m Čude se zapazijo Liliputancf, da Guliver vleče vse sovražno brodovje za sabo. v Čudovita zgodba. Poslovenil Vinko Bregar. Založil JANEZ GIONTINI. /fffu * iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir= =IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllll l lll / XVix' >ix’ >Jx' 'xj,x' Vjx‘ Vix’ Vjx' jjč V,j.x'V,{x' VpC Vjx' V|x' Vjx‘ V|x' VfX' Drugo poglavje. Ujet. Solnce je stalo druzega dne že visoko proti zapadu in obsevalo še zmiraj razbur¬ jeno morje, ki se je počasi začelo gladiti, ko se je zbudil Samuel Guliver. Hoče ustati, toda groza, ni mogel! Čutil je, da ga drži na vseh koncih zemlja k sebi. .Celo posa¬ mezni lasje so bili kot pribiti. Na stotine niti je bilo čezenj kot mreža pripetih, ki so mu ovirali sleharni gibljaj. Se premišljuje o čudnem svojem položaju, ki mu je bil popolno¬ ma nerazumljiv, ko čuti, da se giblje nekaj živega od nog sem proti glavi. Pride mu do 13 trebuha in se previdno splazi črez bok na prsi. Guliver obrne oči navzdol, da bi spoznal, kaj nek more biti, kar se mu deloma tudi posreči. Kar pa je ugledal, osupnilo ga je strašenski. Majhno človeče, s čevlji in ostro¬ gami, v roki lok in pušice ter meč na strani postavilo se je na telovnikov gumb in se srčno oziralo na vse strani. Imenovano bitje je bilo kakega pol čevlja visoko, prelepe rasti in lepo vojaški ga je bilo videti. Črne brke so mu stale na levo in desno zasu¬ kane prav po vojaški navadi in od časa do časa zasuknil si je konce med prsti ter se ozrl okrog, kakor bi hotel reči: „Kdo je tak junak, kakor sem jaz!“. Predno še mine Guliverja prva osup- nenost, čuti že znova nekaj živega pri svo¬ jih nogah. Nastalo je cepetanje brez pri¬ mere ! In glej ! Kačih petdeset osebic pri¬ koraka od njegovih nog proti vodniku sem, vsi dobro oroženi, nekateri z tulci in loki, drugi s sulicami in helebardami. Ubogemu zdravniku je bilo odveč cepetanja in pla¬ zenja, posebno, ko so se majhni vojaki za¬ čeli razvrščavati na njegovih prsih. Potegne toraj globoko sape ter zakašlja tako strašno, kolikor le more. Huj, kako so se razpršili majhni ju¬ naki. Planili so drug črez drugega po ve¬ likanovih straneh navzdol, da bi čim prej dosegli zemljo. Nekateri so si zlomili vrate, kakor je zvedel Guliver pozneje, drugi roke in noge, in od daleč je nastal čuden šum in hrum, katerega si Guliver ni mogel raz¬ tolmačiti, ker ni mogel ganiti z glavo. Jetnik si je sicer prizadeval, da se oprosti in pretrga vezi; klici strahu so do¬ neli okrog, pa se zopet polegli, ker trudil se je zastonj; d&, končno so splazili v novo nekateri predrzneži na njega nazaj, j eden je zlezel celo na višje stališče tik njegove glave, da mu je mogel pregledati celo lice. Kako se je začudil majhni možic videti divje obra¬ čajoče se oči jetnikove, ko ga je dosegla tudi njegova sapa ter mu odnesla klobuk raz glavo, ker Guliver je bil že od truda ves ohropel. Prestrašen in začuden oh jednem vzdigne roke kvišku ter tako naznani svo¬ jim bratom, da vidi čudovite reči. 15 Črez nekaj časa osrči se majhni zopet zacepeta jezno z nogo in zakliče: „Hekinak degul!“ „Hekinak degul! Hekinak degul!“ zglasi se h kratu od vseh strani na tisoče grl. Ta krik je bil Guliverju nestrpen. Stresel je z vso močjo kole, na katere so bili njegovi lasje pripeti, in glej, nekaj se jih je izpulilo iz zemlje, tako, da je vsaj mogel malo obrniti glavo na stran. Zagleda na tisoče majhnih osebic krog sebe, ki no¬ bena ni bila višja od pol čevlja. Opazivši, da se je rešil spon, jamejo vsi strahu kri¬ čati; majhni junak pa, ki se je predrznil priti mu do lica, padel je na zemljo in plan- tal proti množici, ki ga je sprejela z glas¬ nimi vskliki začudenja. Guliver se trudi še naprej, da se osvo¬ bodi spon. Pa vsemu njegovemu silnemu in zastonjskemu kretanju se je zaničevalno po¬ smehovalo majhno ljudstvo. Zadnjič zasliši jetnik poseben šum, obrne glavo in vidi, da jih prihaja po cele polke, ki ga obkolijo v lepem redu. 16 Nakrat zakriči tenek, čist glasek: ,,Tolgo ponak!“ in Guliver čuti ob enem na rokah skelečo bol. Cela četa mu je bila spro¬ žila pušice v te dele telesa, s katerimi je največ gibal, da se oprosti. Pušice niso bile večje od šivanke, a prodrle so mu kožo. Vsakokrat, ko se je zganil, sprožili so mu drzni vojaki celo meglo pušic, dk, sled¬ njič so se celo predrznili priti prav blizo, da bi ga zbadali se sulicami. Na srečo je imel Gluliver irhaste hlače, in majhni vojaki so se trudili zastonj, da bi je predrli. Z močnim mikanjem si je jetnik levo roko oprostil, in to je držal sedaj v bran proti vršečim pušicam črez svoje lice, sicer pa je ostal popolnoma miren. Tolika voljnost in potrpežljivost omeči majhno ljudstvo. Neha napadati in obstre¬ ljevati ga, in zdelo se je, kakor da se po¬ svetujejo, kaj storiti. Nakrat zasliši še vedno mirno ležeči Guliver, da se prevažajo voziči. Zopet drugi šum se mu dozdeva jednak onemu žaganja in tesanja, slednjič zapazi, da zbijajo tik nje- 17 go v e glave oder. Do krova so vodile lest¬ vice. Ko je bilo vse gotovo, zlazi odlično opravljen gospodič gori. Imel je v roki pismo in vsa njegova noša in vedenje kazalo je, da mora biti imenitna glava. Prikloni se jetniku, razpečati pismo in začne dolg in odločen govor. v Čeprav Guli ver ne razume nobene be¬ sedice, zdi se mu vender po naglašanju in znamenjih z rokami, da mu žuga s sovraž¬ nim in s hudim povračilom, če bi se obna¬ šal nepokorno ali surovo, nasproti pa mu obeta svobodo in dobro postrežbo, če se skaže poslušnega in ponižnega. Na govornikov klic: ,,Langro dehul san!“ odvežejo jetniku več vrvi kot nit debelili, tako, * da je mogel gibati z desnico. Guliver porabi to priliko in pokaže „Hurgu“, kakor se je imenoval govornik večkrat sam, na usta in želodec, da je gladen. Grofic ga takoj razume in zapove, da se pripeljajo jedila. Prišlo je v kratkem na stotine majhnih ljudi, da krmijo orjaškega velikana. 2 Nekateri so prinesli kuhane svinjske gnati, drugi velike pečenke, ki pa v očeh Guliverjevih niso bile večje od vrabeevili perutnic; drugi so prinašali hlebe kruha, nič večjih, kakor srednja svinčenka — s kratka, vsi so hiteli, da skažejo tujcu svojo dobro¬ hotnost. Prislonili so na njega več lestvic, po katerih so mu prinašali jed ter si začudeni priklicavali, da kaj jednacega ne živi več na celem svetu, da namreč tujec po tri hlebe kruha nakrat požre in da mu tudi štiri do pet gnjati ni preveč. Krmljenje je trpelo blizo pol ure, ko Guliver pokaže, da ga zdaj tudi žeja. V kratkem se pripelje veliki voz z dve¬ ma velikima sodoma. Na stotine človečkov ju zvali in zvleče z vrvmi na Guliverja, potem ju odmaše, tako da mu voda teče v usta. Se le, ko sprazni oba lagviča, čuti naš ranocelnik, da si je potolažil žejo. Ko pa potem prazno posodo, kakor nalašč razposajen, zaluči visoko v zrak, da je padla v zraku vrteča se na tla ter se 19 razdrobila, zaženejo vsi viharno vriskanje po vseh straneh. „Hekinak degul! Hekinak degul!