STAVBNO TKIVO V LUCI SPREMEMB
Built tissue in the light of changes
UDK 72.04	■■■
COBISS 1.01 izvirni znanstveni članek prejeto 30.9.2004
izvleček
Detajl ali podrobnost doloèa strukturo zgradbe in zlasti njenega ovoja. Sodobne smeri razvoja arhitekture so posledica novih materialov in postopkov, ki ustvarjajo preprièanje, da je "vse mogoèe", obenem pa se pojavljajo nove omejitve, ki narekujejo skromnost, varènost in previdnost z mislijo na prihodnost. V èlanku je poudarek na nekaterih izrazitejših vidikih, ki zaznamujejo razumevanje detajla in gradbene tehnologije sploh v zadnjih nekaj desetletjih.
abstract
The detail or particularity determines the building's structure and especially its coat. Contemporary directions in architectural development are a consequence of new materials and procedures and facilitate the belief that "everything is possible". Simultaneously new limitations are emerging, which demand modesty, economising and caution when thinking about the future. The article emphasises on certain more visible aspects, which are marking the understanding ofdetails and building technology in general during several past decades.
ključne besede:
detajl, arhitekturni jezik, tehnologija, trajnost, spremembe
key words:
detail, architectural language, technology, durability, changes
V	drugi polovici 20. stoletja so se na področju gradbene tehnologije zgodile velike spremembe. Povezanost vzrokov in posledic je pri tem tako očitna, daje težko izpostaviti posamezne pojave kot odločujoče ali opaznejše. Vendar je mogoče zaokrožiti tri kompleksna področja, ki osvetljujejo vprašanje detajla v arhitekturi danes injutri:
-	novi trendi v arhitekturi,
-	pojav novih materialov in postopkov,
-	razvoj gradbene fizike pod vplivom energetskih kriz in
ekološke zavesti.
Novi trendi so očitni predvsem v tezi, da gre za konec klasične arhitekture, da je tipologija zgradb razpadla ali postala irelevantna (tudi zato, ker oblika ne sledi več nujno vsebini) in da je "vse mogoče", panaj gre za vplive globalizacije, mode ali zgolj kapitala.
Novi, večinoma trajnejši materiali so dejansko naredili možno in smiselno tisto, o čemer so sanjali pionirji Moderne: ravna streha, velika stekla, kovinski profili... Kar nekaj zgradb, ki spadajo v antologijo moderne arhitekture je doživelo v zadnjem času temeljito prenovo ravno v tem smislu (Rietveld, Schindler, Wright, itd). Visoka tehnologija in specializacija sta odpravili arhitekta, kije oblikoval vse "od žlice do urbanizma". Velik delež industrijsko izdelanih stavbnih elementov se dobi po katalogu, računalniško vodeni procesi pa omogočajo tudi racionalno serijo unikatov.
V	nekaj zadnjih desetletjih seje arhitektov razmislek o fasadi nekako obrnil od pogleda k prerezu, od proporcioniranja k dimenzioniranju slojev. Energetske krize in zavest o končnosti virov so vzpodbudile razvoj gradbene fizike kot razmeroma samostojnega strokovnega področja. Novi izolacijski materiali so narekovali tudi nove poglede na arhitekturo stavbnega plašča, ki ni več obremenjen s funkcijo nosilnosti, zato pa bolj z vlogo zaščitne površine z vrsto novih problemov v zvezi s tesnenjem,
prezračevanjem in sončno zaščito.
Geneza arhitekturnih členov ali arhitekturnega jezika
Klasična - rimska ali renesančna - fasada s tripartitno vertikalno členitvijo, s tektonskimi principi izraženimi v razporeditvi podpor (stebrov, pilastrov), preklad (arhitravov, vencev, obokov), polnil in odprtin ustvarja nek hierarhični red. Ta vlada v strukturi celote in detajlih (členih) in v proporcijah (lepota), govori v jeziku, ki ga ne razumemo (več) dobesedno, govori o tem, kako je zgradba narejena po natančnih pravilih (izročilu), kako potekajo sile teže. Ista zgradba brez členov bi bila "navadna" hiša, zidovje z odprtinami, knjiga s praznimi listi. Fasada je avtorsko delo le v smislu izjemno kvalitetne uporabe že več kot tisoč let starih sestavin.
