeti. Število šolskih otrok se je zmanjšalo, nanies(o, da bi se bilo povikšaln. Te zapreke naj se ndpravljajo. Tckoce leto bode se, kakor se vidi, po nklcpu deželnega zbora, vRlanovila postava o šolsk. nadzorstvu; vcndar naj bode že, kakor koli, nkrajno in krajno šolsko nadzorslvo ne bode nikakor einelo zaueniarjati svojih dolžnosti. Iz naznanil sem razvidel, da se večina duhovsčine in učiteljev kerščanskega nauka rada vdaja novim šolskim naredbam. Nadjarn se (edaj, da se zanaprej o tem ne bode godilo kaj, kar bi bilo postavi nasprotno". — Svetli cesar so z naj vikšim sklepom 11. dec. preteč. 1. ministra za bogočastje in nauk pooblastili, da sme zaslužene podučitelje častno imenovati ,,učite]je*, in nadučitclje Bravna(elje"; poglavitnim učiteljem v pripravnicah pa naj se jim dovoljuje pridevnik ,,profesor", «e dalje, ako so ga že popred imeli. Dunajska ^Volksschule" piavi: MEin I.absal fiir alle Titel8uch(igena ! — ,,Imenik Ijudskib učiteljev na Kranjskem* smo poslali vsem udom uč. dr.; prodaja pa ga diuštvo in Giontini po 30 kr.