PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ IZ DELEGATSKE SKUPŠČINE ANALIZA IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE V LETIH 1076-1977 I. OSNOVNI CILJI IN POLITIKA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1976-80 TER POGOJI ZA URESNIČEVANJE PLANA V LETIH 1976-1977 Srednjeročni družbeni plan razvoja občine Domžale je bil sprejet v juniju 1976 na temelju samoupravnUi sporazumov o temeljih planov OZD. SIS in KS in na temelju Dogovora o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje 1976-1980. Sprejemanje plana je potekalo v času.iko je bilo gospodarstvo zaradi nakopičenih dolgoročnih strukturnih neskHadij in pod vplivom recesije v svetu na najnižji točki gospodarske aktivnosti v zadnjih desetih letih. V družbenem planu in resoluciji o izvajanju družbenega plana občine v letu 1977 smo dali poudarek naslednjim ciljem in nalogam družbenoekonomskega razvoja: — razvoj kvalitetnih dejavnikov v gospodarjenju, kot so povečanje tehnološke ravni, racionalna uporaba proizvodnih zmogljivosti, modernizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov, sodobna organizacija dela, povečanje deleža znanja in raziskovalnega dela, kar vse bo vplivalo na povečanje produktivnosti dela; — dinamiziranje proizvodnje; — uresničevati z družbenim planom začrtan razvoj zunanjetrgovinske menjave; — hitrejšo rast življenjske ravni, ki mora izhajati iz povečane dinamike gospodarske rasti na temelju kvalitetnih osnov; — samopravno osnovo v opredeljevanju odnosov v razporejanju dohodka in čistega dohodka in njihovo skladnost z realnimi materialnimi gibanji in rastjo dohodka; izvajanje prednostnih nalog na področju družbenih dejavnosti; — skladnejši razvoj vseh območij v občini. Obdobje, v katerem smo sprejemali in začeli izvajati družbeni plan, je obdobje intenzivnega uresničevanja ustave, pripravljanje in izvajanje za- kona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov. To je obdobje konstituiranja in organiziranja gospodarstva na novih ustavnih načelih, pri čemer pa ta proces zlasti na področju menjave, financ in družbenih dejavnosti le počasi napreduje, kar vpliva tudi na nezadostno medsebojno povezanost in organiziranost gospodarstva na osnovi skupnih interesov in medsebojne odvisnosti pri ustvarjanju oziroma pridobivanju dohodka. Pri pripravljanju in sprejemanju družbenega plana smo v čim večji možni meri skušali uveljaviti določila Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja, vendar pa so se pojavljale težave, ker ni bilo pravočasno zaključeno sprejemanje samoupravnih sporazumov oziroma dogovorov o temeljih planov za republiške in regijske SIS. Tako smo v decembru leta 1976 in letošnjo pomlad ponovno usklajevali srednjeročne plane SIS in jih prilagajali novim metodološkim pristopom pri izdelavi programov. V fazi izdelav novih sporazumov so se ponovno kazale težnje po večanju sredstev za programe posameznih SIS. čeprav so bili sporazumi, sprejeti v lanskem letu. že usklajeni z rastjo družbenega proizvoda v srednjeročnem obdobju. Takšen postopek pomeni oviro pri sočasnem odločanju delavcev v TOZD o vseh potrebah o osebni, skupni in splošni porabi, kot o akumulaciji in rezervah. Posledice se kažejo v pritiskih za povečanje vseh oblik porabe. V času pripravljanja in sprejemanja plana je prišlo do velikih sprememb v mednarodnih ekonomskih odnosih in močno so se odrazili veliki strukturni problemi v svetovnem gospodarstvu. Takšna gibanja so vplivala tudi na razvoj našega gospodarstva. V letu 1976 je svetovno gospodarstvo pričelo oživljati, vendar so problemi v naši plačilni bilanci ter velika odvisnost od uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in opreme, v veliki meri vplivali na politiko razvoja Jugoslavije. Racionalna substitucija uvoza je postala ena od osnovnih nalog vseh nosilcev razvoja in tudi kriteriji pri oblikovanju novih investicijskih odločitev. Krepitev inflacijskih tendenc v preteklih letih in splošna nestabilnost gospodarskih tokov sta odločilno vplivali na to, da so se v prvih letih izvajanja plana napori celotne družbe osredotočili na izvajanje politike ekonomske stabilizacije. Izvajanje nalog in ciljev družbenega plana je v prvem letu potekalo ob velikih naporih za urejanje finančnih tokov družbene reprodukcije in za oblikovanje sistemskih pogojev za prilagajanje potrošnje ustvarjenemu Na podlagi 12., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67) fer 192. in 205. čl. statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji zbora Icrajevnin skupnosti, zbora združenega dela, dne in družbenopolitičnega zbora, dne 21. 11. 1977 sprejela ODLOK o sprejetju naslednje urbanistične dokumentacije občine Domžale 1. člen Sprejme se sprememba urbanističnega programa občine Domžale (št. proj. 1866, PP Kranj - Uradni vestnik občine Domžale, št. 9/69 z dne 15/12-1969) in urbanističnega reda za občino Domžale (št. proj. 1866 b, sept. 1968, PP Kranj - Uradni vestnik občine Domžale, št. 9/69), ki obsega lokacijo 20 k V daljnovoda Krašce - TP Vrhpolje - TP Javorščica z odcepom za TP Tustanj (LD št. 1728, Biro 71 Domžale, marec 1976.) 2. člen Urbanistična dokumentacija, ki je predmet tega odloka, je stalno na vpogled vsakomur na oddelku za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve SOb Domžale ter na Biro 71 Domžale. 3. člen Manjše odmike od potrjene urbanistične dokumentacije obravnava in dovofluje komisija IS za področje komunalnih zadev, vodnega gospodarstva in varstva okolja. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljata urbanistična in komunalna inšpekcija skupščine občine Domžale. 5. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 350-7/77 Datum: 22. 11. 1977 Predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič, 1. r. Na podlagi 12., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16-119/6) ter 192. in 205. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, dne 22. 11. in družbenopolitičnega zbora, dne 21. 11. 1977 sprejela ODLOK o potrditvi poteka lokalne ceste št. IV/106 Šentvid -Zlato polje na odseku Šentvid - Brdo - Čeplje in poteka cest v Trzinu 1. člen Sprejme se: a) potek lokalne ceste št. IV/106 Šentvid Zlato polje na odseku Šentvid - Brdo - Ccpljc, po projektu št. 7626, projektivni biro Slovenija ceste Ljubljana, februar 1977, b) potek naslednjih cest v Trzinu: Jcmčcva ulica s priključkom na cesto 11/322 Trzin - Mengeš -Kranj, Habatova ulica, cesta Za hribom in Ljubljanska cesta, po projektu št. 0-09-67, Geodetski zavod Ljubljana, marec 1977. 