MED TEORIJO IN PRAKSO Delo z nadarjenimi učenci: Vizija ali iluzija? Karmen Bizjak Merzel, prof. slov. in ital. na OŠ Danile Kumar, Ljubljana Vzgojno-izobraževalno okolje mora biti za otroke zanimivo. To je tudi najprimernejši pros- tor za razpravo o izobraževanju nadarjenih otrok. Z zagotavljanjem primernih dejavnosti in sodelovanjem odraslih bi morali otroci dobiti priložnost, da odkrijejo, kaj jih zanima. Šolsko okolje jih mora ves čas spodbujati, da se podajo na pot raziskovanja svojih zmožnosti. Učiti se morajo, kako razvijati medsebojne odnose z drugimi (odraslimi in otroki), kako delati skupaj z drugimi. Dobiti pa morajo tudi možnost, da tvegajo. Ves čas morajo dobivati dovolj zahtevne in spodbudne učne izkušnje. Članek obravnava primer dela z nadarjenimi učenci skozi de- setletje in z vizijo, da usposobimo nadarjene učence ne le zase, temveč tudi za druge. 1 Uvod celostno zaposlijo ter učencem omogočajo razi- Nadarjeni učenci so zelo heterogena skupina, saj skovalno ter sodelovalno učenje, hkrati pa tudi re- so nadarjeni na različnih področjih in imajo različ- ševanje avtentičnih problemov. ne učne, vzgojne, socialne in osebnostne potrebe. Za kakovostno izvedbo vzgojno-izobraževalnega Učitelj se mora zavedati, kako pomembno je, da dela morajo učitelji znati prepoznati in upoštevati učenju namenimo dovolj časa, da poteka v prije- različne potrebe svojih učencev in jim prilagajati tnem delovnem vzdušju, ki spodbuja krepitev in pouk tako, da bodo svoje potenciale čim bolje raz- razvoj učenčevih notranje motivacijskih struktur vili. Naloga učiteljev pri delu z nadarjenimi učenci (interesov, ciljev, vrednot, atribucij ter samopodo- je, da pouk v šoli diferencirajo in individualizirajo be), ter da navaja k samouravnavanju učenja, ki ter tako z ustreznimi organizacijskimi in didak- pomembno oziroma po nekaterih avtorjih celo tično izvedbenimi načini upoštevajo individualne odločilno pogojuje izjemne dosežke. razlike med učenci. Cilj vsega tega prizadevanja je čim bolj kakovosten pouk in kakovostno ter trajno 3 K načrtovani skrbi in vodenju nadarjenih znanje učencev. učencev O svojem desetletnem delu z nadarjenimi učen- Žal znanja o delu z nadarjenimi učenci učitelji ne ci (približno 300 učencev) z veseljem zapišem, dobijo na fakulteti in se tako z njim srečajo šele, kako me je poleg rednega pedagoškega dela po- ko pred njimi stojijo nadarjeni učenci. Učitelj mora učevanja slovenščine in italijanščine v zadnji triadi zelo hitro stopiti na neznano področje, se usposa- navduševalo in gradilo še drugače, v različne smeri. bljati in stalno izpopolnjevati na različnih področjih Nadarjeni otroci zagotovo potrebujejo bogat, vse- ter pridobivati nova didaktična znanja ter znanja binsko in metodično raznolik program učenja in s širšega pedagoškega in psihološkega področja. poučevanja. Učitelj mora skozi spoznavanje učen- Samo kakovostno izobražen učitelj se zaveda po- cev vedeti, kakšne izzive in okolje jim ustvariti za mena spodbudnega učnega okolja za spodbuja- razvijanje njihovih potencialov, predvsem pa mora nje razvoja nadarjenih učencev. Le tak učitelj bo biti učitelj odprt, širok za vseživljenjsko učenje, štu- znal takšno okolje načrtovati, organizirati in tudi dij ter lastni strokovni razvoj. vzpostaviti. Velika potreba vsakega učitelja, ki dela z nadarje- 2 Vodenje ter skrb za nadarjene učence nimi, je, da bi tudi v Sloveniji pripravili drugosto- Učitelj, kateremu sta dodeljeni skrb ter vodenje za penjski študijski program za delo z nadarjenimi nadarjene učence, mora biti najprej sam radove- učenci in/ali program rednega izpopolnjevanja, den, širok v znanju, odprt za lastno učenje, moti- ki bi bil namenjen predvsem koordinatorjem za viran in informiran. Znati mora dobro načrtovati delo z nadarjenimi učenci v šoli. Samo