“ glasilo se je iz tisoč majhnih grl, in pač nad deset minut je vršelo hrupno veselje med množico. 2 * y XV4.x , V|W4.Wix‘Vix'Vix , Vix'>|V^C>iWix‘>|Wix , V|x , ViW|x , V|xX Tretje poglavje. Pot v glavno mesto. Hipoma se poleže razburjenost ljudstva, nastane čudna tihota, in iz zbrane množice, prikorači imeniten gospodič, kateremu se vsi spoštljivo ognejo. Kakor je zvedel Gruliver pozneje, bil je kraljev poslanec, iz stolnega mesta, oddaljenega kake tri milje. Njegovo Veličastvo je slišalo o čudnem orjaku, ki ga je telebilo morje na njegovo zemljo, in bilo je torej radovedno, kako in kaj je ž njim, zato je dalo odposlati svojega dvornika, naj poizveduje o tujčevi naravi. Brez strahu je zlazil majhni junak na velikanovo truplo, postavil se mu na> prsi, 21 razgrnil zvitek pisem, na katerih je visel pečat v znamenje, da prihaja poslanec v kraljevem imeni. Ko je pokazal to potrdilo jetniku, začel je na dolgo in široko govoriti. Guli ver se je čudil, s kako odločnostjo in spretnostjo je izvršil majhni svojo nalogo, kakor tudi, kako dostojno in olikano se je obnašal. V tem ko je poslanec Njegovega veli¬ častva govoril, vladala je krog in krog naj¬ večja tihota, tako da se je slišal na široko dvornikov govor. Kakor je zvedel Guliver, govoril je proti koncu o želji svojega kralja, ki je hotel dati jetnika pripeljati v glavno mesto, da bi si ga ondu v miru mogel ogledati; kajti bilo hi za čast mogočnega vladarja nedostojno, da bi pred vsem zbranim ljud¬ stvom radovedno kakor ono samo, ogledaval in otipaval velikana. Ko dvornik umolkne, dopove mu Gu¬ liver z znamenji, naj ga da rešiti nestrp¬ nih spon. Minister ga razume takoj, a od¬ kima mu zanikavno. Sedaj pokaže jetnik na 22 svoje krvave roke, in zapazi takoj usmiljen Hargov pogled. Ta zakliče svojemu spremstvu neke be¬ sede, in hitro pribite z majhnimi posodi¬ cami in škatljami ter namažejo ranjene jet¬ nikove ude z oljem in dišečim mazilom. Guliver čuti že prvi hip, da mu zginja skeleča bolest, polasti se ga dobrodejna ugodnost in v kratkem zaspi prav trdno. Na kraljevo povelje nastopi sedaj nad petsto tesarjev s svojim orodjem in kakih petnajsto konjičev, po štiri palce visokih, privleče na dvojnem vozu leseni zaboj, ki je meril sedem čevljev dolgosti in štiri ši- rokosti. Bil je zbit liki rakev, a bil je le jeden čevelj visok. Z umetnimi vzdigali dvignejo zaboj raz vozove ter ga polože tik spečega Guliverja. Sedaj pa se še le prične glavni opravek. Morali so dvigniti velikana v zaboj in tega na dvojni voz, kar za ljudi le pol čevlja velike, ni bilo kar si bodi. Pa možici na otoku so bili kar spretni in strokovni stro- jedelci. Na lesene odre pripnejo valjarje, črez katere napeljejo kot nit debele vrvi ter ž 23 njimi privežejo na koncih truplo velikanovo. Na stotine vrvi je držalo v kratkem veli¬ kana, in na znamenje glavnega inženirja potegne za-nje nad devetsto najmočnejših mož. Strojedelci so preračunili vse prav na tanko, ker Gruliverjevo telo se je dvignilo počasi od zemlje, viselo je za trenutek nad zabojem, v kateri so ga previdno spustili. Vse to so ranocelniku dopovedali po¬ zneje, ko seje priučil liliputanskemu jeziku; za omenjenega težavnega podjetja pa je ostal popolnoma nezaveden vsled omam- ljivega zdravila, ki so mu ga bili pomešali v vodo. Ko je bil tudi zaboj srečno dvignen na vozova, potegnilo je petnajststo konj. Hej, kako je pokalo v kolesih, kako so se pačili zali konjiči, kako so pokali biči in upili vozniki svoj : Hi, hi! Počasi se je pomikal sprevod naprej, vsake četrt ure so morali upreči čile konje, in naposled jih je zasačila noč, ko še glav¬ nega mesta niti od daleč videli niso. Vojaški poveljnik je dal ustaviti in je ukazal, da ostane štiritisoč mož za velikanovo stražo. Polovica 24 je imela držati goreče baklje kvišku, druga polovica pa je imela proti velikanu obrniti orožje, da bi ne mogel pobegniti. Guliver pa je spal vso božjo noč; prebudil se je še le drugega jutra, ko je sprevod šel naprej. Stolno mesto dosežejo še pred poldnem; pričakovala jih je ogromna množica ljudi. Le z veliko težavo in muko se pripeljejo skozi mestna vrata notri, pa tudi v mestu ni bilo lahko po ozkih ulicah voziti naprej. K sreči je bilo mesto zidano v podobi zvezde, tako da se ni bilo treba nobenega vogla ogibati. Sredi lepe in vsled palač bogate stolice je stal star, velik tempelj, največji v celi kraljevini. Že več let ga niso rabili, ker se je baje v njem dogodil strašanski umor, kateri ga je oskrunil. Imenovano božjo hišo je na¬ menil kralj tujcu za stanovanje. Ne brez težave so dvignili Guliverja z vozov in ga zvlekli skozi štiri čevlje visoka in dva čevlja široka vrata notri v tempelj. 25 Tukaj ga pričakuje nekaj stotin ko¬ vačev z železnimi lanci (verigami), s kate¬ rimi mu prevežejo roke in noge in konce pri¬ kujejo na tla. Ko ga tako spravijo v varnost, odve¬ žejo vse vrvi, in Guliver se lahko zravna po konci. Kako se pa zavzame majhno ljud¬ stvo, ko vidi tujca v njegovi celi velikosti, ko zapazijo, da mu je celo največje poslopje v celi kraljevini premajhno. Morali so tem¬ pelj razkriti, če niso hoteli, da bi Guliver z glavo ne zadel ob strop, ali da bi celo ne porušil celega poslopja. Jetnik je poskusil najprej, da si ogleda vso okolico, kje da nek je. Videl je nešte- vilne palačice pod seboj ter zapazil, da so bila vsa okna natlačena ljudstva. Sicer so pa bili trgi, ulice in ostale naprave kakor v kakem drugem evropskem mestu, samo s to razliko, da je bilo v prestolnem liliputan¬ skem mestu vse čedneje, okusneje in po po¬ stavah lepote stvorjeno. Zadi za mestnimi zidovi je ugledal Gu¬ liver dobro obdelano okolico. Krasne njive so mejile na bujne travnike in zelene goz- 26 diče. Pa najvišja drevesa cenil je le kakih sedem čevljev visoka. Ko je bil še zamaknen v krasno okolico ter je premišljeval svoj čuden položaj, premikal se je ličen sprevod ljudi od kraljevega gradu sem. Bilje deželni gospodar s svojo soprogo in hčerkami; imel je še drugo mnogobrojno in sijajno spremstvo. Knez je bil za dobro glavo