2. člen Tehnična dokumentacija projekt rekonstrukcije ceste št. I V/106 Šentvid-Zlato polje in projekt rekonstrukcije cest v Trzinu je stalno na vpogled vsakomur na oddelku za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve SOb Domžale in Krajevni skupnosti Lukovica ter Trzin. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja cestno komunalna inšpekcija SOb Domžale. 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 350-8/77Datum: 22. 11. 1977 PRJIDSKDNIK skupščine občine Domžale Jernej Lenič, 1. r. (Nadaljevanje na 19. strani) 29851479 8509 dohodku. Novi sistem obračunavanja dohodka je bistveno zmanjšal medsebojno zadolženost. Že v družbenem planu je bilo predvideno, da bo gospodarska rast v prvih treh letih tekočega srednjeročnega obdobja nižja kot v poprečju za celotno obdobje. Dosežena gospodarska rast v letu 1976 pa je bila še celo nižja od predvidene, kar je ob neugodnih gibanjih vseh oblik porabe, vplivalo na zmanjšanje akumulativne sposobnosti TOZD. II. GLOBALNA OCENA RAZVOJA V LETIH 1976 IN 1977 TER OCENA IZVAJANJA OSNOVNIH RAZVOJNIH USMERITEV (V tem poglavju so prikazana osnovna razvojna gibanja, ki so v naslednjih poglavjih podrobneje razčlenjena). — stopnja rasti v % - o '5 g s j* 00 5 1976 ovg £ g p£ jg :S>£ £ g .3 Družbeni proizvod 6,7 8,5-9,5 7-8 8 9,0 Industrijska proizvodnja 5,8 9-10 9-10 9 10,0 Kmetijska proizvodnja 4,6 5-6 5 6,7 Zaposlenost v družbenem sektorju 3,1 4,1 okoli 3 3,5 3,2 * Produktivnost v družb, sektorju 4,1 5,5 3,7-4,5 5 5,7 Uvoz blaga 10,7 30 okoli 7 11 Izvoz blaga 10,5 10,0 5-6 10 22 4 Realni osebni do- > hodki v družbenem sektorju na zaposlenega 3,1 3,0 okoli 2 8 2 3,0 Splošna poraba 6.5 3,2 7,2 7,2 Skupna poraba 10,5 5,6 - 7,2 7,2 Investicije v os- • novna sredstva (nominalno; pla- A C čane investicije) 42,4 81 okoli 7 45 Življenjski stroški 13,1 okoli okoli okoli 10,6 17 17 15 Tabela kaže, da so bila gospodarska gibanja v prvih dveh letih izvajanja plana zelo različna: nizka gospodarska aktivnost v letu 1976 in visoka v letu 1977; visoka rast izvoza blaga in zmanjšanje uvoza v letu 1976 ter počasna rast izvoza in ponovno veliko povečanje uvoza v letu 1977; živahna rast realnih investicij v osnovna sredstva v letih 1976 in 1977; umirjeno gibanje cen v 1. 1976 in hitrejša rast cen v letu 1977; - avtonomno gibanje OD v letu 1976 in bolj umirjena rast v letu 1977; — hitrejša rast splošne in skupne porabe od rasti družbenega proizvoda v letu 1976 in zaostajanje porabe v letu 1977. Prikazani materialni okviri v letu 1976 in 1977 niso ugodni za doseganje stabilnih gospodarskih gibanj, kljub nekaterim ugodnim kazalcem. Ekstremna materialna gibanja v posameznih letih ob pomembnih sistemskih spremembah in ukrepih tekoče ekonomske politike vnašajo precejšnjo negotovost v poslovanje OZD. Kljub nizki gospodarski rasti v letu 1976 je bila rast investicij v osnovna sredstva v Domžalah zelo hitra, istočasno pa lahko ugotovimo počasnejšo rast investicij v SRS. V strukturi virov sredstev za materialne naložbe upada delež lastnih sredstev OZD, povečuje pa se delež bančnih kreditov. V sistemu razširjene reprodukcije še vedno prevladujejo klasične oblike zbiranja sredstev in kreditiranja, prepočasi pa se uveljavljajo skupna vlaganja ter združevanje dela in sredstev na osnovi medsebojne dohodkovne povezanosti in odvisnosti. Ob ugodnih možnostih za izvoz in omejenih možnostih za prodajo na domačem trgu ter zaradi sistema povezovanja uvoznih pravic z izvoznimi dosežki, je v letu 1976 prišlo do izboljšanja zunanjetrgovinske bilance. Tako smo z izvozom pokrivali 90,5 % uvoza in beležili le 2,346.594 USA dolarjev primanjkljaja. Izboljšanje v plačilni bilanci in zunanjetrgovinski bilanci je bilo značilno tudi za SRS in SFRJ. Pri uvozu se je najbolj zmanjšal uvoz opreme. Uvoz se je zmanjšal zlasti iz klirinškega področja. Pri izvozu pa je počasneje naraščal izvoz na konvertibilno področje v primerjavi z izvozom na druga področja. Ugodna gibanja v zunanjetrgovinski menjavi v letu 1976 niso bila odraz globljih sprememb v gospodarstvu, njegove trajnejše usmeritve v izvoz na zahtevnejša zahodna tržišča, kljub temu, da sorazmerno veliko izvažamo na Švedsko in v ZRN. V letu 1977 lahko pričakujemo povsem obratno situacijo na področju zunanjetrgovinske menjave. Tako se bo izvoz obdržal na nivoju iz lanskega leta ali pa bo ta nivo presegel le za nekaj odstotkov, uvoz pa bo presegal vsa pričakovanja. Tako se bo tudi poslabšalo pokrivanje uvoza z izvozom, ki bo znašalo le okrog 70 %. Razmerja v razporejanju dohodka v TOZD, dosežena v letu 1976, niso v skladu z dogovorjenimi usmeritvami, po katerih bi morale vse oblike porabe, razen investicij v osnovna sredstva, rasti počasneje od dohodka. Vendar lahko ugotavljamo za preteklo leto dosti hitrejšo rast skupne in splošne porabe ter pogodbenih obveznosti in obveznosti, sprejetih s samoupravnimi sporazumi. Vzrokov za takšna gibanja je več, najpomembnejši pa so: prepočasna gospodarska rast, hitrejše naraščanje cen surovin, avtonomno gibanje osebnih dohodkov in neurejeno področje družbenih dejavnosti, oziroma dejstvo, da samoupravni sporazumi o razvoju SIS družbenih dejavnosti niso bili sprejeti. Družbenoekonomska gibanja kažejo, da v prvih dveh letih izvajanja družbenega plana ni prišlo do bistvenih premikov v uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja. Doseženo povečanje produktivnosti dela v letu 1977 je predvsem posledica ugodnejših pogojev za realizacijo proizvodnje, manj pa rezultat boljše organizacije dela, sodobnejše tehnologije ali opremljenosti, oziroma boljšega izkoriščanja delovnega časa in znanja. Na večjo produktivnost pa vsekakor že vplivajo tudi nove kapacitete, vendar bo občuten skok v povečanje produktivnosti pričakovati šele koncem leta 1978. V združenem delu močno zaostaja dolgoročno planiranje kadrovskih potreb; ti plani, ki pa so izdelani, pa temeljijo pogosto na podaljševanju obstoječe kadrovske strukture, brez upoštevanja sprememb sodobne organizacije dela in raziskav tržišča. Proces samoupravnega povezovanja