346
Politični pregled.
Državni zbor. — Parlamentarna komisija desnice se je sešla ta teden in se začela pogajati z vlado glede bodočega postopanja. Vladi je pred vsem na tem, da se snide državni zbor, da voli člane delegacije, da odobri budgetni provizorij in da potrdi provizorno podaljšanje pogodbe z Ogrsko, zato bo vlada skušala, dogovoriti se s parlamentarno večino samo glede načina, kako udusiti nemško obukcijo, vsa druga vprašanja pa bo skušala odložiti ad calendas graecas — ako v to privoli desnica. Državni zbor se snide že tekom meseca septembra. Ako bi Nemci nadaljevali z obstrukcijo in in bi ne bilo možno jih ukrotiti, hoče vlada poslansko zbornico razpustiti in razpisati nove volitve, pri katerih se utegne obstrukcijonistom jako slabo goditi, v tem pa vladati s pomočjo cesarskih naredb.
Rekonstrukcija ministerstva — Z ozirom na obstoječo krizo se je raznesla govorica, da se zgode v mi-nisterstvu razne premembe, zlasti da odstopijo nemškim liberalcem naklonjeni ministri Grleispach, Grantsch, Grlanz in Gruttenberg ter da pridejo na njih mesta parlamentarni večini naklonjeni možje. Ta govorica se dementuje. Grleispach odstopi gotovo, a šele kadar bo vpeljan novi civilnopravdni red; za tisti čas mu je tudi reservirana služba višjesodnega predsednika na Dunaji. Grantsch se je močno premenil in lahko je mogoče, da se vzdrži. Guttenberg postane domobranski minister mesto Welsersheimba, kateri pojde v pokoj, Glanz pa odleti. To se pa še ne zgodi zdaj, nego šele pozneje. Koj sedaj se utegne zgoditi samo to, da postane princ Schwarzenberg ali dr. Herold češki minister.
Notranjepolitični položaj. — Nameravana sprava mej Cehi in Nemci se je torej ponesrečila, vlada je morala odpovedati spravne konference, ker so jih Nemci niso hoteli udeležiti in zdaj si ves svet beli glavo z vprašanjem: kaj se zgodi? Vse kaže, da se to ne zgodi, kar zahteva logika dejstve. Jedino logično bi bilo, da se grof Badeni oklene parlamentarne večine in da ž njeno pomočjo poskusi udušiti obstrukcijo Grof Badeni misli tudi to storiti, ako ga bode večina brezpogojno podpirala in ne bo zahtevala, naj vodi drž. upravo po načelih desnice, Ako se to zgodi, bilo bi to kaj slabo zlasti za Slovence, kajti z ozirom na velikanski upliv, kateri imajo Nemci, je popolnoma gotovo, da ne dobimo ni inrvice, čim se Badeniju posreči, spraviti pod streho pogodbo z Ogersko. Badeni se je ta teden posvetoval z načelniki desnice, pri tej priliki se še ni pokazalo, v koliko hoče ugoditi zahtevom desnice glede narodne ravnopravnosti in avtonomije. Pričakovati je, da bo znala slovenska državnozborska delegacija varovati koristi slovenskega naroda in da se ne bo zadovoljila s samimi obljubami, katerih smo Slovenci že do grla siti.
„Osservatore Triestino", — uradni list, tržaškega nemestništva, je priobčil te dni članek, v katerem je priporočal klubu italijanskih drž. poslancev, naj posredujejo mej vlado in mej nemškimi obstrukcijonisti, češ, s tem dobe v drž. zboru mogočen upliv. Z italijanskega stališča ni to napačna misel. Lahi so sicer najbrutainejši živelj v državi, najnestrpnejši element, a ko bi se jim posredovanje posrečilo, bi si pridobili veliko veljavo. Toda Nemci se bore malo menijo za kopico laških poslancev in zato je tudi vzdih tržaškega uradnega lista prouzročil samo veselost.
Katoliški shod v Kraljevem Gradci. — Tudi na Češkem se je nekaj let sem začeto močno radikalnokatoliško gibanje. Doslej še nima dosti upliva, ali katoliški shoi v Kraljevem Gradci priča, da gibanje raste. Takozvane „liberalneu stranke se boje. da bode to na škodo narodnostni ideji mej Čehi.