Slika 1: Alberti, Palazzo Canzelleria.
Vladimir Brezar STAVBNO TKIVO V LUČI SPREMEMB
V 2. polovici 20. stoletja, ko je zavest o pomenu javnega prostora in konteksta dokonèno prišla v zavest stroke (potem ko je moderna zašla v slepo ulico), zgradba ne govori veè lastne avtonomne zgodbe, ampak se "pogovarja" z okolico, se odziva nanjo, jo upošteva in zrcali. Najpogosteje to postane metoda pri "prizidkih". Venturi na dodatek National Gallery v Londonu nalepi pilastre s starega poslopja. Enako naredi Ravnikar pri ljubljanski Narodni galeriji. Stirling gre v Harvardu še naprej: novi del galerije Fogg ima štiri razliène fasade, ker vsaka stoji nasproti drugaène sosede. Èe je Alberti sestavil arhitekturne èlene nanaèin, kije bil obièajen stoletja, je Stirling sestavil znane sestavine na neprièakovan in doslej neznan naèin.
atrakcija, lahko tudi spremenljiva (barve, refleksi, projekcije, hologrami). Alsopov College of Art v Torontu je samo en novejši primer takih fotogeniènih objektov, ki so tarèe objektivov (arhitekturnih) turistov. Kaj fasada ni veè to, kar je bila? Ali paè. Semper sempervirens?
Slika 2: Fogg Extension, Harvard (J. Stirling).
V najnovejšem èasu "ne-hiš", blobov in podobnega se arhitekturni objekt spremeni v "objet trouv". Ta ima lastna pravila, se ne dela, da bi bil zgradba, je bolj "nekaj" (thing), oblikovano arbitrarno ali morda utilitarno. Z materiali, strukturo in barvo uèinkuje šokantno, agresivno, a ima nezgrešljivo identiteto in zato (vsaj trenutni) uspeh. Èe steklena fasada še najde alibi v dejstvu, da reflektira okolico in nebo, pa ploèevinasti, plastièni, mrežasti, stekleni, pa tudi betonski unikati živijo svoje lastno življenje. Tudi ti "govorijo"v nekem nam nerazumljivem jeziku - ali vsaj v jeziku, ki ne uporablja veè klasiènih arhitekturnih èlenov. Pa vendar tudi kitajšèine ne razumemo, èeprav je jezik ... Vèasih pomaga verbalna pomoè; vsaka dobra slika ali zgradba imata za seboj neko zgodbo, naj jo pripoveduje avtor ali kritik.
Slika 4: College of Art, Toronto (W. Alsop).
Transparentnost in kontinuirnost stavbne lupine
Zaèetni zagon Moderne je promoviral veè svetlobe, velika okna kot odgovor na zatohle nezdrave bivalne razmere v urbanih okoljih 19. stoletja. Pragmatiène posledice naèela svetlo = moderno so bila èim veèja okna, èim tanjši profili (tudi kovinski), fiksne zasteklitve. Razvoj vodi do obešene fasade, ki je še vedno mreža profilov in stikov s klasiènimi detajli (pripira, odkap). Spirala ponudbe in povpraševanja vzpodbudi razvoj izdelave novih stekel in tesnil ter padec cen. Steklo dobi tudi konkurente v akrilnih in ogljikovih polimerih.