usmerjenega izobraževanja z uporabniki teh storitev seje le počasi začel. V politiki zaposlovanja še vedno prevladujejo ekstenzivne tendence, s katerimi se zapolnjuje velikokrat izredno število izostankov z dela kot posledica različnih vzrokov. Delitev osebnih dohodkov po rezultatih tekočega in minulega dela se še prepočasi uveljavlja. Pri izboljševanju pogojev za življenje in delo občanov se kažejo razmeroma ugodni rezultati. V letu 1976 je bilo zaposlenih 339 novih delavcev. Za leto 1977 ocenjujemo, da se bo število zaposlenih povečalo za okrog 550_novih delavcev. Življenjski standard delovnih ljudi in občanov se je v letu 1976 povečal za okoli 3,5 za leto 1977 pa ocenjujemo porast življenjskega standarda za okoli 4 '/<. Po nekajletni stagnaciji realnih osebnih dohodkov so se ti ob umirje-nejši rasti življenjskih stroškov v letu 1976 povečali za 3,1 7<. Enako povečanje predvidevamo tudi za leto 1977. Sredstva za osebno porabo rastejo počasneje kot skupni osebni prejemki prebivalstva, ker se še hitreje povečujejo razni izdatki, ki ne predstavljajo osebne porabe, kot so davki in prispevki, izdatki za nepredvidene storitve, samoprispevki in posojilo za ceste. Povečuje se tudi varčevanje prebivalstva. V letu 1976 je bilo zgrajenih 368 stanovanj. V letu 1977 ocenjujemo, da bo zgrajenih 522 stanovanj. V letu 1976 so bili na področju družbenega standarda doseženi ugodni rezultati, vendar je bila zaradi manjšega dotoka sredstev kot je bilo predvideno (družbeni dogovor o financiranju spremljajočih objektov se ni izvajal), izgradnja objektov družbenega standarda v zaostanku. Tako je bilo v 1. 1976 investirano 16,3 milijonov din. Naloge pri pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja so se v letu 1976 že začele delno uresničevati, predvsem pri delitvi sredstev za krajevne skupnosti, kjer se je 20 % teh sredstev razdeljevalo le med KS, ki so v dogovoru o temeljih srednjeročnega plana občine Domžale opredeljene kot manj razvite. III. URESNIČEVANJE NALOG NA POSAMEZNIH POMEMBNIH PODROČJIH SKUPNE POLITIKE RAZVOJA Ocena razmerij pri pridobivanju in razporejanju dohodka Družbeni proizvod naj bi po predvidevanjih družbenega plana občine v obdobju 1976-1980 rasel po 9 % poprečni letni stopnji, pri čemer naj bi v prvih treh letih zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja in velikih obveznosti rasel nekoliko počasneje s stopnjo 7 %. Visoka rast družbenega proizvoda nekoliko popravlja dvoletno poprečje in je ocenjena rast za prvi dve leti že višja kot je bila predvidena. Takšna rast je posledica konjunkture na domačem in tujih trgih, ki se počasi umirja, in novih aktiviranih investicij. Zaradi visoke industrijske proizvodnje v občini in republiki se ugodno razvijata tudi promet in trgovina. Pri slednji in gostinstvu pa se močno poznajo nove kapacitete. Materialni stroški so v letu 1976 rasli hitreje od skupnega prihodka. Na takšno gibanje je vplivalo hitrejše naraščanje cen za surovine in reprodukcijski material od končnih izdelkov ter slabe učinkovitosti in koriščenje vloženih sredstev. V 1. 1977 pa naraščajo materialni stroški počasneje od naraščanja skupnega prihodka. Amortizacija po obveznih minimalnih stopnjah je porasla v letu 1976 za 55 %, kar je v pretežni meri posledica revalorizacije osnovnih sredstev, v letu 1977 pa bo porasla samo okrog 20 %. Doseženi dohodek je znašal v letu 1976,954 milijonov dinarjev, njegov delež v celotnem prihodku pa se je znižal zaradi hitrega porasta materialnih stroškov in amortizacije. V letu 1977 se bo doseženi dohodek povečal na 1.100 milijonov dinarjev ali za okrog 15 %. Že med letom se je ugotavljalo, da vse oblike porabe naraščajo prehitro glede na ustvarjanje sredstev. Tako je družbeni proizvod nominalno porasel za okrog 15 %, vse oblike porabe pa za več kot 20%. Edino skupnosti, ki so odvisne pri financiranju od dohodka OZD (republiška izobraževalna in raziskovalna skupnost) so beležile velik izpad dohodka, ki so ga večinoma OZD poravnale v februarju 1977. Dosežena rast družbenega proizvoda v prvih dveh letih je bila po ocenah naslednja: — stopnja rasti v % — v cenah leta 1975 Družbeni proizvod 1976 I. Celotno gospodar- stvo 6,7 8,8 7,7 5,1 9,0 II. Družbeni sektor: 6,9 9,2 8,2 9,6 Industrija 5,8 9,0 7,2 5,8 10,0 Kmetijstvo 4,6 5,0 4,9 3,7 6,7 Gozdarstvo 6,3 2,0 3,9 1,5 4,1 Gradbeništvo 10,3 9,0 9,5 3,4 8,6 Promet 37,3 8,5 22,1 8,1 8,0 Trgovina 11,4 11,0 11,2 3,7 9,0 Gostinstvo 20,0 18,0 19,0 3,4 14,1 Obrt 89,6 10,0 -0.7 5,5 10,0 Komunala in druge dejavnosti - - - 2,9 11.1 III. Zasebni sektor 6,1 7,0 6,6 5.9 Osebna, skupna in splošna poraba Osebna poraba V letu 1976 so se neto osebni dohodki družbenega sektorja povečali za 19,8 odstotka in v letu 1977 ocenjujemo okrog 20'/ nominalno povečanje mase za OD. OD in drugi osebni prijemki so se povečali v letu 1976 za 22 % in za letošnje leto ocenjujemo, da se bodo povečali za 24 7r. Poleg hitrega naraščanja OD in osebnih prejemkov so izredno hitro naraščali tudi potrošniški krediti in na osnovni takšnih tendenc se je že v drugem polletju 1976 oblikovalo močno povpraševanje, kije tudi prispevalo k oživljanju industrijske proizvodnje. Skupna poraba kot celota ne predstavlja posebne oblike končne porabe družbenega proizvoda, temveč se preko nadaljnjih delitev pojavlja kot osebna potrošnja, kot materialni izdatki skupne porabe in kot investicijska potrošnja skupne porabe. Pregled gibanja skupne porabe v občini v letu 1976 in 1977 glede na srednjeročni družbeni plan V letu 1976 smo ugotovili velik porast skupne porabe nasproti letu 1975. Sredstva za občinske samoupravne interesne skupnosti so v tem obdobju narasla kar za 40% (OIS 35 %, SSS 96 7., SOV 76 7, kultura 113 % in telesna kultura 117 %). Podoben položaj je bil v republiki in v državi. Realizacija sredstev je bila preko predvidene po srednjeročnem družbenem planu občine. Po posameznih samoupravnih interesnih skupnostih je slika naslednja: Opomba: pri analizi so upoštevane občinske SIS v 000 din Skupaj 8.167 7.731 106 Telesna kultura SRS 523 573 91 TKS Domžale 2.829 2.577 110 Skupaj 3.352 3.150 106 Socialno skrbstvo SRS 1.773 956 186 SSS Domžale 7.965 8.300 96 Skupaj 9.738 9.256 105 Skupaj SRS 37.574 41.151 91 Skupaj občina 78.845 73.969 107 Skupaj 116.419 115.120 101 Iz tabele