Hrvatski sabor. — Madjaronska brezobzirnost je v hrvatskem saboru slavila velik triumf Udarila je v obraz resnici in poteptala pravico, razveljavila je namreč volitev šestih opo-ziciionalcev, samo izvolitve dr. Derenčina se ni upala razveljaviti, da si je to nameravala v dokaz, da Škot Strossmaver v Djakovu nema nič upliva. Zdaj se vrši v saboru adresna razprava Opozicija je predložila svoj posebni načrt, kateri obsega 25 dobro podprtih točk, v katerih so obrazložene pritožbe proti sedanjemu sistemu in formulovane zahteve združene opozicije, katerih najpomembnejša je pač zahteva naj se pri-klopijo Hrvatski Dalmacija, Bosna in slovenske dežele. V debato o adresi so doslej posegli že razni govorniki, a najvažnejši je m^nda govor barona Pavla Raucha. Baron Rauch stoji na stališči nagode, torej na madjaronskem stališči, toda sistem sedanjega bana obsoja kar najostreje Rauchov govor je obudil veliko senzacijo in splošno se sodi, da postane Rauch naslednik sedanjega bana
—   Mejnarodni shod za varstvo delavcev v Cii-rihu, kateri zboruje zdaj že drugi teden in katerega s^ udeležujejo zastopniki vseh socijalnim premembam naklonjenih strank skoro iz vseh držav, obuja mnosjo pozornosti. Sklepi tega shoda se seveda ne bodo dali vsi izvršiti, ker segajo predaleč in so bili storjeni br<-z obzira na položaj podjetnikov, jedino le po željah delavcev, vender je dobro, da se je o stvari razpravljalo, zlasti ker je mej storjenimi sklepi tudi mnogo tacih, ki se dado lahko uveljaviti, katerih uresničenje je odvisno samo od dobre volje.
Grško-turški mir se še vedno ni dosegel in možno je celo, da se naposled izjalovijo vsa dolgotrajna posvetovanja. Anghška se upira zahtevi, naj bi ostala turška vojska toliko časa v Tesaliji, da Grška plača vojne troške, in naj se uvede kontrola grških financ, svoj odpor pa podpira z grožnjo, da izstopi iz koncerta evropskih velesil, ako se store rečeni sklepi. Zdaj je Angleška nasvetovala, naj velesile, Rusija, Francija in Angleška prevzamejo garancijo za posojilo, katero naj najame Grška, da plača vojne troške, zajedno pa naj imajo kontrolo grških financ za toliko časa, da so vsi grški dolgovi plačani. Morda se doseže na ta način naposled vender le sporazumljenje.
v
Španska — Novi ministerski predsednik general Azcar-raga je oaločen konservativec in hoče špansko politiko voditi po načelih svojega prednika, umorjenega Canovaša. Na srečo to Španski ne bo, kajti konservativna politika je spravila Špansko v sedanje brezupni položaj, iz katerega se država ne reši, ako ne da svoji politiki nove smeri. Uspehi konservativne politike se vidijo povsod Na Španskem samem propada vse Kuba je v nevarnosti, bati se je celo vojne z Zjedinjenimi državami, povrh pa tudi na Filipinah ni možno udušiti revolucije. Ako propade Španska, ako se razcepi na več manjših držav ne bo škoda zanjo, sicer pa se to še ne zgodi tako hitro, sistem mora popolnoma bankerotirati, šele potem se Kaj zgodi.
—   Ustanek v Indiji. Angleži niso imeli sreče v boji proti rodu Afridov, kateri je ustal proti angleškem gospodstvu. Afridi so Angleže na raznih mestih pobili in to je seveda pripomoglo, da se ustanek razširja. Vzlic temu ni misliti, da pride do kake večje revolucije, katera bi bila Angleški nevarna. Angleška ima dovolj moči. da uduši vsak ustanek v Indiji. Revolucija v tej deželi bi prej mogla biti nevarna samo in jedino v slučaju mejnarodnih komplikacij.
347