kakovosten priložnosti, naloge in nuditi veliko podporo za ka- učitelj se zaveda pomena spodbudnega učnega kovostno učenje v psihološko varnem in spodbu- okolja za razvoj nadarjenih učencev in zna takšno dnem šolskem okolju ter tudi izven. Poleg usvaja- okolje tudi organizirati, ga spodbujati, vanj vnašati nja temeljnih učnih spretnosti in znanj mora znati prave izzive. zagotavljati dovolj učnih izzivov, ki bodo za nadar- jene učence razvojno primerni, smiselni in vredni Žal za takšen kader v Sloveniji izobraževanja ni, naporov. Mednje sodijo učne vsebine, povezane z lahko pa bi se zgledovali po nekaterih tujih drža- življenjem učencev, ter metode in oblike dela, ki vah (Univerza v Nijmegenu, Nizozemska; Univerza 32 Didakta v Kremsu, Avstrija) in ustvarili svoj model za delo z Temeljno vodilo pri načrtovanju poučevanja in nadarjenimi. Tako pa je vsak učitelj, ki dela z nadar- učenja nadarjenih učencev so njihove učne in jenimi učenci, prepuščen lastni notranji motivaciji, tudi druge značilnosti, saj se te v procesu po- svojemu modelu dela in vodenja, lastni ambiciji za učevanja in učenja odražajo na svojstven način in razvijanje nadarjenosti mladih. Kako zelo bi potre- odločujoče vplivajo na proces učenja in učne do- bovali sistemsko rešitev za delo z nadarjenimi! sežke. Učne značilnosti, kot so zmožnost sklepa- nja, hitrost usvajanja znanja, logično, divergen- 4 Eden od modelov za vodenje mladih tno, kritično mišljenje, kreativnost, radovednost, Moji začetki dela z mladimi nadarjenimi učenci so visoka raven aspiracij, kreacij itd., so podlaga za bili takšni, kakršni so začetki vsakega učitelja: ko- načrtovanje skupnega vzgojno-izobraževalne- raki v neznano okolje, kateremu želiš dati največ ga dela oz. letnega učnega načrta za nadarjene svojega znanja, vedenja, širine, spodbudnih izzivov. učence in tudi personaliziranega dela, ki je la- Zagotovo pa je dobro, da je učitelj pri delu z na- sten le posameznemu nadarjenemu učencu in darjenimi sam najbolje motiviran in si iskreno želi ustreza njegovim zmožnostim, aspiracijam, in- sodelovati. Učitelj, ki mu le dodelijo to delo, ne da teresu, tempu in drugim značilnostim. Pri obli- bi ga vprašali oz. se z njim pogovorili, kako se do- kovanju teh opredelimo, pri katerih vsebinah bo življa pri takšnem poučevanju, zagotovo ne zmore učenec razširil in poglobil znanje, kateri didak- daljšega časovnega intervala za delo z nadarjenimi tični pristopi, oblike dela in načini učenja bodo mladimi. prevladujoči, katere ravni znanja naj bi/bo uče- nec dosegel … Sama sem načrtovala svoje delo z mladimi po trile- tju. Vedela sem, da bo prvo triletje namenjeno spo- 5 Skupni del vzgojno-izobraževalnega dela oz. znavanju mladih nadarjenih, lastnemu študiju za letni učni načrt za nadarjene učence delo z mladimi, učenju prepoznavanja potreb na- Fokus prvih treh let pomoči oz. podpore na- darjenih. Tako kot pred desetimi leti pa tudi danes darjenim učencem je bil zagotovo namenjen menim, da le motivirani in radovedni učitelj lahko spoznavanju in čim pogostejšemu srečevanju dobro opravlja vlogo mentorja oz. koordinatorja za z njimi. V učnem načrtu sem zasnovala, da se z delo z nadarjenimi učenci. njimi srečam vsak teden ali vsaj dvakrat na me- sec z raznovrstnimi dejavnostmi oz. aktivnostmi. V prvem triletju sem svoje delo zasnovala v letni Ključno pri tem je bilo zagotovo čim bolj pogo- delovni pripravi z vrsto aktivnostmi in obogatitve- sto srečevanje, da bi učenca spoznala in mu lažje nimi dejavnostmi. Sledila sem nekaterim načelom: nudila, razvijala individualno pestro učno okolje. učenje mora biti v središču poučevanja, upošte- vanje individualnih razlik med učenci (predvsem Četudi slovenske osnovne šole sledijo tradicio- glede predznanja), aktivno ustvarjanje novega nalnemu pristopu zaporedja: a) prepoznavanje znanja, razvijanje odgovornosti učencev za učenje, nadarjenih b) zagotavljanje možnosti c) izzivi d) upoštevanje motivacijskih in čustvenih dejavnikov podpora, sem ves čas tiho in aktivno podpirala učenja, optimalna obremenitev vseh učencev z pristop M. Sutherland v naslednjem zaporedju: učenjem, kooperativne in sodelovalne oblike uče- a) zagotavljanje možnosti b) prepoznavanje na- nja, medpredmetnost, nadpredmetnost in pove- darjenih c) izzivi d) podpora. zanost z neformalnim učenjem. Učitelji naj bi bili usposobljeni prepoznati široko Ziegler (2014) ugotavlja, da je ustrezno učno paleto zmožnosti, ki jih učenci pokažejo skozi ra- okolje za učenca poleg njega samega, ki je tudi znolike dejavnosti v pestrem učnem okolju. Tako del tega okolja oz. je z njim v nenehni interakci- se vrsta in kontekst dejavnosti, v katerih lahko ji, najpomembnejši »učni kapital« za njegov op- učenci pokažejo višje oblike mišljenja, zelo razširi timalni razvoj. Prej omenjenim načelom sem se in ne ostane predvsem na matematičnih in jezi- ves čas prilagajala, saj so mi bili odzivi učencev kovnih nalogah, ki navadno prevladujejo pri tra- zelo pomembni. Podporo za nadarjene učence dicionalnem ugotavljanju nadarjenosti. Vemo, namenjamo učencem znotraj rednega pouka da se nadarjeni otroci povečini radi in hitro učijo, (v naravnih skupinah) z notranjo ali koncentrič- natančno opazujejo, so analitični, mišljenje je di- no diferenciacijo (O'Brien in Guiney 2001; Visser vergentno, logično, imajo dober spomin, veliko 1993), kasneje pa podporo vse bolj stopnjujemo in interesov, so visoko motivirani, aktivni, pozor- kombiniramo z različnimi oblikami in modeli zu- ni, vztrajni, ustvarjalni, sposobni vodenja, imajo naj rednih oddelkov (doseganje temeljnega zna- smisel za organizacijo, prej ali hitreje rešujejo nja in bistvenih spretnosti za vse učence, omogo- probleme, bolj učinkovito pomnijo, hitreje usvo- čanje znanja in spretnosti za večino učencev, za jijo abstraktno raven mišljenja, bolj učinkovito nadarjene pa tudi razširjeno in prilagojeno znanje povezujejo znanje z različnih področij (transfer) in spretnosti). ter imajo prefinjen smisel za humor. 33 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Opremljeni z znanjem o vseh zgoraj opisanih zna- najboljšo božično zgodbo ter fotografski natečaj za čilnostih nadarjenih učencev učitelji vstopamo v najboljši utrinek iz narave. V tem zahtevnem času šolski prostor z dobro načrtovanim poukom, ki naj so imeli Radovedneži tudi stike preko šolskih kle- ponudi bogato učno okolje. Znati moramo prepo- petalnic ter tudi redno improvizacijsko gledališko znati nadarjene učence ter zanje pouk diferencirati, igro, za katero smo spoznali, da se lahko celo od- individualizirati ali jih vključiti v drugi vlogi, npr. kot vija tudi preko spleta in da se ob njej učenci lahko »učitelja« pri pouku, vodjo debate, organizatorja raz- sprostijo. stave, moderatorja itd. Vse to je ključno za napredek nadarjenih. Skoraj vedno pa lahko zahtevnost pou- Ob ponovni vrnitvi v »normalni« šolski čas smo ka dvignemo na takšno raven, da se bo tudi nadar- program Radovedneži nadaljevali tako, da je Te- jen učenec z veliko predznanja naučil kaj novega. ams-učilnica za Radovedneže ostala (tu še sedaj objavljamo redna obvestila, povabila, predloge …), Prvo triletje mojega dela z nadarjenimi učenci je sicer pa se družimo spet tako, kot vsem najbolje bilo zame kot koordinatorko zelo pomembno. ustreza – v živo. Sledimo okvirnemu obogatitve- Ključni cilj je bil spoznavanje in redno srečevanje z nemu programu z obogatitvenimi dejavnostmi, njimi. Srečevali smo se na knjižnih čajankah, ogle- tj. večkrat mesečno srečevanje v različnih oblikah: dih razstav, obiskih v Dom starejših občanov Be- tekmovanja, medvrstniška druženja in pomoč, pri- žigrad, pri