višji mimo vseli drugih, nosil je zlato čelado s pahljajočo pernico na njej. Njegova obleka je bila priprosta in brez nakita, tako tudi njegove soproge, ki pa se je odlikovala po veliki lepoti in prikupljivem vedenju. Imela je zlat z demanti okrašen šapelj v temnili svojih laseh, kateri so v dveh kitah segali skoraj do zemlje. Kdo more popisati začudenje celega dvorjanstva, ko zagledajo velikana v tem- pelju. Vskliki začudenja, bledi obrazi, strah in trepet ter omedlevice dvornih gospic, ozna¬ čili so dovoljno, kako je velikan Gmliver dirnol svoje obiskovalce. Kralj sam ostane resnega in mirnega lica. Dopustil je celo tujcu, da ga je vzel v roko ter ga dvignil, toda hitro je izdrl meč, da bi se proti mo- 27 goči krutosti mogel braniti, kraljica pa je zavpila strahu, ker mislila je, da bo se nje¬ nemu preljubemu možu kaj hudega pripetilo. Crez nekaj časa je Guliver postavil kralja zopet previdno na zemljo; kralja je tolika uljudnost in dobrosrčnost tako ganila, da je zapovedal takoj pripeljati deset vozov naj¬ boljših jedil za velikana, naročil^ je tudi najboljšega vina: zapovedal je tudi stražam, naj branijo velikana pred napadi in dra¬ ženjem mestnih pobalinov. Bil je pa za to tudi že skrajni čas, ker jedva so dvorniki ostavili tempelj, že je primrgolelo ljudstva, katero je začelo Guli- verja dražiti, zapazivši, da se ne more gibati. Nekaj jih je lučalo kamenje, drugi so streljali pušice proti njemu, in zopet drugi so ga že hoteli z sulicami in noži napasti, ko mu straža priskoči ter kakih šest draž- ljivcev vjame in je izroči velikanu. Ta je prime v roko in je vzdigne proti ustom ter zazija, kakor bi je hotel žive požreti. Hu, kako so cepetali majhni hudodelniki strahu, kako so vrešali in pro¬ sili milosti. 28 v Crez nekaj časa, ko so že zadosti strahu in groze pretrpeli, postavi je Gnliver zopet na tla in se smeje na ves glas, posebno ko vidi, kako hitro so se izgubili. Tolika dobrohot¬ nost in plemenitost silnega velikana napolni ves majhni narod s hvaležnostjo proti Gluli- verju; odslej ga ni hodil nihče več dražit, da, še celo skrbeli so zanj — postavili in j zvezali so namreč spretno kakih stopetdeset S postelj skupaj v jedno ležišče tako, da mu ni več trebalo ležati na mrzlem, trdem ka¬ menju. Četrto poglavje. Posvetovanje liliputanskih ministrov. Crez nekaj časa skliče kralj vse svoje odličnjake in uradnike, da bi v družbi teh svetovalcev svoje krone preudaril, kaj mu je glede jetnika storiti, kako mu je čuvati splošno blagostanje svoje dežele. Vladar sedi zamišljen na prestolu, prevlečenim z rudečim žametom, s krono na glavi, krog njega pa so se posedli velikaši in Hurgi liliputanski tiho šepetaje o čudni prigodbi. Nakrat zamahne kralj z roko in takoj nastane splošna tihota. „Vi vsi veste, knezi moji,“ ogovori jih, „da je zašel v mojo deželo možak, katerega 30 velikost preseza vse, kar se je jednacega pisalo v pravljicah o velikanih in strašilih. Ta orjak, Hekinak degul po imenu, je na srečo takega srca, da ga ne morem imenovati hudomušnega, marveč dobrosrčnega. Da vam dokažem, dragi moji, pleme¬ nitost velikana Hekinaka, dal sem poklicati tudi generala, ki je bil na straži, on naj poroča ob vedenju orjakovem. Častnik opiše sedaj ganljivo dobrosrč¬ nost velikanovo; naznani, kako smešno jo je zaigral svojim dražljivemu, a ne žabi tudi opomniti, koliko gromado jedi je použil. Zadnja opomba je ne malo vznemirila grofiča zakladnega ministra. Omenjenec toraj hitro prosi za besedo in opiše v dolgem, jasnem govoru, v katerem natančno doka¬ zuje s številkami, da državna blagajni ca pri takem požeruhu ne more dolgo več ostati polna ter da mora obiskati lakota celo deželo. v „Ze dobro,“ de kralj, ,,toda, če pomi¬ slimo, da je letošnja žetev bila bogata in da so vse naše založnice polne žita, pač ne bo treba tolike skrbi. Kakor vidim, želi pa tudi 31 govoriti naš vojni minister; naj toraj tudi on naznani svoje misli.“ Tako imenovani, trdna, vojaška osebica, vzdigne se in dokaže v daljšem govoru, da je sposoben braniti državo, in to tudi proti Hekinaku. Naznani, da je že zapovedal pe¬ hoti in konjiči, naj se vežbajo blizu velikana, tako, da se vsa vojska navadi na orjaka, da se toraj v tem oziru ni treba bati, tudi da je zgotovil že celi vojni načrt proti ime¬ novanemu, če bi mu kdaj prišlo na misel, od¬ povedati se podložnosti. Grlasna polivala zadoni govorniku za njegovo brigo, in sedaj predloži drug Hurgo, naj bi se ne pečali toliko z velikanom ter naj bi ga obsodili na smrt že glede varč¬ nosti in javnega miru. Temu se je protivil minister zdravstvene policije z veliko odločnostjo, rekoč: „Ce pade Hekinak, kdo naj ga zagrebe? Vsi delavci našega kraljestva bi ne mogli v teku jed- nega meseca izgrebsti takega prepada, ki bi bil sposoben za grob velikanu, ki je pač največji med vsemi ljudmi na celem svetu. Ta jama bi morala biti vsaj četrt ure glo- 32 boka, če hočemo, da segnije truplo v redu in brez škode za zdravje nas drugih. Se predno bi bila jama gotova, okužilo bi gnjilo truplo s svojim duhom zrak cele kraljevine in bi provzročilo bolezni med ljudmi in ži¬ vino. Ne, jaz se upiram vsled svoje službe umoritvi tega tujca!“ Kralj se nasmehne radi vročega govora svojega ministra za splošno blagostanje, po¬ tem pa spregovori: ,,Hvala vam, ljubi prijatelj, da izvršu¬ jete svojo službo tako vestno. Tudi jaz se izrekam proti tujčevi smrti, že zato, da ne oskrunim gostoljubnosti naše dežele in tudi, ker se je orjak dosedaj vedno dobrodušno in uljudno vedel.“ Ko kralj umolkne, javi se drugi k be¬ sedi : Bil je nek Hurgo, ošaben in ohol grofič. ,,Slavna gospoda!“ ogovori jih. ,,Dovo¬ lite mi, da Vam navedem nekoliko potez velikanove neotesanosti, katere bodo doka¬ zale, kako prostaško je olikan. Moj brat, ki je poročnik v telesni straži kraljevi, bil je v službi ter je zlazil na velikana opa- zovaje, če se ne godi kaj posebnega. Ko 33 preiskuje po velikanu, pride tudi do veli¬ kanskih nosnic. Pogleda noter, in ker misli, dp, je znabiti kdo notri skrit, zbode z pie- čem noter. Kaj stori sedaj strašilo ? Zaso- piha tako močno, da je mojega brata v ve¬ likem krogu vrglo na zemljo, zlomil si je desno nogo in morali so ga v nosilnici spra¬ viti domu. Jeli to vedenje proti kakemu Hurgu, proti častniku telesne straže, kateri je še povrh v službi?