je razvidno, da je prekoračitev srednjeročnega družbenega plana prisotna pri vseh SIS, razen pri skupnosti socialnega skrbstva. Indeks preseganja srednjeročnega plana na nivoju občine je 107. Indeks doseganja plana na nivoju republike je 91 in skupaj 101. Za leto 1977 smo se v občini Domžale zavestno odločili za sprejem programov, ki vrednostno presegajo sredstva, dogovorjena po srednjeročnem družbenem planu. Izhajali smo iz predpostavke, da se doseženi standard oziroma raven storitev, ki smo jih v občini že dosegli, naj ne znižuje. Naslednja tabela prikazuje razmerje med dogovorjenimi sredstvi za leto 1977 in sredstvi iz srednjeročnega družbenega plana za leto 1977. v 000 din Naziv SIS .2i,P "Z a [J gaj Jrl 1 -S ""al Zveza skupno- sti otr. varstva 29.686 28.560 104 Skupnost otr. varstva Domžale 14.354 14.742 97 Skupaj 44.040 43.302 102 Izobraževalna skupnost SRS Občinska izobra- 2.505 3.584 70 ževalna skupnost 57.416 51.571 11 1 Skupaj 59.921 55.155 109 Kultura SRS 5.582 5.165 108 Kulturna skup- nost Domžale 3.645 3.373 108 Skupaj 9.227 8.538 108 Telesna kultura SRS 722 632 1 14 TKS Domžale 3.600 2.847 126 Skupaj 4.322 3.479 124 Socialno skrbstvo SRS 496 1.053 47 Skupnost SS Domžale 9.632 9.172 105 Skupaj 10.128 10.225 99 Skupaj SRS 38.991 38.994 100 Skupaj občina 88.647 81.705 109 Skupaj 127.638 120.699 106 Naziv SIS u S jo '2 •o 53 15 .S n. Zveza skup- nosti otr. varstva 27.157 31.700 86 Skupnost otr. var. Domžale 5.889 5.823 101 Skupaj 33.046 37.523 88 Izobraževalna skupnost SRS 3.228 3.245 100 Občinska izo- braževalna • skupnost 58.888 54.215 109 Skupaj 62.116 57.460 104 Kultura SRS 4.893 4.677 105 Kulturna skupnost Domžale 3.274 3.054 107 Edina pot za dosego resolucijskih ciljev je racionalno trošenje sredstev in tehtna proučitev programov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Se posebej moramo biti previdni pri sprejemanju dodatnih oblik dejavnosti, katere so vezane na nova sredstva. Že za leto 1978 je naša naloga, da sredstva za družbene dejavnosti izenačimo s sredstvi, ki so določena s srednjeročnim družbenim planom. Prav bi bilo, da SIS že ob načrtovanju programov upoštevajo to dejstvo. Se enkrat bi radi poudarili, da je ta analiza primerjava realizacij sredstev za dve leti nasproti srednjeročnemu družbenemu planu in da je potrebna globlja, vsebinska analiza znotraj posameznih SIS, ki bi morala pokazati, zakaj presegamo že dogovorjena sredstva. Za ostale samoupravne interesne skupnosti, ki so regijsko oziroma republiško organizirane, prikazujemo oceno gibanj sredstev, ker niso na razpolago točni podatki. - v 000 din •a Naziv SIS -c> C > i "S C; »CA (A ii O P iT-" |S 3 •a P* Zdravstvo 80.267 97.732 82 Zaposlovanje 2.739 2.044 134 Starostno zav. kmetov 5.737 1.933' 297 Skupnost pokojn. invalid, zavarov. 165.598 163.908 101 Raziskovalna skupnost 11.252 7.321 154 usmerjeno izobraževanje 40.294 36.029 112 SKUPAJ 305.887 308.967 99 Sredstva za samoupravne interesne skupnosti, ki so organizirane na nivoju občine, so prikazana v tabeli 2. Ob upoštevanju teh sredstev in sredstva za Skupnost pred požarom 786 tisoč din. je dogovorjenih sredstev za leto 1977: I 27.638 tisoč din 305.887 tisoč din 786 tisoč din 433.525 tisoč din. Po srednjeročnem družbenem planu pa je predvideno za leto 1977: 120.699 tisoč din 308.967 tisoč din 429.666 tisoč din Pri primerjavi vseh dogovorjenih sredstev za leto 1977 nasproti sredstvom iz srednjeročnega plana dobimo indeks doseganja 101 7. Dohodki za splošno porabo, ki se oblikujejo iz davka dohodka TOZD. prometnih davkov in drugih virov, so v letu 1976 porasli za 25 7, za leto 1977 pa ocenjujemo 6,0 7 povečanje. Pri porabi sredstev so bila ta v lanskem letu večja za 14.7 7, za leto 1977 pa je predvidena za 7.7 7 večja poraba kot v letu 1976. Sredstva splošne porabe v letu 1976 so predstavljala 3,42 7 družbenega proizvoda, v letu 1977 pa bo ta delež znašal 3,25 7 družbenega proizvoda. Uresničevanje politike investiranja Družbeni plan postavlja na področju investiranja izredno zahtevne cilje. Na tem področju Smo kljub neugodnim pogojem gospodarjenja dosegli v letu 1976 izredno visoko rast, vendar je ta le nekoliko nižja od planirane. Nominalno so se v letu 1976 bruto investicije v osnovna sredstva povečale za 34 7 in so znašale 434.314 tisoč din, kar je za okoli 25 7 izpod planiranih. Za letošnje leto so OZD načrtovale največje povečanje rasti investicij, saj bi po njihovih predvidevanjih investicije v osnovna sredstva znašale kar 1,072.263 tisoč din, oziroma v primerjavi z letom 1976 kar 247 7 več. Pri teh ocenah skoraj zagotovo lahko računamo na podobno zaostajanje kot v lanskem letu tako. da bodo ti zneski in povečanje nekoliko nižji. Kljub vsemu lahko ugotavljamo, da takšnega ..investicijskega leta" v Domžalah še ni bilo. V lanskem in letošnjem letu izvajajo investicije: Termit, Mlinostroj, llelios, Tosama. Induplati, Trak, Universale, Filc, TOKO, Oljarna, Hidro-metal, Opekarna Mengeš, Slovcnijalcs, Mojca Lukovica, Melodija, Seme-sadikc, KPC Jable, Emona-Poljedclstvo, Prašičereja, Napredek, Gozdno gospodarstvo, PTT-TOZD Domžale, ONPZ Zora, Gostišče Konšek. POZD Repovž, A vtoservis, Tamiz, Mizarstvo Moravče, Komunalno gospodarstvo Mengeš, Komunalno podjetje Domžale in POZD Plastenka. Pogoji življenja in dela delovnih ljudi V letu 1976 je bilo zgrajenih 368 stanovanj, od tega 167 družbenih stanovanj in 201 individualno stanovanje. Tako je bilo v letu 1976 porabljeno za stanovanjsko izgradnjo 45 milijonov dinarjev, za letošnje leto pa ocenjujemo, da se bodo sredstva, namenjena za stanovanjsko izgradnjo, povečala za 11 7> in bodo narasla na okrog 50 milijonov dinarjev. Tako bo predvidoma v 1. 