Transparentnost lupine ni veè vprašanje. Kontinuiteta (monolitnost) pa ostaja nedosegljiv sen. Velikih površin ni mogoèe izdelati brez stikov med sestavnimi deli. Tako ostane nujni arhitekturni izraz fuga, stik, naj bo prazen ali zaprt s tesnilom (lepilom). Kontinuiteta se doseže s trikom: z enotno stavbno površino brez loèevanja stene in strehe, z enotnim materialom ali z dodatki, ki ustvarijo iluzijo neprekinjene površine.
Slika 3: Art Museum, Graz (Cook, Fournier).
Ornament se prodaja
Od Loosovega vzklika je minilo že skoraj sto let. Med tem je Moderna ornament nadomestila z novo estetiko površin, volumnov, konzol in z "industrijsko" miselnostjo. Ta se zaène z oblikami kot posledico industrijskega naèina izdelave, konèa pa se z zgradbami, ki so podobne strojem.
Ko gravitacija in z njo tektonski principi niso veè aktualni (ampak zlahka premagljivi), se fasadni plašè osvobodi nosilne vloge. Ko pride še spoznanje, da fasada ne izraža nujno tega, kar je za njo in da kontinuirni plašè omogoèa svobodno oblikovanje in spreminjanje tlorisa, je njena naloga še vedno izrazito arhitekturna: je polje komunikacije, nagovora, sporoèilo navzven v javni prostor, ki ga s tem doloèa. Fasada postane fenomen,
Slika 5: ARCAM, Amsterdam (R. van Zuuk).
Detajl in terorizem
Javni prostori so v smislu nevidne vojne proti terorizmu (ter kriminalu, drogam, revšèini, brezdomcem...) ponekod že oblikovani tako, da zmanjšajo potencialno nevarnost.
Steklo je prevleèeno s filmom, odpornim na pritisk eksplozije; pod steklenimi strehami so napete (skoraj nevidne) lovilne mreže.
Proizvajalci že ponujajo SR (shard resistent) zasteklitve fasad in streh. Statistika pove, da je v urbanih okoljih 80% poškodb ob eksplozijah posledica letečih kosov stekla. Lepljeno vecslojno kaljeno steklo debeline vsaj 7 mm v pripirah vsaj 2,5 cm je v večjihjavnih zgradbah že standard.
V javnih prostorih ni več nobenih niš, špranj, vogalov in skritih praznih prostorov. Vse police in druge horizontalne površine so nagnjene tako, da ni mogoče ničesar postaviti nanje. V nekem parku v L.A. so postavili urbano opremo z diskretnimi konveksnimi oblikami, ki onemogočajo poležavanje na njih.
Nove tehnologije in materiali utegnejo nadomestiti steklo kot stavbni plašč, ki bo odporen proti pritisku ali vlomu (npr. nanogel obloga, z neverjetnimi lastnostmi: U=0,28, propustnost svetlobe 13%; napovedujejo, da bo cena v petih letih padla na sprejemljivo raven...).
Detajl in gravitacija -1.
Tradicionalno gravitacija določa smer padavin in s tem oblikovanje delov zgradbe za odvajanje vode (naklon strešin, žlebovi, napušči, odkapi, sestavljanje elementov kritine), ki so tisočletjanujna sestavina arhitekturnega ovoja.
Novi materiali, vsaj teoretično nepropustni, omogočajo, da se ti detajli opuščajo. Kritine in folije so narejene v vedno večjih dimenzijah in princip prekrivanja (luske) nadomestijo tesnilni, lepljeni stiki, ki vsaj načelno pripomorejo k pojmu neprekinjene opne.
Premik je mogoče ilustrirati z novim zornim kotom. Zgradba ni več statično telo, na katerega delujejo padavine kot medij v gibanju. Če sliko obrnemo, se zgradba - objekt giblje v mediju kot vozilo (avto, letalo) Oblikovanje in podrobnosti se pokažejo v novi luči. Lupina je vodotesna; deli, ki se odpirajo, so dobro tesnjeni (kot avtomobilska vrata), prezračevanje je urejeno z drugimi napravami. Ni več razlike med streho in fasado, ni več klasične arhitekture.