“ Govorilo se je še mnogo proti in za tujca, končno pa se pri glasovanju skaže, da naj se s Hekinakom poskusi, in še le, če bi zahtevala to splošna lakota, naj se obsodi na smrt. Za sedaj so sklenili, da mo¬ rajo vse vasi celega kraljestva odrajtovati živež za velikana. Vsako selo je moralo na teden izročiti pet volov, šest koz in veliko kruha in vina. Velikanu so še odločili šesto hlapcev in nebrojne rokodelce, ki so imeli skrbeti za njegovo opravo. Kralj sam pa je imeno¬ val šest profesorjev svojega vseučilišča za ' učitelje, ki so imeli Hekinaka podučevati v deželnem jeziku in slovstvu ter ga sezna- 3 34 niti s šegami in občevanjem liliputanskim. Ko so bili vsi navedeni sklepi končani, raz¬ pusti kralj svoje velikaše in se odpoti, da z nova obišče velikana. Ko vstopi kralj v jetnikovo stanovanje, prinese mu stražni častnik zapisnik vseh reči, katere so bili našli pri G-uliverju. Kralj skrbno pregleda vse stvari, da si še jedenkrat prečitati zapisnik. Polkovnik, ker to častno stopnjo je imel. stražni glavar, mu čita nastopno: ,,Pri preiskovanju velikana smo našli v njegovem desnem žepu v suknji veliko, štirioglato platno, s katerim bi se lahko po¬ grnila cela soba, menda njegovo ruto, zra¬ ven pa tudi veliko srebrno skrinjo s pre- gibljivim pokrovom. Ko skrinjo s silo od¬ premo, najdemo notri rujavi prah. Dva iz¬ med nas zlazita v njo ter pregrebeta ime¬ novani prah, ki pa je imel sila močen duh, da smo morali vsi kihati, onadva pa smo izvlekli omedlela ven. Velikan si je deval tisto zemljo v nos. Zapahnili smo pokrov in ko smo se oddahnili, nadaljevali smo pre¬ iskavo. 35 V levem telovnikovem žepu smo našli velike okrogle plošče iz srebra s čudnimi podobami. Izvlekli smo je le s težavo; jed- nemu delavcu je padla taka plošča na nogo ter mu jo je ranila tako, da smo ga mo¬ rali odvesti v bolnico. Splazili smo k levemu telovnikovemu žepu, kjer smo našli čudovit stroj, ki je bil sličen polni luni. V krogu so bile pisane številke, nad katerimi sta se obračala dva jeklena droga, jeden daljši mimo drugega; notri v stroju pa je šumelo in kovalo na čuden način. Za¬ pustili smo precej sumen kraj, boječ se, da ne pride ven ona žival, ki je ropotala notri v stroju. Zapazili smo pozneje, da je bil • stroj pripet z mogočno srebrno verigo za telovnik, in bili smo še bolj prepričani, kako mora biti hudobna v stroju živeča zver. V desnem suknjinem žepu smo našli veliko železno cev, daljšo od največjega moža; bila je prikovana na lesen ročaj, močno za¬ krivljen, ki je bil zopet s kovino nakiten. v Se drug strašen stroj smo našli v des¬ nem hlačnem žepu velikanovem, stroj, ki je 3 * / I » \ 36 bil ocl zunaj pokrit z želvino kostjo, od znotraj pa je bil na videz iz železa. Zapa¬ zili smo, da si prerezuje velikan s tem stro¬ jem jedi, in pri tej priložnosti je bil še je- denkrat daljši, kot prej. Po dolgem iskanju našli smo še tudi drugo reč, podobno velikanski ribičevi mreži, kjer je bilo shranjenih še več jednakih sre¬ brnih plošč, kakor smo jih bili že našli v desnem telovnikovem žepu. Nekatere plošče bile so tudi neizmerno lepe in iz najžlahtnejše kovine, iz zlata, tako, da lahko trdimo, da je Hekinak degul najbogatejši mož celega kraljestva. Okoli ledovja je imel privezano kožo kake velikanske kače, v njej je tičal ogro¬ men meč, devet mož dolg, zraven je imel še privezano torbo, v kateri ima črni prah in tako debele svinčene kroglje, da smo je le s težavo mogli ganiti.“ Kralj posluša poročilo do konca, potem pa se obrne k Guliverju, ki je stal blizo njega in pazno poslušal bralca, čeprav ga ni razumel, slutil je vendar o čemer je go¬ vorica. Kralj mu veli in z znamenji dopove, 37 naj rabi posamezne, pri njem 'najdene reči, da spozna njihov pomen, pred vsem pa, naj mu pokaže veliko železno cev. Guliver hiti, da ustreže tako prijaznemu kralju, izvleče svoj samokres, ker tega je bil menil kralj, nabaše ga s smodnikom, pomeri potem orožje proti nebu in ustreli. Nepopisljiv strah se polasti vseh prisotnih in tudi krog hiše stoječih Liliputancev, ko so zapazili šiniti blisk iz cevi, kateremu je sledil grom. Popadali so strahu na tla in mislili so, da se ruši nebo nad njimi. Se le črez precej časa se zavedo in strahu oddah¬ nejo. Kralju jedinemu ni bilo videti strahu na obrazu. Hladnokrvno zapove slugom, naj shranijo dobro tako nevarno orodje. Sedaj še hoče videti uro, in ko mu jo Guliver podrži pred oči, vsklikne vladar začudenja. Šum in ropot notri v uri, premikanje kazalcev, svitel okrov, vse to je neizmerno občudovalo njegovo veličastvo liliputansko. Tudi ostalo imetje jetnikovo je jako zani¬ malo majhnega vladarja, ki je bil končno zapovedal straži, da mu je znosi v grad in zaklene v trdne shrambe. =iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimini immimimiiiiimmiiiiiiiiiiiimmuiimimiiniiiiiiiinniiiimmmummiimmuimiiimiiimummiiimiiiiiii. ti I ^iiiMiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiniitii^ ^ x‘ V.Jx - V,Jx' V|v' yjx’ V|x' V|x' y}x‘ Vp*.' V|x' Vj,x' Vfx' Vjx‘ V*x‘ Vjv. 1 X Peto poglavje. Rešen. Že se je napotil kralj nazaj v svojo palačo, ko se Guliver domisli, da je morda sedaj najugodnejši trenutek, prositi vladarja, da mu olajša njegov položaj. Vrže se torej na kolena in vzdigne proseč roke kvišku. Liliputanski vladar ga razume takoj, a na- znači mu, da še mora nekaj časa potrpeti, potem naj ponovi prošnjo, sicer pa, da je z njegovim vedenjem popolnoma zadovoljen. Tedni minejo. Guliver se je naučil s po¬ močjo neutrudljivih svojih učiteljev toliko deželnemu jeziku, da se je v njem že po¬ govarjal za silo, in sedaj mu je napočila ura rešitve. 39 Nekega dne pride državni kancelar v spremstvu svojih tovarišev ministrov in mu naznani, da bo izpuščen iz ječe, če podpiše nastopno pogodbo, katero mu je prišel čitat. Po teh besedah se vsede veliki mogoč¬ nik na široko in čita z močnim, slovesnim glasom: ,,Premogočni vladar liliputanski, ki raz¬ veseljuje in tudi strahuje ves svet, katerega kraljestvo obsega nad štiri štirijaške milje in sega od jednega konca sveta do drugega, naš slavni kralj toraj, ki je mogočnejši mimo vseh ljudi, on, ki je prijazen liki spomlad in strog kot zima, on, veličastvo liliputansko, zahteva od gorskega velikana, da priseže na nastopne točke s sveto prisego, in sicer: 1. Ne sme zapustiti naše dežele brez dovoljenja. 2 . Sme hoditi samo po stranskih potih in ne sme nikdar leči na travnike ali njive. 3. Mora paziti, da s svojimi nogami ne pomandra kakega podložnika, konjev ali vozov. 4. Mora se zavezati, da bo šele vladar¬ jeve hitro prenašal, kam so namenjeni. 40 5. Je dolžan, da brani o vojskinem času državo proti vsakojakim sovražnikom. 