1977 zgrajenih 522 stanovanj, od tega 272 družbenih stanovanj in 250 individualnih. Pri stanovanjski gradnji še vedno ni ustreznih dogovorov glede financiranja izgradnje objektov družbenega standarda, kar onemogoča celovito izgradnjo stanovanjskih sosesk. Gradnja zasebnih stanovanjskih hiš bi morala biti usmerjena podobno kot družbeno usmerjena gradnja, saj se srečuje s podobnimi težavami. Predvsem velja omeniti pomanjkanje komunalno opremljenih zemljišč, izredno dolgotraj- no pridobivanje velikega števila soglasij in potrdil za gradnjo na območju, za katerega ni izdelan zazidalni načrt, kar vpliva na izredno veliko število nezakonitih gradenj. Stanovanjsko zadružništvo kot pomemben organizator in usmerjevalec stanovanjske izgradnje se razvija prepočasi. V letu 1976 smo odprli dva nova vrtca v Ihanu in Jaršah. V organiziranem varstvu je bilo vključenih 760 otrok. V samih vrtcih je bilo vključeno 741 otrok, zaživela pa je tudi oblika družinskega varstva, v katerega je bilo vključenih 19 otrok. Tako je bilo v letu 1976 zajetih 16,9 7 predšolskih otrok. Za leto 1977 ocenjujemo, da se bo število vključenih otrok povečalo na 790. Število otrok v vrtcih se bo povečalo na 756, v družinskem varstvu pa bo predvidoma 34 otrok. Ob takšnem povečanju števila vključenih otrok v organizirano varstvo v letu 1977, bo ta odstotek porasel na 17,6, vendar hkrati ugotavljamo, da čaka na organizirano varstvo 330 otrok. Na področju osnovnega šolstva je bilo v letu 1976 190 oddelkov in 19 oddelkov v posebni osnovni šoli. V osnovno šolo je hodilo 5086 učencev, 237 pa jih je hodilo v posebno osnovno šolo. Tako je bilo skupno v osnovnih šolah 5323 učencev. V šolah so imeli v letu 1976 9 oddelkov celodnevne šole. V letu 1977 je vključenih 5494 otrok ali 3,2 7 več kot v letu 1976 v 214 oddelkih. V celodnevno šolo je vključenih precej več učencev, saj se je število oddelkov celodnevne šole povečalo na 29. Takšno hitro povečanje pri oddelkih celodnevne šole je seveda povzročilo izredno hitro naraščanje funkcionalnih izdatkov v izobraževanju. V prihodnosti se mora povečevanje funkcionalnih izdatkov vsekakor bolje prilagajati gospodarski rasti, oziroma enakomernejšemu razvoju. V občinskem svetu Zveze kulturnih organizacij Domžale je bilo v letih 1976 in 1977 združenih 22 kulturnih društev, ki imajo 31 sekcij. Poleg tega deluje še 9 šolskih društev ter ena skupina v OZD Tosama. V 22 kulturnih društvih je vključeno okoli 1000 aktivnih članov. V letu 1976 je Kulturna skupnost namenila občinskemu svetu ZKO za amatersko dejavnost 690 tisoč din, v letu 1977 pa so se sredstva povečala na 1.001 tisoč din. Število društev se je v letu 1977 povečalo za dve društvi, poleg tega pa je Kulturna skupnost neposredno financirala akcije društev, ki so bile širšega pomena, v letu 1977 pa je tudi to financiranje urejeno preko Občinskega sveta ZKO. Kulturna skupnost je v letu 1976 namenila za adaptacije obstoječih kulturnih domov 398.51 7 din in v letu 1 977 bo po ocenah namenila 535.000 din. Na področju socialnega skrbstva je bil v letu 1976 narejen precejšen skok v povečanem obsegu dejavnosti in v porabi sredstev. V letu 1976 je koristilo domsko oziroma zavodsko oskrbo 125 občanov, v letu 1977 pa je vključenih 134 oseb. V letu 1977 je bil odprt tudi nov Dom počitka v Domžalah, kar je velika pridobitev za vse starejše občane v občini. Družbeno denarno pomoč je v letu 1976 prejemalo 45 občanov, ki jim je to predstavljalo edini vir v poprečni višini 720 din, v letu 1977 pa se je to število občanov povečalo na 52, dvignila pa se je tudi višina mesečne pomoči na 915 din. Indeks povečanja sredstev 1977/76 je 140,12. Družbeno denarno pomoč, ki je bUa kot dopolnilni vir dohodkov, je v letu 1976 prejemalo 118 občanov v poprečni višini 480 din, v letu 1977 pa se je višina pomoči dvignila na 524,43 din, vendar je prejemalo to obliko pomoči manj občanov in sicer 109. Tako je masa sredstev, porabljenih za to obliko pomoči v letu 1977 le za 0,92 7 večja kot v letu 1976. Oskrbnine na domu so prištete k družbeni denarni pomoči in sicer pri edinem viru je upoštevanih 13 oseb in pri dopolnilnem viru 19 oseb. Razvoj zdravstvenega varstva v prvih dveh letih izpolnjevanja plana odraža nekatere pozitivne preusmeritve, vendar se kažejo še nekateri bistveni problemi pri formiranju dohodkovnih odnosov med občinsko, regijsko in republiško zdravstveno skupnostjo. V prvih dveh letih izvajanja plana še vedno ni bilo rešeno vprašanje financiranja zdravstva po domicilnem principu, kar pomeni, da so sredstva za zdravstvo približno 3000 naših občanov ostajala zunaj naše občine, ti občani pa so iskali osnovne zdravstvene storitve v občini. V letu 1977 se bo verjetno to vprašanje razčistilo tako, da bodo sredstva, ki jih dajejo naši občani, koriščena resnično v občini. Tu seveda upoštevamo sredstva za enotni program in solidarnost, ki pa jih bomo še naprej združevali v okviru re publike. Še vedno se ne izboljšuje uresničevanje s planom postavljenih ciljev tako, da se specifična in delno bolnišnično zdravljenje hitreje razvija kot pa osnovno in preventivno zdravstveno varstvo. V letu 1976 je ambulantna služba, kjer je delalo 9 zdravnikov, med ijimi 3 specialisti, opravila 103.123 pregledov. Na vsakega občana, starejšega od 18 let, je odpadlo 4,38 pregledov, število zdravnikov pa je avno v spodnjem delu normativa. Ugotovljeno je, da je oprema, ki jo uporabljajo, skromna in popolnoma zastarela. Dispanzer za zdravstveno varstvo borcev NOV je v letu 1976 opravil 3.784 pregledov v ambulanti in 519 obiskov na domu. V letu 1976 je bilo bčini 714 porodov, pomeni, da je bila vsaka nosečnica pregledana pred porodom 6,14 krat, vendar pa s tem še ni bilo doseženo povprečje v regiji. Služba za medicino dela, prometa in športa je opravila leta 1976 že 42.856 kurativnih in 5.145 preventivnih pregledov. Obratne ambulante opravljajo, kot je že povedano, del splošne ambulantne službe, ko sprejemajo v zdravljenje delavce organizacij združenega dela. Osnovna pomanjkljivost sedanje organizacije zdravstvenega varstva delavcev je, da služba zajema samo delavce tistih delovnih organizacij, za katere so bile ustanovljene obratne ambulante. Delavci ostalih delovnih organizacij se zdravijo v splošnih ambulantah. Pnevmoftiziološka služba je v procesu bistvenega spreminjanja vsebine dela. Postopno prehaja od klasične vsebine dela protituberkuloznih dispanzerjev na dispanzersko delo v zvezi z vsemi obolenji dihal. V letu 1976 je bilo v dispanzerju opravljenih 4.878 pregledov in 4.136 rtg diaskopij. Dispanzer opravlja tudi preventivna cepljenja. V službi aktivnega zdravstvenega varstva bolnika na domu dela 13 delavcev, kar je na spodnji meji normativa. Patronažna služba je v 1. 