Slika 6: Zgradba in medij.
The building and the medium.
Detajl in gravitacija - 2.
Tektonski princip zlaganja lesa, opeke in kamna v zgradbo je obvladoval arhitekturo do 20. stoletja. Vzporedno je narekoval tudi percepcijo arhitekture. Potek sil (prenos teže), ki sledi zakonom gravitacije, se je dalo "prebrati" v slojih, stenah, stebrih, slopih, prekladah ... Za izjemne (herojske) dosežke v arhitekturi veljajo predvsem velike razpetine (npr. Panteon) ali višine (gotska katedrala).
Z novimi materiali (beton, jeklo) se prav razpetina in višina eksponentno povečata, tako rekoč sprostita. Wrightovim betonskim konzolam niso verjeli, Eifflov stolp je razburil strokovno javnost. Laiki nove statike ne razumejo več, je ne preberejo. Nouvelov napušč v Luzernuje stalna tarča fotografov. Kompleksne zgradbe Gehrija ali Zahe Hadid lebdijo v zraku. Nikjer ni videti, kako se sile teže prenašajo na tla. Ni več stene, stropa, strehe, okna - vse je ena sama zamotana geometrija mas in površin, ki se ne ravna po zakonih gravitacije, ampak zgolj kreativnemu vzgibu.
Imitacija ni zločin
Imitacija kot termin navadno nosi s seboj pejorativni predznak. V določenem obdobju 20. stoletja je stroka odločno odklanjala vse vrste imitacij: imitacije kamna v ometu, parketa v PVC oblogi, kamna v keramičnih ploščicah, furnirja v ultrapasu,
Tehnološki razvoj je tak odnos spremenil. Imitacija ni več "cenena", ampak visokotehnološki dosežek izjemnih kvalitet. PVC so danes običajni nadomestek lesenega opaža na standardni ameriški hiši. Steklobeton je množično uporabljan material za rekonstrukcije in novogradnje, okenske police iz umetnih mas so boljše od kamnitih ali pločevinastih. Plečniku nihče ne zameri, da je delal iz umetnega kamna namesto pravega. Pri tem se znova potrjuje teza o razvoju arhitekture ob prehodu iz enega materiala v drugega (le^ kamen, kame^jeklo, kame^ beton, ali po Semperju: pletiv^zid, nato celo kame^les).
Slika 8: Imitacija klasičnih členov v moderni tehnologiji.
Imitations of classical joists in modern technology.
Slika 7: Poenotenje stavbne lupine.
Unifying the building's shell.
Slika 9: Prehod iz enega materiala v drugega je pogostoma vzpodbuda za
razvoj arhitekture.
Transition from one material to another is often an incentive for architectural development.
Vladimir Brezar STAVBNO TKIVO V LUČI SPREMEMB
Semantični paradoks
Za klasièno (tektonsko) fasado je znaèilno, da so v površino zidu vmesèene odprtine (okna, vrata). To so mesta, kjer je mogoè prehod svetlobe, zraka, pogledov, predmetov in ljudi. Vrata so "luknja", kjer se gre noter. V sodobni transparentni fasadi ni veè okna kot odprtine. Edini polni, netransparentni del stavbnega ovoja so vhodna vrata - že zato, da se loèijo od ostalega, da se vendar ve, kje je vhod. Zgodi pa se tudi, da so vrata namenoma skrita v enotni fasadni površini (npr. požarni izhod) brez vidnih nasadil in kljuk.
Slika 10: "Prazne" odprtine v masivnem zidu.
"Empty" openings in a massive wall.