6. Kadar bo se zidalo kako kraljevo poslopje, kot vojašnice in gradovi, mora po¬ magati rokodelcem kot podajač. 7. Za vse to bo dobil dan na dan to¬ liko jedi in pijače, kolikor se je potrebuje za nasičenje sedemnajststo in štiriindvajset mož. Kancelar še je čital navedene točke jetniku, ko pride tudi njegovo veličastvo kralj sam, da bi videl, kako bo se Guliver vedel, ko bo svoboden. .Jetnik priseže takoj na pogodbo in bil je mahoma rešen vseh spon. Sedaj se spusti Guliver na kolena, da bi se zahvalil kralju, ta pa mu veli vstati, in izreče na ljubeznjiv in dobrohoten način upanje, da se v prihodnje skaže kot zvest hlapec in koristen podložnik. Guliver porabi prvi čas svoje prostosti, da si ogleda lepo prestolno mesto Mildendo. Da bi pa ne porušil s krili svoje suknje dimnikov in hišnih streh, sleče suknjo, potem začne svoj sprehod. 41 Vse hiše, nekatere so bile tudi na pet nadstropij, bile so polne ljudi. Vsi so hoteli videti velikanskega gor¬ skega moža, ki je tako mirnega srca in tako dobre nravi. Guliver je cenil število prebivalcev nad pol milijona duš, in prepričal se je kmalu, kako bogastvo je v tej deželi, ki ie imela biti sedaj tudi njegova domovina. Glavno mesto Mildendo obzidano z zi¬ dom, dva čevlja visokim in pet palcev de¬ belim, imelo je podobo četveroogelnika. Sredi mesta je bila kraljeva vladna pa¬ lača, zavarovana z nasipi in jarki. Rado¬ veden, kako ima liliputanski kralj svoje pohištvo, obrne se proti gradu, zidanem v ličnem slogu. Vleže se na tla in pogleda skozi snažna okenca v notranjo palačo. Notri nastane na mah gibanje kakor v mravljišču: kraljiči in kraljičine so pritekli k oknom, celo kraljica sama se je vzdignila z divana ter podala tujcu roko, da jo je poljubil. Guliver pa, ganjen tolike prijaznosti in milosti, poljubil 42 je kraljici desnico tako močno, da je glasno zakričala in jo je moral prositi oproščenja. Že kakih štirinajst dni se je veselil Guliver zlate svobode ter se sprehajal na široko okolo, ko ga nekega dne, ravno ko se je hotel vleči malo k počitku, nenadoma obišče kraljev skrivni tajnik Redrezal. Gu¬ liver se nekaj prestraši, misleč, da se je morda pregrešil proti kaki točki in da ga pride menda opominjat, pa že prijazno pri- šlecevo lice ga prepriča, da ni nič hudega. ,,Prišel sem,“ ogovori ga majhni, ,,da vam želim vso srečo in čestitam k vaši pro¬ stosti ter da se malo razgovoriva. Guliver se mu zahvali za toliko prijaz¬ nost, in tajnik mu jame s čudovito odkrito¬ srčnostjo popisavati državin položaj. „Tukaj imamo dve stranki,“ reče mu skrbipolnega obraza, ,,ki se imenujeta tra- neksani in slameksani. Oni nosijo visoke, zadnji pa nizke pete. in obe stranki trdita, da je njijina noša najpripravnejša za blagor do¬ movine. Trameksanov je več mimo slamek- sanov; a zadnji se cenijo vender-le močnejši, 43 odkar se je tudi kralj odločil za nje, ker nosi visoke pete. Se neke druge zdražbe mi je opomniti,“ nadaljuje tajnik. ,,Bila je od davnih vekov v nas Liliputancih šega, 'da smo kuhana jajca začeli luščiti pri debelem koncu. Na¬ šega kralja ded, nekaj svojeglav vladar, pa je pozabivši se nekega dne odprl jajce pri rtastem koncu, potem pa še velel, naj za na¬ prej tudi vsi ostali podložniki delajo jednako. Liliputanci so pa trdoglavneži. Sledila je ustaja za ustajo in pri jedni je izgubil celo vladar svoje življenje, ker se je pre¬ grešil proti tej šegi. Se sedaj ni vse mirno, da, ravno včeraj je prišlo pismo od cesarja na Blefusku, so¬ sednem otoku, v katerem terja jako od¬ ločno od našega kralja, naj prekliče ono po¬ stavo, ki skruni naše v alkoranu popisane šege, in naj zapove, da se jajca zopet mo¬ rajo odpirati pri širokem koncu, če ne, pri¬ hrumel bo z vojsko nad deželo Liliputansko.“ ,,Ali so take postave pisane v alkoranu?“ praša Gruliver, ko utihne Redrezal. 44 ,,Nikakor ne , 44 odvrne ta, ,,tamo le stoji, da sme jesti in piti vsakteri, kakor je spo¬ dobno in najpriličneje . 44 „Dobro,“ odgovori Guliver, „vidim, da išče cesar na Blefosku priložnost za prepir v tej ničevosti. Prosim, naznanite svojemu kralju, da sem pripravljen slednjo kapljico krvi žrtovati zanj . 44 Tajnik se zahvali v kraljevem imeni in pohiti proti mestu, naznanit kralju Heki- nakove namere. OstaVi torej Guliverja in se napoti proti kraljevemu gradu, oni pa se vleže na drugo stran ter zaspi brez skrbi na bližnjo bitvo. 1 I IIIINII iHiiiiimiimmmiiiiimiimiiiimiimimitiiiiiiiitimiiiiiiiiiimiiiis :iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimliiiiiii= Šesto poglavje. Guliverjevi junaški čini. Ne daleč od Liliputa je ležal prekrasen otok Blefusko. Le morska ožina kake pol ure široka in ^na sredi okoli šest čevljev globoka, ločila je obe kraljestvi, ki sta že od pradavnih časov živeli v večnih bojih in v sovraštvu. Sedaj se pa tudi cesar blefuščanski ni menil šaliti, ampak glede na nesložnost med Liliputanci blizo ležečo deželo napasti in podjarmiti. V ta namen zbere v pristanu, ki je bil najbliže sosednemu kraljestvu, neštevilno brodovje, na katerem so po jamborih veselo plapolale zastave na nepopisljiv strah Lili- 46 putancem, ki so lahko zapazili od svojega primorja celo hosto sovražnih jadrenikov. V jutro po razgovoru s skrivnim taj¬ nikom je dospela iz Blefuska napoved voj¬ ske, in strah zaradi prihoda sovražnih ladij je bil nepopisen. • Komaj zazve Guliver o čem je govo¬ rica, že da, kralju naznaniti, da si upa on sam v menj ko dveh urah blefuščanske ladije pripeljati zaplenjene na Liliput. Glavnega mesta se polasti velika raz¬ burjenost. Mladi in stari hite na obrežje, kjer se Guliver pripravlja na bližnji boj. Spletel sije namreč iz posameznih niti vrvico, ki je bila močna za kakih sto niti, da hi mogel na nji vleči sovražno brodovje za sabo. Naposled je vse gotovo. Vrže suknjo na tla in korači v morje, ki je bilo s kraja tako plitvo, da mu je komaj pokrivalo noge. počasi pa je prihajalo globočje in naposled mu je segalo do pleč. Ko pride do sredine morske ožine, jame plavati, dela pa tako velike valove, da začno ladije v bližnjem pristanu plesati gor in dol. 47 Ko čuti zopet trda tla pod nogami, brede naprej in zapazi, kako skačejo sovražni mor¬ narji silno prestrašeni z ladij v vodo, da se rešijo čim prej na suho. Griiliver najde brodovje prazno ter se podviza, da ladjine gobce pripne za svojo vrvico, kar pa ni bilo tako lahko, ker so ga Blefuščani z bližnjega obrežja obsipavali s pušicami. Ko to delo srečno dokonča, po¬ skuša ladjice vleči za seboj, toda niso se premaknile, ker vsaka je bila močno za¬ sidrana. Torej izvleče svoj nožič, poseže ž njim pod ladjice in prereže vrvice od sider. Na ta način se mu posreči premakniti celo vrsto ladij in odbresti proti Liliputu. Takrat pa zaide na tako globino, da mu sega voda do brade in na obrežju sto¬ ječi in opazovajoči Liliputanci ga ne morejo več razločno videti. Pač pa zapazijo kakih petdeset sovražnih ladij približavati se ob¬ režju in misle, da prihajajo iz bojnih ozirov, prestrašijo se silno. „Hekinak je utonil, Blefuščani priha¬ jajo!" kriče mnogi ter se obrnejo beže proti notranjemu otoku. 