1976 opravila 4.523 obiskov pri 1.810 družinah, v okviru dejavnosti medicinske nege bolnika na domu pa je bilo v preteklem letu opravljenih 1269 obiskov s 2448 storitvami. Babiška služba je opravila v preteklem letu 10.269 obiskov pri 735 porodnicah. Na področju zobozdravstva imamo 10 terapevtov, kar je na spodnji meji normativa. Služba ima 6 ordinacij dnevno v Domžalah, 2 ordinaciji v Mengšu, 1 ordinacijo v Moravčah, 3 ordinacije tedensko v Lukovici in 3 ordinacije tedensko v Blagovici. V mladinskem zdravstvenem varstvu je kadrovska zasedba v zgornjih mejah normativa in dela 5 terapevtov. Na področju ortodontije je delal 1 ortodont, vendar mora pokrivati tudi območje občine Kamnik. Bolniški stalež Primerjalni podatki kažejo, da smo glede bolniških izostankov in izgubljenih delovnih dni v Ljubljanski regiji na 4. mestu s podatkom 4,8 %. Boljše je le poprečje za ljubljanske občine, Grosuplje in Ribnico. Če primerjamo podatke za tisti del, ko gre nadomestilo v breme delovnih organizacij, pa je ravno v naši občini ta odstotek najnižji, namreč 2,7 %, regijsko poprečje pa je 3,0 %. Najpogostejša obolenja, zaradi katerih je bil odobren bolniški dopust v letu 1976 so bile infekcije respiratomega sistema (2.131 bolnikov, 18.414 dni), poškodbe izven dela (1.300 bolnikov, 34.190 dni), gripa (1.200 bolnikov, 9.589 dni), bolezni kosti in sklepov (1.062 bolnikov, 25.664 dni), poškodbe pri delu (728 bolnikov, 17.129 dni) itd. Vsega skupaj je bilo v bolniškem staležu leta 1976 16.686 delavcev v skupnem trajanju 298.674 dni. V telesni kulturi se skladno s sprejetimi usmeritvami nadaljuje proces izgradnje primernega sistema za pospeševanje množičnosti in racionalne organizacije vrhunskega športa. Telesna kultura se relativno hitro opremlja z večnamenskimi objekti (za vrhunski šport in rekreacijo), predvsem telovadnice, še vedno pa se ni pristopilo odločno k izgradnji športnega parka, ki bi lahko lepo služil v te namene. V telesni kulturi nove zamisli, ki izvirajo iz portoroških sklepov, sicer počasi prodirajo zaradi nekaterih odporov, vendar pa se že kažejo pozitivni premiki in akcije, ki zagotavljajo, da bo telesna kultura zaživela na novih izhodiščih. Urbanizem in varstvo zraka Ocena realizacije srednjeročnega družbenega plana razvoja občine Domžale za področje urbanizma v letu 1976 in 1977 Programirani sprejem osnovne urbanistične dokumentacije: - urbanistični program občine Domžale; - urbanistični načrt ureditvenih območij občine Domžale; - urbanistični red naselij občine Domžale; v letu 1976 ni bil realiziran. V letu 1976 je pooblaščena organizacija BIRO-71 Domžale sicer oddala novelirani urbanistični program občine Domžale, katerega pa vsled pripomb republiških upravnih organov in Kmetijske zemljiške skupnosti občine Domžale nismo mogli predlagati skupščini občine v sprejem z odlokom, korigiranje tega dokumenta po pripombah poteka in bo predložen skupščini v obravnavo do konca leta 1977. Ravno tako bosta do konca leta 1977 predložena skupščini v obravnavo urbanistični red naselij občine Domžale in prostorski plan občine Domžale z razvrstitvijo zemljišč za potrebe kmetijstva. Izdelava osnovne urbanistične dokumentacije kasni zaradi nenehnega spreminjanja regionalnih objektov, nove zakonodaje, dolgotrajnega usklajevanja posameznih interesov pri uporabi prostora in ne nazadnje zaradi premajhne angažiranosti izdelovalca. Tako s potekom dela na izdelavi osnovne urbanistične dokumentacije ne moremo biti v celoti zadovoljni. Reševanje tekoče urbanistične problematike je bilo v letu 1976 zelo dinamično, saj so komisija IS za področje urbanizma in gradbeništva, izvršni svet ter skupščina občine Domžale na svojih sejah obravnavali vrsto urbanističnih dokumentov na predlog krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Varstvo zraka Samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka Domžale- Kamnik je bila ustanovljena 18. junija 1976. Izdelan je seznam onesnaževalcev zraka, meri se onesnaženost zraka, kar je osnova za izdelavo sanacijskih programov. V občini Domžale je stopnja onesnaženosti srednja (3. stopnja), vendar je potrebno zavzeti ukrepe, da se stanje izboljša: organiziranje tečaja za kurjače, organiziranje pravilne nastavitve gorilcev pri pečeh, kurjenih z oljem. V občini Domžale je skupno 2060 kurilnih naprav s kapaciteto nad 15.000 kcal/h, od tega 1960 s kapaciteto od 15.000 do 50.000 kcal/h, 81 s kapaciteto od 50.000 do 300.000 kcal/h in 19 kurilnih naprav s kapaciteto nad 300.000 kcal/h. Glavni vzroki za onesnaževanje zraka so nestrokovno kurjenje, slaba kvaliteta goriva in nepravilna kapaciteta kurilne naprave za določen objekt. Komunalna dejavnost Na tem mestu obravnavamo le del komunalnega gospodarstva, to je tisti del, ki se financira iz sredstev, ki se zbirajo pri novoustanovljeni Samoupravni komunalni interesni skupnosti. V velikem obsegu opravljajo komunalno dejavnost v naši občini krajevne skupnosti. Ta del dejavnosti pa je opisan v posebnem poglavju. Komunalne dejavnosti kot so: PIT, elektrifikacija, vodno gospodarstvo (melioracije in regulacije), plinifikacija, regionalne in magistralne ceste, to je za dejavnosti, ki so v pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, katerih sedeži so izven naše občine, bodo izdelane analize izvajanja srednjeročnega plana pozneje. Sistemski viri za financiranje komunalnega gospodarstva kot celote zaenkrat še niso rešeni, čeprav je na tem področju narejeno že precej. Predvsem mislimo pri tem na prizadevanje republiških organov v tej smeri in na prizadevanje občine pri samoupravnem sporazumevanju za združitev sredstev za potrebe komunalnega gospodarstva. Vendar v praksi predlogi in določila, ki so izven sprejetih zakonov, ki rešujejo to vprašanje, se niso zaživeli. Prav zagotovitev virov financiranja pa pogojuje realizacijo piana za srednjeročno obdobje. Praktično zaključujemo drugo leto srednjeročnega obdobja. Iz pregleda doseženih rezultatov lahko ugotovimo, da je zaostanek precejšen, da ga bo zelo težko nadoknaditi, zelo verjetno je, da bo potrebno izgradnjo nekaterih objektov preložiti na poznejše obdobje. Sredstva bivšega cestnega sklada in sklada za mestna zemljišča: Realizacija 1976 Na obeh računih je bilo v letu 1976 zbranih okoli 12.000.000 din, od tega zneska je bilo razdeljeno krajevnim skupnostim 4.800.000 din za sofinanciranje investicij, nadalje je bilo porabljeno za vzdrževanje cest 3,909.000 din. Ostala sredstva