peki piškotov, pri sodelovanju na šolski prave na praznovanje različnih obletnic, pogovori dobrodelni prireditvi Pomoč sošolcu, ob športnih ob knjigah, obiski kulturnih in drugih prireditev, dogodkih, dnevu preživetja v naravi … obiski starejših občanov ter ob koncu skupno za- ključno srečanje tistih učencev, ki so bili najbolj Drugo triletje je prineslo nove izkušnje in zame dejavni med Radovedneži. To srečanje je vedno tudi nadgradnjo védenja o delu z nadarjenimi. zaključni izlet, ki ponudi ustvarjalno novost, izziv in Učence sem tako kot tudi prejšnja tri leta na začet- ga vsako leto Radovedneži komaj čakajo. Največ- ku šolskega leta povabila na uvodno srečanje, kjer krat tudi v tem zaključnem izletu učenci podajo smo se predstavili in kjer sem jim predstavila načrt svoje predloge za naslednje radovedno leto. našega delovanja. Nadarjene mlade sem povabi- la k soustvarjanju tega načrta z njihovimi predlogi Delo z nadarjenimi učenci je pestro, pisano. Kaže in izboljšavami. Na podlagi preteklih izkušenj sem se v številnih obogatitvenih programih v obogati- ugotovila, da moram v naslednjem triletju krepiti tvenih dejavnostih: pozitivno samopodobo, razvijati socialne spretno- sti in veščine, jih več vključevati v okolje, spodbu- a) IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI jati povezovanje z drugimi učenci, razvijati osebno - filmska/gledališka šola odgovornost ter povečati občutek smiselnosti in - glasbeni, plesni idr. ciljne naravnanosti. Te cilje sem dosegala z aktiv- - tabori (raziskovalni, umetniški, plesni, likovni idr.) nostmi medvrstniške pomoči, pogostejšimi obiski - filozofija za otroke starejših občanov ter redno improvizacijsko gleda- liško igro (impro liga). Ob koncu drugega triletja b) TEČAJI sem z velikim zadovoljstvom odkrila, da so nadar- - strojepisja jeni učenci zadovoljni z našim načinom dela ter da - debatnih tehnik čutijo močno potrebo po vsem ponujenem. - javnega nastopanja - računalniškega programiranja, robotike Cilj tretjega triletja pa je bil utrditi smer dela ter - improvizacijskega gledališča v to pritegniti večje število učiteljev oz. v to vpeti - modelarstva prav vsakega učitelja na naši šoli. Skupaj s pomoč- - mediacije, reševanja konfliktov nico ravnateljice sva si zadali cilj, da bi nadarjeni - tečaji/programi za razvijanje podjetnosti učenci, ki smo jih od samega začetka poimenovali Radovedneži (gre za zelo odprto skupino, v katero c) OBOGATITVENE DEJAVNOSTI ne vstopajo le nadarjeni učenci, temveč vsi, ki so radovedni in ki želijo napredovati in razvijati raz- OBISKI IN OGLEDI lična področja), postali platforma za celotno šolo. - vodeni ogledi galerij, opernih, gledaliških, ple- To vizijo je sicer prekinil »korona čas«, ki je bil za snih, filmskih, glasbenih predstav, koncertov, šolsko okolje huda in popolnoma nova izkušnja. festivalov Poleg rednih Teamsovih ekip smo oblikovali tudi - obisk institucij in podjetij Teamsovo skupino Radovedneži, kjer smo si iz- menjevali mnenja, izzive, razmišljanja. V tem času DELAVNICE, KONFERENCE, POSVETI so se odlično in tudi zelo številčno močno obnesli - udeležba na predavanjih trije natečaji: pesniški natečaj o »korona času« (ka- - udeležba na strokovnih in znanstvenih konfe- sneje smo izdali tudi pesniško zbirko), natečaj za rencah 34 Didakta NASTOPI IN PRIREDITVE stjo.