48 Nakrat pa pride ogromna velikanova oseba iz valovja na svitlo, in še le sedaj zapazijo, da vleče sovražno brodovje za seboj. „Prihaja! Že je tu! u kriče drug za drugim in celo kralj sam je začel drznemu junaku kričati v pozdrav. ,,Živijo! slavni vladar liliputanski!“ vsklikne tudi Guliver in vzdigne desnico v pozdrav. Ko priveže trdno ladije, stopi po¬ nosno se klanjaje pred njegovo kraljevo ve¬ ličastvo. Ta ga z laskavimi besedami zahvali za toliko junaštvo ter ga prosi, naj mu po¬ piše, kako je reč izvedel tako srečno, kar Guliver tudi takoj stori. Ko konča svoje poročilo, zre kralj ne¬ kaj časa zamišljen pred se, potem pa izpre- govori blizo tako-le, gledaje velikega junaka s svitlimi očmi. ,,Že dolgo časa sem prevdarjal, da bi pokoril kraljestvo Blefusko in si je podvrgel. Zapovem ti toraj, da se spraviš na pot ter mi pripelješ še ostale ladje preko morja in mi podjarmiš celi ostrov! u 49 ,,Vaše veličastvo / 1 odgovori Guliver mirno a trdno, „z ravno kar opravljenim delom sem vam po mojih mislih povrnil nekaj vaših dobrih del, toda nikakor in nik¬ dar ne bodem pomagal svobodnega, žlaht¬ nega in junaškega naroda spravljati v tuj jarem. Jaz sam si štejem v čast, da sem sin velikega naroda, kateremu gre zlata svoboda na vse, in moji rojaki bi me pro¬ glasili za malopridneža, ko bi zvedeli, da sem pomagal ugonobit plemenit in hraber narod . 11 Prvokrat pogleda kralj razjarjen veli¬ kana. Državni blagajnik Flimnap je pa go¬ voril celo o hudodelstvu razžalitve vladarja in dvornik Lankon je mrmral nekaj o ne¬ hvaležnem požrešnežu. Le kraljeva sestra, lepa kraljičina Alana, zrla je z začudenjem proti blagočutnemu junaku navzgor; zdelo se je, kakor da le ona sama ve ceniti iz¬ vrstno srce in velikodušnost orjaškega gosta. Na srečo se je ravnokar približala ble- fuščanska ladija obrežju, ki je obrnila nase pozornost nevoljnega kralja. Bili so cesarjevi poslanci, ki so prišli 4 50 prosit miru, ob jednem pa so tudi želeli, kakor so sami naznanili nasproti jim hite¬ čim liliputanskim svetovalcem, da bi jih peljali tudi pred slavnega gorskega orjaka. Blefuščani niso bili večje postave mimo Liliputancev; tudi oni so bili tako gibčni in spretni pri vsakem kretanju, in zmanjkalo jim je besed zadostno zahvaliti junaške čine velikanove. Priklonijo se trikrat pred Guliverjem in njihov načelnik ga ogovori s krepkim, jasnim glasom tako-le: „Odkar stoji zemlja, ni hodil po nji nobeden, ki bi bil tako srčen in tako mo¬ čan, kakor ste vi, blagi junak. Ob jednem imamo tudi pohvaliti vaše prijateljsko in člo¬ veško srce. Prav lahko bi bili razrušili cel Blefusko, ali pa pri zaplenitvi našega bro- dovja pomandrali vse naše mornarje, toda pustili ste jih brez ovire plavati -na suho, zares redka, nenavadna blagosrčnost. Naš vladar, mogočni gospod in cesar na Blefusku, gori poželjenja videti vas in sprijazniti se z vami. On vas po nas vabi , prav uljudno, da ga obiščete in se v prija- 51 teljskem namenu bližate naši gostoljubni de¬ želi, kakor ste jo ravnokar obiskali v sov¬ ražnem ^ 1 Guliver sprva ne odgovori nič na ta odgovor;' ozre se samo na kralja liliputan¬ skega, ki mu z glavo prikima in mu tako dovoli govoriti, kar je itak moral že iz uljudnosti storiti. Se-le potem naznani Gu¬ liver, da bo ob priliki hvaležno uporabil toliko prijaznost blefuščanskega cesarja. Potem se poslovi od kralja in ministrov ter koi’ači proti svojemu tempelju, da se od¬ počije od tolikega napora. Kmalo se ga polasti trdno in močno spanje, iz katerega ga zbudi čuden, brenčeč šum v ušesih. Skoči na noge, pogleda krog sebe in spozna slednjič pri svojih nogah kraljičino Alano. Pripogne se k nji in ona mu šepetaje reče: ,,Prišla sem te svarit, kajti Flimnap, Lemjak, Lankon in Balinov so sklenili tvojo pogubo in oblegujejo tako rekoč kralja, mo¬ jega brata, naj te obsodi na smrt.“ Jeza se polasti Guliverja, ki zakriči: 4 * 52 „Naj le pridejo nad mene, bojim se jih presneto malo!“ ,,Dobro vem to sama, junaški prijatelj moj , 44 povzame Alana resna, a tudi nekaj razveseljena tolike srčnosti, ki se je kazala v tujčevih besedah. „A vender te prosim, bodi pazljiv! Brani se pretrdemu spanju, pred vsem pa ne vzemi nobene pijače v usta, predno je nisi preiskal. Ce zapaziš na dnu posode zelenkasti pesek ali usedlino, bodi preverjen, da so ti pomešali zdravila notri, katera te omamijo in te zgrudijo v trdno spanje . 14 ,,Več tisočkratno se zahvaljujem vašemu veličastvu!“ vsklikne Guliver in poljubi kraljičini roko, na kar zardeči Alana tako močno, da si potegne pajčolan črez lice ter s tem skrije svojo zadrego. „Varuj se pred vsemi drugimi Flimnapa , 44 reče mu slednjič. ,,On je tvoj smrtni sov¬ ražnik. Mojemu bratu si sicer prirasel na srce, a tudi on se da večkrat voditi po svo¬ jih svetovalcih . 44 Guliver odvrne na to: ,,Jaz sicer lju¬ bim vladarja in bi zanj šel v ogenj, toda 53 njegove želje, da naj uničim Blefusko, so tako moji vesti nasprotne, da jih nisem mogel spolniti . 44 ,,Poskusila bodem vse , 44 de Alana, da se iz nova okrepi prijateljstvo, ki je vla¬ dalo prej med mojim bratom in med teboj. Do tistega časa pa te prosim, da ne storiš nikake sile moji domovini . 