pa so bila porabljena za odplačilo anuitet, za ureditev mostu na Vrbi, za sofinanciranje na mostu na Kači, za sofinanciranje kolektorja in še nekatera druga dela. Plan 1977 Predvideni dohodki v letu 1977 znašajo 29,408.000 din in sicer iz naslednjih virov: posojilo Ljubljanske banke, sredstva, prenesena iz preteklega leta, 1 7 prispevek po sporazumu za komunalno urejanje, prispevek za urejanje stavbnih zemljišč, sredstva iz. proračuna SOb Domžale, sredstva od prispevka za pogonska goriva, sredstva od taks za motorna vozila in druga sredstva. Od navedenih skupnih sredstev je predvideno za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti okoli 13,000.000 din, za financiranje komunalnih objektov, ki so posebnega pomena za občino, je predvideno okoli 10,000.000 din. Pri tem gre za naslednje objekte: centralna čistilna naprava, priključek kanalskega omrežja na čistilno napravo, vodovod črpališče III - Šumberk, vodovod Dobeno, regulacija Pšate, kanalizacija Vir-Radomlje. Po programu je nadalje predvideno, da se prenese na krajevne skupnosti 1,400.000 din. Za redno vzdrževanje cest je predvideno 5,000.000 din. Preostala sredstva pa so predvidena za druge potrebe. V primerjavi s preteklim letom so planirana sredstva skoraj trikrat večja. Sredstva za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč V tabeli je prikazan detajlni pregled izvajanja srednjeročnega plana te dejavnosti. Obseg vlaganja sredstev v odkup in urejanje stavbnih zemljišč je znatno manjši kot je bilo planirano. Bistveno vpliva na tako stanje pomanjkanje sredstev za te namene in zaostajanje pri gradnji drugih investicijskih objektov, katere bi bilo potrebno graditi vzporedno s stanovanjsko gradnjo, saj ugotavljamo, da zlasti zaostaja izgradnja vzgojnovarst-venih ustanov in drugih objektov. TABELARNI PRIKAZ IZVAJANJA SREDNJEROČNEGA PROGRAMA KOMUNALNE DEJAVNOSTI V OBDOBJU 1976-1977 I. ODKUP ZEMLJIŠČ - STAVBNIH v tisoč din Območje Plan 76-80 Realizacija 76 Indeks Plan 1977 Indeks 77/76-80 m2 din m2 din m2 din m2 din m2 din 1. Trzin 84.820 4.326 14.229 356 20.000 1.000 2. Zavrti Mengeš 99.920 5.060 3.253 134 72.000 3.600 3. Sever I. 4.263 217 3.611 140 — — 4. Preserje 31.170 1.590 1.911 77 — — 5. Radomlje 35.500 1.810 - - - - 6. Jarše 24.000 1.224 — — — — 7. Domžale 155.000 7.905 6.302 289 15.500 775 8. Dob-Lukovica 7.500 383 1.966 83 8.000 400 9. Dom za stare 1.709 87 — — — 10. Šole in otr. varstvo 38.000 1.938 — — 10.300 536 11. Gosp. org. 90.000 4.590 3.579 141 - - SKUPAJ 571.882 29.130 34.851 1.220 6,1 4,1 125.800 6311 22 22 12. Ostalo 6.859 245 2.000 100 SKUPAJ 571.882 29.130 41.700 1.465 7,2 5,0 127.800 6411 22 22 Opomba: realizacija 1976 pbn 1977 = skupaj indeks 30 % 27 % II.PRIPRAVA IN KOMUNALNA OPREMA STAVBNIH ZEMLJIŠČ PRIPRAVA v tisoč din OPREMA Za p. št. Območje Plan 1976-80 Realizac. 1976 Plan 1977 Indeks 76/76-80 77/76-80 Pbn 1976-80 Realizac. 1976 Plan 1977 Indeks 76/76-80 77/76-80 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 10. II. 12. 13. 14. Trzin Zavrti Mengeš Sever I. Preserje Radomlje Jarše Domžale Dob- Lukovica Vir -Kanin. Bistrica ABC Doni za stare Šole in otr. vrtci Gosp. org. SKUPAJ Ostalo SKUPAJ 1.130 9.734 326 7.919 2.065 304 31.351 .710 100 3.480 26.450 84.569 84.569 1.740 313 198 4 2.025 59 80 301 180 1.165 6.065 1.161 7.226 2.800 4.000 14.400 2.600 4.300 28.100 28.100 7,2 8,5 54.616 22.517 9.241 4.674 4.736 4.674 35.786 2.565 4.070 5.246 2.900 5.220 31.040 33 187.285 33 187.285 9.449 7 2.904 1.345 6.434 20.139 911 21/J50 13.600 2.100 300 1.000 800 17.800 17.800 10,7 9,5 1U 9,5 Kolektor in čistilna naprava realizacija v letu 1976 V skladu s srednjeročnim planom izgradnje je bilo za leto 1976 predvideno naslednje: — zgradnja 3. faze kolektorja v dolžini 1720 m v skupni vrednosti 8,300.000 din. ftogram je bil v celoti realiziran. Z dograditvijo te etape je bila končana izgradnja kolektorja od Kamnika do centralne čistilne naprave, v skupni dolžini 8340 m. — V letu 1976 je bil tudi pričetek gradnje 1. etape centralne čistilne naprave. Ta etapa je bila realizirana 60 %, kar vrednostno pomeni 11,400.000 din. Prva etapa obsega mehansko stopnjo čiščenja, nadalje ta etapa zajema še izgradnjo pogonskih prostorov in postavitev TP. Skupna vrednost objektov prve etape znaša 19,000.000 din. Plan za leto 1977 V letu 1977 je predvideno, da se zaključi z izgradnjo 1. etape, pričenja pa se z izgradnjo 2. etape. Druga etapa obsega izgradnjo objektov za biološko čiščenje z 80 % efektom čiščenja. Vrednost biološkega dela naprave znaša 22,000.000din. Predvideno je, da bo v letu 1977 realizirano okoli 70 % ali 15,000.000 din. Skupna vrednost objektov prve in druge etape znaša po ponudbenih predračunih 48,000.000 din. V znesku so poleg gradbeno-obrtniških del ter mehanske opreme upoštevani načrti, konsultingi, pripravljalna dela in prispevki. Predvidevamo, da bo 2. faza čistilne naprave zaključena za občinski praznik občine Domžale in Kamnik in sicer 27. julija 1978. S tem bi centralna čistilna naprava pričela s poskusnim obratovanjem. Programsko pa je predvidena tudi izgradnja 3. faze, ki pbsega izgradnjo še enega objekta za biološko čiščenje plinohrama in zunanjo ureditev. Z dograditvijo 3. faze se poveča efekt čiščenja od 80 % na 94 %. Z izgradnjo plinohrama pa se pridobi izkoriščanje plina za lastno ogrevanje. Tretja faza naprave je omejena na okoli 16,000.000 din. Krajevne skupnosti Za vse krajevne skupnosti je izdelana analiza izvajanja srednjeročnega plana. Iz te analize je razvidno, da je izpolnjevanje plana zelo različno, v večini krajevnih skupnosti pa planirane investicije ne izvršujejo v roku. Razen pomanjkanja finančnih sredstev, ki je glavni vzrok za kasnitev izvajanja investicij, zaviralno vpliva na zbiranje kompletne dokumentacije tudi za manjše investicije. V prvih letih izvrševanja srednjeročnega plana so najbolj pogoste investicije v rekonstrukcijo in asfaltiranje cest in ulic, ki nastopajo skoraj pri vseh krajevnih skupnostih. Skupaj z Elektro Ljubljana-okolica, krajevne skupnosti investirajo v 17 trafo postaj, ki so že ali bodo zgrajene do konca leta 1978. Pomembne so tudi investicije v gradnjo vodovoda, ki bodo zagotovile zdravo pitno vodo v manj razvitih krajevnih skupnostih in v bolj oddaljenih naseljih. V bolj razvitih