Nizkoenergetska hiša in razmerje bruto - neto
Od èasa, ko je zadostovala zunanja stena iz 38 cm opeke pa do danes, ko zahteve po èim boljši energetski bilanci zgradbe narekujejo izjemno debelino toplotne izolacije, je poteklo kakih petdeset let. V tem navidez kratkem èasu se je v stroki dejansko zgodil takšen premik, da ga povpreèen projektant težko dojame. Še najbolj je to oèitno v bežnem pogledu na naèrt (risbo) zgradbe, kjer se razlika med debelino nosilnih sten ter fasadnih ovojev le poèasi veèa. Standardna debelina opeènega zidu se spreminja v enako debel sloj toplotne izolacije, temu pa je dodati še vsaj obojestranski zašèitni sloj ali nosilni del stene... Enoslojnih fasad ni veè. Toplotna izolacija je naèeloma mehka, nenosilna in neodporna, zato je samo aplikacija s poljubno (potrebno) debelino. Ob tem je dana tudi možnost idealnega kontinuirnega ovoja brez toplotnih mostov. Prerez sodobne nizkoenergetske hiše je nenavaden, debeline sten in stropov ali streh so nesorazmerno velike v primerjavi z dosedanjo prakso. Kriterij o racionalnosti zasnove zgradbe na podlagi razmerja med bruto in neto površino je v tem primeru v nasprotju s kriterijem o toplotnih izgubah.
Slika 11: "PoLni" vhod v transparentni fasadi.
"Full" entrance in a transparent facade.
Trajnostni paradoks
Sodobni materiali v arhitekturi so veèinoma visokokvalitetni in odporni tako, da so nekatere stare težave takorekoè odpravljene: splošna korozija, rjavenje, odpadanje barve, pušèanje vode, kondenzacija v delih stavbe, delovanje lesa itd. Nerjaveèe kovine, ploèevine, obloge iz umetnih mas in kompozitov, betoni z nerjaveèo in nekovinsko armaturo, steklo, kovinske in metalizirane tkanine - se lahko èistijo, zahtevajo minimalno vzdrževanje, imajo dolgo življenjsko dobo, so lahki in zamenljivi.
Vendar: steklo ni odporno na resne (namerne) mehanske udarce. Stiki iz umetnih gum in drugih polimerov niso enako trajni kot elementi, ki jih tesnijo. Tudi sodobni materiali so podvrženi toplotnim raztezkom in eroziji v daljšem èasu (tudi najboljši beton). Materiali se utrudijo na neprièakovanih mestih. Lahkost in zamenljivost imata tudi slabo stran: z izvijaèem v žepu lahko vsakdo odnese kamnito plošèo s Cankarjevega doma ali vdre v stanovanje z montažnimi vhodnimi vrati.
Slika 12: Debelina stavbnega plašča se nesorazmerno veča z zahtevo po varèevanju z energijo.
The thickness of the building's shell is un-proportionately growing with demands for energy saving.
Zgodbase nadaljuje
Našteti pojavi ne zajemajo vsega kar se dogaja, še manj pa kar se bo zgodilo. Še nikoli niso stroke izven arhitekture oziroma stavbarstva sploh (fizika, kemija, vesoljska tehnika, nanotehnologija, elektronika, računalniški programi...) prinašale tako hitro toliko novega, uporabnega v zgradbah. Tako se arhitektura v hitenju za novostmi dnevno spreminja - podobno modi - a vendar gre le za interpretacijo razumevanja in uporabe večnih naravnih zakonov.
Viri in literatura
Brezar, V., 1987: Detajl kot element arhitektonskega jezika, FAGG (podipl.
študij), Ljubljana. Dennison,J., 2004: FightingTerrorby Design, AJ 3/04.
Hwattum, M., 2004: Gottfried Semper and The Problem of Historicism,
Cambridge UP. Jones, P.B., 2004: Alien Encounter, Ar 4/04. Ramsay, Sleeper, 1991: Traditional Details, Wiley & Sons, New York. Toš. I., 1995: Detajl in celota, FA (podipl. študij), Ljubljana. Whitehead, T., 2004: Top Table, AJ 25/04.
prof dr Vladimir Brezar Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo vladimir. brezar@arh.uni-lj.si