14 Ko Guliver to kraljičini obeča, zapusti ona velikanov stan in odide domu v kra¬ ljevo palačo. Ranocelnik pa je stal še dolgo časa za¬ mišljen. Čudno se mu je zdelo vse obna¬ šanje kraljičino. Ona, žlahtno rojena, skrbela je toliko zarij, bila je tako v strahu za nje¬ govo osodo, kot bi bil on njeni sorodnik: tega ni mogel razumeti. Toda veselila ga je tolika sočutnost; veselilo ga je, da je v tu¬ jini našel srce, ki je skrbi polno bilo zanj. Sedmo poglavje. Tajno posvetovanje. Poslanci blefuščanskega kralja so se odpotili zopet proti domu, ker jim je lilipu¬ tanski kralj glede na to, da se Guliver ni hotel več pečati z vojno, dovolil pod lahkimi pogoji mir. Vsled tega se ve se kraljevo in njego¬ vih svetovalcev prijateljstvo do tujca ni po¬ večalo, ampak razsrdili so se tako zlo vsi nad njim, da so kratko po odhodu Blefuš- čanov sklicali v kraljevi palači tajno sejo, v kateri so se pogovarjali, kako se ima v prihodnje postopati z gorskim velikanom. Kralj otvori zborovanje in prvemu do¬ voli besedo državnemu zakladniku Flimnapu, Ta govori tako-le: 55 ,,Preteklo je skoraj šest mesecev, odkar živi Hekinak med nami; vsakteri ve, da sem predlagal že zdavnaj, naj bi to pošast umorili, ker ni mogoče, da bi tega požeruha v hranili iz kraljeve blagajnice. Zalibože me tistokrat niste slušali, in sedaj še-le, ko nam je požrl več nad milijon na jedi in pijači, še-le sedaj ste se zmislili, da bi bilo dobro odstraniti ga. To se zna, da tudi danes glasujem bolj kot kedaj, da se gorski mož vgonobi; na kak način, to je reč našega maršala Le- mijoka, on naj jo predloži. 11 Sedaj se dvigne Redrezal po konci in govori s prisrčnimi besedami za tujca. Go¬ voril je med drugim: ,,On sam je s svojim nezaslišanim či- no&£...^t* - . 2fc .xfx. .xfx. .xtx. ,*t> . .xtx.. m - - -~-ii/ hm =iiiiiiiimii!iiiimiiii!iiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiii= •+ J I vj/, \J/ vj/ .v}/. vk ,vj/. \J/. .vj/. .vir. 1 L Tj I 4' 4' ^ -r* ^ 4' -r» 'h 'h 'o i j; hm« ..iiiiiiMiMHMimiifiiinliiiiiiiiiipiiniiHiliiiuiiiiiič «5h ^£*XfX* V$x' V|x‘ V|x' V|x’ V|V VJV jji W|V V|V VJV VjV V|X’ V$V Vjx Deveto poglavje. Domohod. Potem, ko si G-uliver pripravi svoj čoln, pošlje mu še cesar petsto delavcev, ki bi mu naj naredili jadro. Ti so sešili trinajststročno blefuščansko platno skupaj in naredili primerna jadra. Spletli so tudi dvajset do trideset navadnih vrvi v jedno, ki je imela služiti za zasidra- nje čolna. Otočanski mesarji so mu še povrh pri¬ peljali mesa, sto volov, tristo ovac, tudi so mu prignali 6 živih krav in šest molznih ovac, kakor tudi potrebno seno in žito za živali. 69 S tem previden, spusti se Guliver na pot. Prej pa še stopi pred cesarja, da mu izreče svojo ljubezen in hvaležnost. Slovo je bilo jako ganljivo, ker je vla¬ dar v tem času po nekem popotniku, pri- šlem iz Liliputa zvedel, zakaj so velikana na sosednem ostrovu začeli mrzeti. Slednjič še dovoli njegovo veličastvo, da se iz cesarske blagajnice izroči tujcu petdeset mošnjic zlata in cesarjeva podoba v naravni velikosti. Cel dvor je Guliverja spremljal do pristana. Bilo je dne 24. listopada 1699. leta, ko dvigne Anglež med viharnim vriskanjem in pozdravljanjem otočanov svoje sidro, raz¬ pne jadra in odrine po širnem oceanu. Sto¬ ječ pri krmilu jim maha tudi on dolgo s klobukom v pozdrav, in dolgo časa vidi tudi cesarja na konjiču, ki je molel iz cele mno¬ žice, kako mu je odmahoval s svitlo sab- ljico. Končno pa zgine Vse v sinji megli, najprej Blefuščani, potem pa tudi obrežje in hribci prijaznega otoka. Srčno jadra Guliver poln sladke nade kakih dvanajst ur proti zapadu, ko se dvigne 70 pred njegovimi očmi v daljini nov ostrov. Zatoraj zakrmari svoj čoln proti suhemu, pritisne h kraju in priveže čoln ob pečino. Ker ne zapazi nikjer nobenega sledu živih stvari, misli, da je otok neobljuden in se toraj slobodno brez skrbi vleže k po¬ čitku. Poišče si gosto grmovje, kjer misli prenočiti, zlekne se po dolgem in zaspi. Kmalu se mu stisnejo oči in objamejo ga prijetne sanje. Sanjal je o svoji ženici in otroku, in to tako živo, da se mu je zdelo, da ne sanja, nego da je v resnici v svoji hiši. Videl in slišal je v sanjah, kako je pripovedovala njegova žena že menda sto¬ krat sinčku o prvem morskem potovanju očetovem. Tistokrat namreč, ko se je pe¬ ljal prvič proti turškim primorskim deželam. Videl je, kako se sinku svetijo oči. Pri omenjenem potovanju je doživel namreč čudno dogodbo. Ko je hodil nekega dne po cari¬ grajski okolici, napadejo ga krvoločni Turki. Njegov spremljevalec, mornarski poročnik, branil se je bil in je turškemu vodju pre¬ strelil roko, zato so ga tudi Turki takoj pobili, Guliverja pa so sovražniki odtirali 71 in ga zvezanega vrgli v temni kot turške kolibe, kjer je slišal stokanje ranjenega Turčina. „Ubijte še onega gjavra! Zakolite mi nevernega psa!“ slišal je tistokrat Guli ver kričati ranjenca, ki se je strašno razjaril vsled hude bolečine. Približalo se mu jih je več, očividno, da spolnijo ranjenčevo željo. V smrtnem strahu jim zakriči Guliver: ,,Pu¬ stite me, ozdravim vam vašega vodjo!“ Drug moslemin, ki je prišel z golo sabljo nad njega in se mu zaničevalno režal, zamahnil je ravnokar, da ga poseka, ko zasliši pro¬ seči glas vodje: ,,Pustite gjavra, naj tukaj le pred mojimi očmi pogine." Oni hlapec poreže vezi Guliverjeve ter ga pahne v sosedno sobo, kjer mu Turčin ves peneč se zarujove. nasproti: ,,V pekel s teboj, jadna pasja duša!“ ,,Rešim te lahko vseh bolečin," obrne se Guliver k besnečemu glavarju. Turčin malo poslulme, pa reče: ,,Si-li menda jeden tistih frankovskih zdravnikov ?“ Ko mu jetnik pritrdi, pristavi vodja: ,,Ce me ozdraviš, pustim ti življenje in svobodo; 72 pazi pa, da me ne skvariš, sicer te dam živega zakopati!“ Guliver preišče rane na roki, in ker ima na srečo tudi ranocelniško orodje seboj v žepu, izvleče mu trščico zdrobljene kosti in reši tako Turčina v kratkem vseh bolečin. Turek se je skazal tudi hvaležnega, ker spustil ga je v kratkem, povrh pa mu je še podaril tisuč pijastrov za trud. Vse to je pripovedovala Polonica svo¬ jemu sinčku, in Guliverju se je zdelo, da ne sanja, ampak da je v krogu svoje dru¬ žine doma. Prebude ga čudni glasovi in Gu¬ liver ravno premišljuje, kako bo še le gle¬ dal njegov sinček in poslušal, kadar bo mu pripovedoval o čudnih dogodbah med Lili- putanci. Bila je jako temna noč. Posluša torej pazljiveje — in res! spozna po glasu, da koraka blizo njega neštevilno majhnih ljudi, jednako liliputanskim vojakom. Previdno se sključi in skuša s svojimi očmi tmino pro¬ dreti. Slednjič se mu dozdeva, da se premi¬ kajo črne proge proti morju. Vedel je pre¬ dobro, kaj so pomenile; bile so namreč čete, 73 ki so se imele menda po morju kam pre¬ peljati. To pomeni bržkone kako vojsko, misli Gruliver in se vleže zopet previdno. Zasliši peket konjskih kopit, in blizo njegove glave ustavita se dva jezdeca. Znabiti sta bila vod¬ nika, ker sicer bi ne smela zapustiti vrste. Gruliver si že domišlja, da vse to velja njemu, da so ga menda zvečer prej otočani zapazili in sedaj so prišli, da ga vmorijo in mu uničijo ladijo. Se misli o tej reči, kar se mu zazdi, da je izrekel znano besedo jeden izmed jezdecev, ki sta se vstavila tik njegove glave in sta menda mislila, da je kaki hrib. Ravnokar je jeden izgovoril ime ,,Ala- na“. „Videl sem jo pred dvemi leti, ko je napravil blefuščanski cesar vitežke borbe. Prišla je s svojim bratom tje in bila je prva lepotica obeh dvorov. Pred vsem pa jo povzdiguje njena olika nad ves njeni spol. Ce bi le tudi ti mogel videti, kako krasne podobe zna slikati; zraven pa je tudi učena v godbi, kakor nobena visoka gospa v na¬ šem kraljestvu." 