«. Ta cilj je težak za učence, saj živimo v druž- - nastopanje na dogodkih na šoli in v krajevni bi, ki je zelo individualizirana in daje signale, da skupnosti: prireditve, okrogle mize, razstave skupnost ni tako pomembna, kot je pomemben posameznik. Ravno medvrstniška pomoč, media- DRUGE DEJAVNOSTI cija, sodelovanje na dobrodelnih prireditvah in tudi - humanitarne dejavnosti (prostovoljstvo, solidar- srečevanje s starostniki krepijo ne le dobrodelnost, nostne akcije, pomoč vrstnikom pri učenju, so- temveč tudi skupnost, ki naj bi postajala bolj soču- delovanje na vsakoletni akciji Pomoč sošolcu) tna, občutljiva in odzivna. - pogovori z uveljavljenimi avtorji, izumitelji, razi- skovalci 6 Personalizirani del za nadarjenega učenca - priprava prispevkov za medije (šolski radio, šolski Ko sem razmišljala o personaliziranem delu vsake- časopis) ga nadarjenega učenca, delu, ki ustreza njegovim zmožnostim, interesu, aspiracijam itd., sem zasno- Cilj zadnjega triletja programa za nadarjene je za- vala dnevnik Radovednež. Zamisel je podobna gotovo vodil h geslu »Ko raziskujem, se učim zase, otrokovemu listovniku, ki bi ga moral imeti vsak lahko to podelim tudi z drugim, drugimi, s skupno- otrok do vstopa v šolo. Radovedneži so za dobrodelno prireditev Pomoč sošolcu pripravili izdelek Spomin s slovenski- mi literati. 35 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Dnevnik Radovednež dobi vsak učenec, sedaj pa ga imajo učenci tudi spletno. V njem imajo naj- različnejše rubrike, ki pokrivajo likovno, literarno, umetnostno, zgodovinsko, naravoslovno in špor- tno področje. Učenci ga med letom izpolnjuje- jo, vanj pišejo ter se orientirajo po nalogah, ki so obvezne za udeležbo na zaključnem izletu. Poleg dnevnika smo v Teams učilnici Radovedneži po- stavili tudi različne rubrike, v katere lahko nadar- jeni učenci vstopajo in rešujejo raznolike naloge. Letos so te rubrike: Splošno, Bralnica, Glas učen- ca, Kam naprej, Kotiček za sproščanje, Kulturnica, Raziskovalnica, Šport, Ti in jaz, Ustvarjalnica, Vese- la šola, Glasbeni kotiček. Na teh kanalih učitelji objavljajo zanimivosti, zna- nje, izzive, možnosti za razvoj tistih, ki seveda to želijo. Tako naši učenci dobijo delček možnosti, za katero se že desetletja zavzemamo, žal pa sis- temsko precej neuspešno. Celotna šolska vertika- la potrebuje temeljit razmislek o bolj kakovostni šoli, saj je šolski sistem rigiden in se prepočasi od- ziva na velike spremembe ter generacije mladih, ki so zelo drugačne od preteklih. Mladi pa si želijo pri pouku več raziskovanja, več prakse, gozdnih učilnic, trajnostno naravnanih ur in izkustvenega učenja. Prav bi bilo, da bi podporo nadarjenim za- stavili širše, ne pa da ima vsaka šola svoj program glede nadarjenih učencev. 7 Za konec Delo z nadarjenimi učenci je posebno delo. Je vir nenehnega čudenja, je pot raziskovanja, radove- dnosti, vir izkustvenega in ustvarjalnega učenja. Nadarjeni učenci nas nenehno presenečajo z do- jemanjem, z duhovitostjo, s čudenjem, z ljubezni- jo do učenja, s sposobnostjo, da vpijajo znanje, z ljubeznijo do življenja – dragocenega življenja. Za delo z nadarjenimi učenci bom vedno hvaležna, saj je učenje vzajemno, spoznanj in izkušenj pa je veliko. Vse to, da bi postali bolj človeška družba. Viri in literatura Bizjak Merzel, Karmen (2016): Kaj vidijo učiteljeve oči? V: Vzgoja, letnik 18, številka 70, str. 18–19. Bizjak Merzel, Karmen (2019): Tesnoba in nadarjeni učenci. V: Zbornik 3. Mednarodnega znanstveno – strokovnega simpozija Nadarjeni -- nadarjeni v prihodnosti 2019 (str. 62–67). Ruše: OŠ Janka Glazerja Ruše. O'Brien, T. in Guney, D. (2001): Differentiation in teaching and le- arning: Principles and practices. London: Bloomsbury. Juriševič, Mojca (2014): Spodbudno učno okolje. Ljubljana: Pe- dagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti (CRSN). Sutherland, Margaret (2015): Nadarjeni v zgodnjem otroštvu. Lju- bljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Center za razi- Voščilnica Radovednežev za oskrbovance skovanje in spodbujanje nadarjenosti (CRSN). Doma starejših občanov Ziegler, A. (2014): Learning capital and educational capital as the basic resources for the development of G/T students. Erlan- gen: Friedrich-Alexander-Universität. 36 Didakta