krajevnih skupnostih predstavljajo investicije v kanalizacijo zelo pomembno postavko v investicijski dejavnosti. Tako sta krajevni skupnosti Vir in Radomlje skupaj pristopili k izgradnji kanalizacije, za kar je že izdelana dokumentacija. Najpomembnejši vir za investicije so sredstva iz dohodka TOZD, ki se zbirajo po samoupravnem sporazumu. Več kot tretjino sredstev za investicije so samoprispevki občanov, ki tako prispevajo svoj delež za hitrejši razvoj krajevne skupnosti. Krepitev varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe Planirane naloge iz srednjeročnega plana 1976-1980 so na področju ljudske obrambe izvršene in to: - organizirane so in oblikovane enote TO v skladu z zakonskimi določili republiškega zakona o LO; organizirani so odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v vseh 25 KS ter izdelani odgovarjajoči načrti; izoblikovani so štabi civilne zaščite in enote civilne zaščite v 21 krajevnih skupnostih ter občinski štab civilne zaščite, ki zajema 1400 obveznikov CZ; - organizirani so štabi in enote CZ v OZD, ki zajemajo 2.900 obveznikov civilne zaščite. Organizirano je bilo usposabljanje vseh elementov ljudske obrambe, tako da je: — pri pouku za nerazporejeno prebivalstvo bilo prisotnih 12.000 prebivalcev; — usposobljeno na tečajih in seminarjih 281 pripadnikov splošnih in specializiranih enot CZ; — usposobljeno preko raznih oblik usposabljanja 70% pripadnikov štabov in enot TO. V letu 1976 je izvršeno dopolnjevanje z materialnimi sredstvi enot in štabov TO, kakor tudi enot in štabov CZ. Pri izpopolnitvi in opremljanju je bil dan poudarek na opremljanje oboroženega dela. Z izidom novega republiškega zakona o ljudski obrambi je bilo nujno, da se v tem letu izvrši usklajevanje vseh elementov LO z zakonom. V tem smislu so tudi organizirane akcije za usklajevanje LO v KS in v OZD ter samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih. V tem letu je posvečena posebna pozornost organizaciji družbene samozaščite in organizaciji narodne zaščite kot novem elementu obrambe v KS in OZD. Družbena samozaščita V letu 1976 se je vodil predvsem postopek o spremembi zakonodaje iz republiške pristojnosti in informacija širšega družbenopolitičnega aktiva o intencijah nove zakonodaje. V sklopu te zakonodaje so bila v tem letu izvršena predavanja o družbeni samozaščiti v vseh KS. V tekočem letu se je pristopilo k organizaciji družbene samozaščite, po določilih zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Imenovan je bil član IS, odgovoren za družbeno samozaščito, razširjen in preimenovan je bil svet za LO, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine, v teku je reorganizacija odborov za LO in družbeno samozaščito v KS in delovnih organizacijah. Trenutno se vodi postopek za izdajo soglasij k imenovanju načelnikov narodne zaščite v KS in delovnih organizacijah. V teku so priprave za izdelavo skupnega programa s koordinacijskim odborom za LO in družbeno samozaščito pri Občinski konferenci SZDL, po katerem predvidevamo še v tem letu opraviti vsaj enodnevni seminar z vsemi, v novo organizacijo organov za LO in družbeno samozaščito vključenimi občani. ^ £ Vodno gospodarsko podjetje Hidrotehnik H ^pv Ljubljana, o. o. ^^^^^^H rozo OSVESTILO Komunalno podjetje Domžale v skladu z Odlokom o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Domžale organizira in opravlja odvoz v skladu z določbami odloka. Ob našem delu na terenu pa prihaja tudi do konfliktnih situacij, saj občani odlagajo v smetnjake dostikrat razne gradbene materiale (gramoz, beton, opeko in večje pločevinaste predmete), ki po odloku ne sodijo med smeti iz gospodinjstev in poslovnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij. Ravno tako prihaja do prenapolnjenosti smetnjakov, kar je vzrok, da odvoz v določenih primerih ni kvaliteten, saj pride do raztresanja smeti. Zato predlagamo občanom, da v primeru povečane potrebe odvoza smeti nabavijo dodatne smetnjake, s čimer bo lahko odvoz hiter in kvaliteten. Skupaj s Komunalnim podjetjem naj se preveri upravičenost nabave kontejnerjev za odvoz ogorkov iz. centralnih kurjav in toplarn. Prosimo občane, da upoštevajo naše obvestilo ter se zahvaljujemo za razumevanje. KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE ^^^^1 hidrogradnje gurmana, Izvajalec regulacijskih del na Račiod Podrečja do Doba Vodnogospodarsko podjetje „HIDROTEHNIK" o. o. Ljubljana - TOZD HIDROGRADNJE n. sub. o. Ljubljana, Slovenčeva 95,obvešča vse koristnike cest Vir-Ihan, da je do zastoja pri gradnji mostu preko Rače prišlo, ker izvajalec montažne nosilne konstrukcije GIP Gradiš ni izpolnil svojih pogodbenih obvez zaradi pomanjkanja cementa. Po medsebojni pogodbi bi GIP Gradiš moral to opraviti najkasneje do 31. 8. 1977. Točnejšo obrazložitev s strani Gradisa pričakujemo v najkrajšem času in vam jo bomo posredovali. OGLAS VTOZD za živinorejo, Groblje 3, Domžale, išče KURJAČA za honorarno delo v popoldanskem času. Interesenti naj se zglasijo v tajništvu VTOZD za živinorejo. RAZPIS Delavsko kulturno društvo Svoboda Mengeš razpisuje avdicijo za javno oddajo POKAŽI, KAJ ZNAŠ. Avdicija bo v Mengšu, dne 6. 1. 1978 pred strokovno komisijo. Prijavijo se lahko vsi, ki se kot amaterji ukvarjajo s petjem domačih pesmi, popevk ali resnih skladb, harmonikarji in drugi instrumentalisti, domači in zabavni ansambli, recitatorji, pesniki, humoristi itd. Pogoji: — skupina ne sme šteti več kot 8 članov, — nastopajoči mora biti starejši od 14 let, — mora biti občan domžalske občine. Oddaja POKAŽI, KAJ ZNAŠ bo dne 20. 1. 1978 v Mengšu v Kulturnem domu. Vsi nastopajoči bodo nagrajeni s praktičnimi darili. Oddaji bo prisostvoval tudi glasbeni strokovnjak RTV Ljubljana zaradi možnega povabila na snemanje. Za avdicijo pred oddajo se takoj prijavite tov. Koželj Justi, Mengeš, Prešernova 28, lahko tudi na telefon št. 72-041. DKD Svoboda Mengeš OGLAS Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu VTOZD za živinorejo, Groblje 3, Domžale objavlja prosto delovno mesto SODELAVCA ZA PODROČJE REPROGRAFIJE Delovne naloge izvirajo iz potreb IN DOK centra (offset tiskanje, fotokopiranje, ipd). Pogoji: ustrezno znanje, trimesečno poskusno delo. Vloge sprejema tajništvo VTOZD za živinorejo, Groblje 3, Domžale, v roku 8 dni po objavi.