74 „Tudi jaz sem slišal o tem,“ de nago- vorjenec. To rekši, sune majhni jezdec svojemu konjiču ostroge v bok in zdrči naprej, prvi pa za njim. Guliver si oddahne globoko, ko izgi¬ neta jezdeca; nestrpno pričakuje drugega dne in ko solnce zasije, ozre se previdno na vse strani. Vse je izginilo, le njegov čoln se je zibal v bližnjem pristanu, in skoraj se mu je dozdevalo, da je tudi druga prigodba bila le sanja. Zopet jo zavije s svo¬ jim čolnom v široko morje in jadra tudi drugega dne zmiraj proti večeru. Bilo je že proti večeru, ko zapazi na južni strani črno piko na obzorju. Sprva misli, da je kaka posamezna klečet, ki štrli iz morja, a v kratkem se prepriča, da ima pred seboj evropsko ladijo. Razločno je vi¬ del tri jambore z jadri, pozneje tudi za¬ stave in počasi je prilezlo celo truplo ka¬ kor iz vode, ker se mu je ladija približavala. Kdo popiše veselje Guliverjevo, njegove hva¬ ležne molitve in radostne vriske? Kmalu se je vrgel veselja po dolgem v čoln, kmalu 75 je zopet skočil po konci in nestrpno meril daljino med ladjo in seboj. Zapazili so ga pa tudi na jaderalki. V kratkem zasuknejo ladijo, spuste čoln v morje in črez kake pol ure je bil veselja pijan Guliver na, krovu angležke jaderalke, ki se je nameravala okoli južnega konca Amerike vrniti v Evropo nazaj. Ladjin kapiten Jan Ridel sprejme ga radostno in mu celo svojo kajuto ponudi za stanovanje. Toda niti on, niti noben drug mornar ni hotel verjeti o čudovitih dogod¬ kih, katere je pripovedoval rešenec. Sedaj se spomni Gluliver, da še ima živo živinico pri sebi, ker vtaknil je kravice in ovce v žep, predno je ostavil svoj čoln. Potegne je je na dan in vsi spoznajo, da govori istino in jim ne pripoveduje izmišljene pravljice. ■ Jan Ridel in njegovi častniki so poslu¬ šali sedaj radi noč in dan dogodbe nekda¬ njega ranocelnika. Skoda, da so živalice po¬ ginile in sicer vsled dolge morske vožnje, pred vsem pa zaradi zime, ki je vladala v južni Ameriki. Toda sestavili so zapisnik, v katerem je potrdilo vse ladjino moštvo, 76 da so še v južnem morju videli omenjeno živinico živo, ki je bila iz čudovitih otokov in potrdili so vsi, da je dogodba Guliver- jeva popolnoma verjetna in resnična. Bilo je dne 13. malega travna, ko je ladija priplula srečno po reki Temzi do Londona. Nekdanji ranocelnik je našel svojo obitelj zdravo in jako razveseljeno, ker se je vrnil tako hitro; niso ga pričakovali, ka¬ kor jim je pri odhodu obetal, kot še le črez leto dni. Tudi imetek se mu je zboljšal izdatno. Umrl mu je namreč med tem stric, ki mu je zapustil graščino, katera je donašala šest sto dolarjev dobička na leto. Preselil se je torej na svoje posestvo, kjer je preživel več časa v obližji svojih ljubih mirne srečne dni, dokler se mu ni v novo zbudilo veselje do potovanja, ki ga je gnalo še jedenkrat v južno morje. 3&JK5 Pri JAM. GIOMUl-ju v Ljubljani so na prodaj še nastopne knjige: Spisi za narod in mladino. (Z * označene knjige so primerne za šolarske knjižnice.) F e 1 d m a r š a 1 g r o f R a d e c k i . . . 20 kr. Genovefa, sveta grofinja. — Mična in ganljiva pripovedka.16 „ Hildegarda, zveličana cesarica. — Sveta povest .20 „ Hirlanda, bretanjska vojvodina. — Po- dučna povest po Krištofu Šmidu . . 20 „ Hitri računar z ozirom na sedanji de- denar po avstrijski veljavi in na novo mero in vago. Trdo vezan . . . 40 „ *Hladnig Ign.: Na valovih južnega morja. Pravljica-.14 „ *Hoffmann: Čas je zlato. - Podučna povest za mladost.36 „ * Hoffmanu-Funtek: Kak 6 vzgaja usoda. Povest (s štirimi jeklorezi) ... 40 „ — *Kar Bog stori, vse prav stori. — Povest (s štirimi jeklorezi) ... 40 „ — *Bog pomaga. — Povest (s štirimi jeklorezi).40 „ IIopfen-Funtek: K a k 6 j e i z g i n i 1 g o z d. v 7 Povest ..20 „ * Hubad Fr.: Pripovedke za mla¬ dico I. in II. zvezek a. —_.*Pripovedke za mladino, III. zv. IČljuke c laž nji vi. 'Njdler J. A. dr.: Prst božji ali izgledi ' božjih kazni. I. in II. zvezek a . . . Kosi Ant : Šaljivi Jaka, zbirka naj- '' boljših kratkočasnic za slov. mladino. I. zvezek. * Kredba-Podhrajšek .'Izdajalca d o m o- ■ vi ne. Povest, 1889 .. * Leban Janko:, Šestdeset malih po¬ vesti za otroke . Malavašič Fr : Strijc Tomova koča *- ali življenje zamorcev v severni Ame¬ riki. Trdo vezane . M4li Palček (s podobami) .... IkadT vseznalec ali zbirka lahko izpe¬ ljivih poskusov iz fizike, mehanike, arit¬ metike in glumarstva, smešnic, zastavic z navodom o punktiranji ali geornan- ciji, 1890 . Najdenček ali pravični se tudi živine usmili. — Povest. N,Aselnikova hči, cvetlica pustinje . Nedeljko Fr.: Maksimilijan I. cesar me- t hikanski. JMlkolaj Zrinjski hrvatski junak . . Ra v lih a nemški v slovenski obleki . Planinski J. P. : Z b i r k a n a r o d n i h p r i- v'' povedek za mladino. 2 zvezka a P.od turškim jarmom. — Povest "Podkrajšek 11.: Car in tesar. Zgodo- vinska pripoved. 24 kr. 20 „ 20 „ 20 „ 24 , 24 16 „ 70 12 V V 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ — *J ar o mil. — Češka narodna prav¬ ljica .16 kr. Po•"£> aže.1 gld. - „ Razmere med staro innovo mero in vago ter novo metersko . . 10 „ Repoštev. — Pravljica . 20 „ ^Ribičev sin. Pravljica .... 10 „ Sanjske bukve. (S podobami) ... 15 „ Sedem Švabov. (S podobami) ... 12 „ Tolstoj-Podravski: Rodbinska sreča. Roman. 1889 . 40 „ Tkalpc Ivan: T i u n Lin, kitajski po¬ morski razbojnik. Povest .... 20 „ Tomšič Ivan: 150 barvanih podob za prvi pouk najvažnejših strupenih in pitomih rastlin. Čena trdo vezani knjigi 3 gld. 50 „ — *Deset krajcarjev cesarja Jo¬ žefa. — Podučna povest.12 „ — *JI a z o r n i n a u k za slov. mladost 3 gl. 50 „ — *V o š č i 1 n a knjižica ali vošilni listi 20 „ Torbica jugoslovanske mladosti *' f 7 zvezkih a.5 „ Trn j ul čica. (S podobami) .... 12 „ *Vrbanec Ivan: Knez Črni Jurij. — Zgodovinska povest, 1889 . . . ,. . 20 „ *Ven ček vezilnih daril ali vošilne pesmice 20 „ jVe-seli otroci. —Knjižica s podobami 40 „ Vjetnikna galeji. — Podučna povest 10 „ Vrlo m i r o v prstan. Ljudska pravljica 20 „