Politični ogled. Deželni zbori se bodo kmalu sklicali, kakor hitro bo imela vlada izdelane predloge in načrte, ki jih hoče predložiti deželnenira zborom. Tudi mnenje načelnikov različnih deželnih zborov še hoče vlada prej slišati, zato bo jih sklicala pravočasno na Dunaj. Štaiarski Slovenci nimamo nič veselega in pomembnega pričakovati od svojega deželnega zbora. Pač pa pričakujemo od svojih deželnih poslancev, da letos odločno zahtevajo samoupravo za slovenski Štajar. Toda ne bo nič hasnilo, ako samo govorijo in kličejo, naj nam izpolnijo naSe želje, treba bo jim stopiti z dovršenimi predlogi pred deželni zbor. Potem bo spoznala vlada, nemSki poslanci in naš narod, da je slovenskim štajarskim poslancem postala resnica z geslom: »Ločimo se od Gradca.» Grof Kaprivi. V ponedeljek je umrl v Skyrni grof Kaprivi, ki je bil neposredno za Bismarkom državni kaneelar od I. 1890—94. Grof Kaprivi je bil poštenega, odkritosrčnega moškega značaja, zato pa je imel tudi kot državni kancelar v sebičnih nemških politikih mnogo sovražnikov. Bil je za versko šolo, nasprotnih političnih strank ni hotel zatiravati s silo, nasproti nedolžnim pruskim Poljakom je bil, kolikor je bilo vsaj v njegovi moči, vedno prizanesljiv. V poštenosti je daleko presegal trolasega Bismarka, a v diplomatiCni spretnosti in zvitosti Bismarka ni dosegel. Smrt bolgarske kneginje. Komaj jeden dan po veselem poročilu, da je bolgarska kneginja Marija Lujiza povila četrto dete, princezinjo Klementino, došla je iz bolgarske prestolnice vest, kojo smo že tudi mi naznanili, da je umrla kneginja. Zadnji dan minulega meseca nekaj minut čez jednajsto uro izdihnila je kneginja Marija Lujiza, previdena s sv. zakramenti svojo blago dušo po kratkem bolehanju. Influenca, ki se je pozneje prelevila v plučnico, ter najbrže prezgodnji porod so vzroki njene bolezni. Dne 17. m. m. dopolnila je kneginja šele osemindvajseto leto. Zaročila se je dne 14. februv. 1893 s knezom Ferdinandom in 20. aprila isto leto se je ž njim poročila. Rojena in vzgojena je v katoliški veri, ostala je zvesta tej veri do konca svojega življenja ter vzgojevala istotako svoje tri otroke. Le žal, da nje soprog ni bil tako značajen ter ji je s svojim mešetarjenjem z vero princa Borisa provzročil veliko britkostij. Preživela je torej skoro celo dobo zakonskega življenja le malo veselja. Smrt rešila jo je premnogih britkostij. Zbog svoje ljubeznjivosti in blagega srca se je kmalu prikupila večini bolgarskega naroda, največ simpatij pa je uživala na dunajskem dvoru, in smelo trdimo, da so se ravno radi nje poravnale mirnim potom često napete razmere mej Dunajem in Sofijo. Včeraj v sredo je bil pokop, katerega se je udeležil namesto našega cesarja nadvojvoda Leopold Salvator.